Sončki po Aškerčevi poti

Sončki smo se tokrat odpravili v Posavsko hribovje, ki zajema vzhodni del Predalpskega hribovja ob reki Savi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Naš pohod je potekal po Aškerčevi poti, ki se začne v Zidanem mostu (v obratni smeri  v Rimskih Toplicah).

Pohod po Aškerčevi poti smo pričeli na železniški postaji Zidani Most

Pot je poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu in poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Naselja in zaselki, skozi katera je speljana, ponujajo različne zgodbe iz zgodovine, nas pa so še posebej pritegnili okolica ob poti, razgledi, ki so se občasno odpirali, ter nekaj zanimivih zgradb. Vsako leto 10. junija ob obletnici pesnikove smrti, Kulturno društvo Anton Aškerc iz Laškega  organizira pohod po tej poti kot kulturno-pohodniško prireditev.

Na začetku poti  kmalu iz Zidanega Mosta nas je na strmem in dokaj prepadnem delu presenetil gams, ki  pa se je splašil in hitro skril našim očem. V Širju, ki leži na precej prostrani izravnavi nad Zidanim Mostom, smo naleteli na lepe travnike, občudovali cerkev Brezmadežnega Marijinega spočetja, zgrajene 1747 in kasneje prezidane, ter zanimivo graščino, ki je bila prvotno last širjske gospode in prehajala kasneje v last različnih, tudi neplemenitih lastnikov.

Širje – kako primerno ime za vas nad ozko sotesko Save

V nadaljevanju nas je pot vodila navzgor, pa spet navzdol skozi zaselke Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica. Na naši desni strani nas je na nasprotnem bregu reke Savinje pozdravljalo Visoko Kozje, ki s strmimi pobočji pada proti Savinji. Upravičeno vliva spoštovanje. Na naši levi strani pa je prav tako proti nebu kipelo jugovzhodno pobočje Kopitnika, ki v tem delu s prepadnimi stenami poskrbi za gorsko vzdušje.

Skalnato pobočje Kopitnika nad desnim bregom Savinje

Nam na srečo ni bilo treba zagristi v strmine, hodili smo po delno asfaltirani, delno makadamski in na nekaterih delih celo kolovozni Aškerčevi poti, lepo označeni s stebrički in napisi. Na vsake toliko časa je zanimiv trikotni znak ponujal pogled na posamezne vrhove in točke.

V zadnjem delu poti, ki se izpod Stražnika spusti proti Senožetim, smo se po strmi asfaltirani poti spuščali proti Rimskim Toplicam. Spotoma smo obiskali še Aškerčevo domačijo, kjer nam je Sonja prebrala še dve Aškerčevi baladi in s tem dopolnila nabor pesmi, že prebranih na avtobusu, s katerimi je obogatila kulturni značaj našega tokratnega pohoda.

Rojstna hiša pesnika Antona Aškerca v Senožetah nad Rimskimi Toplicami

Zanimivo doživetje, malce drugačno od naših običajnih pohodov!

Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

GPS zapis: Srečko Kenk