Mednarodni praznik Dan žena, ki ga praznujejo v približno sto državah po vsem svetu, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Predlagala ga je nemška feministka Clara Zetkin in prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Prvotno so dan žensk obeleževali 19. marca, a leta 1975 je Organizacija združenih narodov razglasila za Mednarodni dan žena 8. marec, ki ga obeležujejo ženske po vsem svetu. Tako moški kot ženske na ta dan opozarjajo na težave, s katerimi se ženske srečujejo še dandanes. Obenem je to dan, ko praznujemo prispevek žensk v družbi, naš vpliv na prihodnost in neprecenljiv pomen v slehernem segmentu našega življenja.
Statistični podatki kažejo, da ženske v svetu še daleč nismo enakopravne in enakosti ni. Podatki, objavljeni te dni, kažejo, da preko 122 milionov deklet po svetu ne obiskuje šole, preko 50 milionov deklet je nepismenih, preko 50 milionov deklet je doživelo spolno nasilje. Število žensk, ki vsak dan bijejo boj za lastno in preživetje otrok zaradi vojn, lakote, naravnih katastrof ni znano, vemo le, da jih je veliko. Teh stisk mater, žena, deklet ni možno opisati.
Ženske še vedno opravljamo funkcijo matere, žene, gospodinje kot tudi zaposlene ženske. Včasih zato preprosto pregorimo v želji, da bi vse naloge opravile z odliko. Vloga moškega v družini je v sedanjih družinah precej drugačna in partnerja si pogosto delita naloge. A o enakih kariernih možnostih, napredovanju, plačilu in upoštevanju v družbi tudi pri nas še ne moremo govoriti. Vedno več pa se dogaja tudi v smeri, da bi že pridobljene in uveljavljene pravice omejili ali celo ukinili.
A v Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica na ta dan že več kot desetletje dan obeležimo slavnostno in lepo. Peš se odpravimo iz Dragomerja čez Lukovico, Podplešivico in naprej do Notranjih Goric. Med hojo poklepetamo, se družimo med seboj in občudujemo lepote barja v teh prvih pomladnih dneh. Letos je bilo vreme izjemno lepo, spremljalo nas je sonce, ptičji ščebet in narava se je zaradi zvončkov, trobentic ter žafranov poigrala v prekrasnih barvah. Preleti divjih rac, bele čaplje in nešteto malih ptic, ki so jih preglasile glasne vrane, so pot naredili še lepšo in bolj prijetno. Nad Podplešivico so nas pozdravili konji, ki so se pasli v ogradi, govedo poleg je radovedno ogledovalo pohodnike. Preko štirideset nas je tokrat opravilo to pot, mnogi med nami so se peš tudi vračali iz Goric preko Žabnice na Lukovico ter nazaj v Dragomer. Seveda na poti ni manjkalo okrepčil in vrste sladic, ki so jih znova pripravile pridne udeleženke v domači kuhinji. Pica pri Pavletu je vselej dobra. Lastnik se sleherne udeleženke spomni z rožico. Nič manj ne zaostajajo naši fantje z Jožetom in Štefanom na čelu, ki pripravita cvetje. Tone nam s harmoniko popestri druženje, pohodniki pa se prelevimo v pevce, ki sledijo zaigranim melodijam. Naša Marija poskrbi, da se foto album pridno polni, predsednica pa razdeli naloge med svoje člane. Letos nam je prenesla tudi voščilo župana. Vselej je luštno, vsako leto nas je več, pridružilo se nam je več Ložank in vsako leto jih veliko sodeluje pri izvedbi praznovanja. Vsem iskrena hvala in naslednje leto naj se znova srečamo.
Dragica Krašovec
