Brezovčan je po poklicu elektrotehnik, sicer pa dela v Slovenski vojski kot vojaški policist v Specializirani enoti vojaške policije. V prostem času se ukvarja z različnimi hobiji in športi, v zadnjih letih pa je predvsem rodoslovec in raziskovalec lokalne zgodovine; predvsem urbarjev, desetinskih registrov in zapuščinskih inventarjev.
Že kot šolarja ga je zanimala zgodovina, ko pa je pričel raziskovati, od kod priimek Bokavšek, je ta raziskovalna žilica prišla še bolj do izraza. Njegova družina je živela v Kozarjah ter ohranila veliko zapisov o njegovem rodu; in sicer kar 150 strani v nemški gotici. Od tod mu tudi ideja, da vse skupaj poveže v zgodovinski zapis. Pri tem mu je veliko pomagal France Baraga, strokovnjak za gotico.
Kot lokalni zgodovinar in rodoslovec se je lotil zbiranja podatkov, ki so dostopni v različnih arhivih. Po petnajstih letih iskanja, zbiranja in raziskovanja je lahko vse svoje ugotovitve zbral v dokaj zajetni knjigi, opremljeni z mnogimi fotografijami in dokumenti.
Gre za zgodovinski opis in oris vasi Brezovica od prazgodovine do rimskega časa prek srednjega veka vse tja do 19. stoletja. Razvoj kmetij je prikazan skozi urbarje, desetinske registre in katastre od leta 1496 naprej, torej od prvega ohranjenega urbarja, kjer so prvič omenjene brezoviške kmetije tudi poimensko.
Knjiga vsebuje prepis iz več kot tridesetih urbarjev, registrov ali popisov ter
petindvajsetih desetinskih registrov, ki jih je avtor našel. V njih sta bili omenjeni ti dve vasi z vsemi urbarskimi in desetinskimi dajatvami, ki so jih morali kmetje plačevati zemljiški gosposki v časovnem obdobju več kot štiristo let.
Ker so urbarji in desetinski registri za branje mestoma zelo suhoparni, je dodal nekaj zgodovinskih pojasnil piscev iz slovenske zgodovine o kmečkem podložništvu. V knjigi je opisal še nekatere druge listine, ki niso povezane s temi knjigami, vendar so tudi pomembni dokumenti za omenjeni vasi od prve omembe vasi Brezovica leta 1341 vse do približno leta 1880. Gre za nekaj izrednih prevodov iz nemščine (gotice) in latinščine, za katere je, kot že omenjeno, zaslužen tudi mag. France Baraga.
Poleg vsega naštetega je v knjigi še poglavje o razvoju barjanske zemlje po osušitvi Ljubljanskega barja. Zanimivi so tudi podatki o mlinih, ki so obstajali na Brezovici, pa nekateri do sedaj še neopisani dokumenti v zvezi z brezoviško župnijo.
Čeprav se je Robert Bokavšek loteval predvsem raziskovanja za vasi Brezovica in Radna, je v svojo novo knjigo vključil tudi podatke za ostale sosednje vasi, posebej za bližnjo vas Lukovico in tamkajšnji grad Lukovec, ki ga omenja celo Valvasor. O tem gradu je na srečo ostalo zelo veliko podatkov oziroma zelo natančni popisi celotne imovine. Žal pa v fizični obliki, razen temeljev in enega kosa kamna, od gradiča ni ostalo takorekoč nič. Razvaline naj bi obstajale še leta 1934, dokler jih okoliški kmetje niso dokončno uporabili za svoje potrebe. Na severnem delu dvorca naj bi se nahajala tudi kapelica s tremi klopmi na vsaki strani. V oltarju je bila podoba zamorske Matere Božje, menda prav ta, ki visi danes v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Skratka knjiga Zgodovina Brezovice in Radne skozi urbarje in katastre je izjemno pomemben ter dragocen zbir podatkov, ki ostajajo za vse bodoče generacije.
Predstavitve knjige v občinski dvorani Občine Log–Dragomer se je udeležilo zelo lepo število obiskovalcev, ki so ob koncu avtorju zastavljali zanimiva vprašanja, zato se je razprava zavlekla še dolgo v večer.
Vsi tisti, ki vas tovrstna tematika zanima, lahko knjigo naročite na elektronskem naslovu: rbokavsek@gmail.com.
Andreja Čamernik Rampre
Foto: Andreja Čamernik Rampre
