25. 03. 2025
Zimzeleni smo se na povabilo naših dveh pohodnikov, Jernejke in Jožeta, odpravili na Hrvaško, v Umag. Pohodno pot sta predlagala, načrtovala in predhodno testirala Jernejka in Jože.
Po obvezni kavici v Kozini smo hitro prispeli v obmorski Umag. Tam sta nas pričakala naša gostitelja. Najprej smo se sprehodili po parkih pod krošnjami visokih borovcev in pinij ter ob športnih igriščih do starega mestnega jedra, kjer smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo in čistočo tega dela mesta. Ustavili smo se na prostranem obnovljenem trgu pred 33 m visokim samostoječem zvonikom ob stolnici Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina, zaščitnika mesta. Na poti proti moderni, novi tržnici smo občudovali zanimivo fontano.
Mimo cerkvice sv. Roka, zgrajene leta 1507 po epidemiji kuge, smo prispeli na lepo obnovljeno mestno tržnico . Občudovali smo ozelenjene stene različnih trajnic z ornamentalnimi in barvnimi kompozicijami, ki bodo pomagale hladiti mesto v poletni pripeki.
Tu smo se razdelili v dve skupini. Glavnina se nas je odpravila za Jernejko, vodnikoma Jožetom Školcem in Frenkom Petričem proti obali in hodila nekaj časa po kolesarsko – sprehajalni poti. Druga skupinica pa je z »domačinom« Jožetom krenila proti avtobusni postaji in se prepeljala do Đube ter se napotila ob obali po kolesarski poti proti cerkvici sv. Pelegrina in naprej med apartmajskim naseljem proti glavni cesti, kjer na robu mogočnih dreves in obilnega podrastja stoji tudi hiša naših gostiteljev.
Glavnina je šla mimo nekdanje cementarne po ozki stezici po ozemlju, ki doslej ni bilo dostopno. Vseskozi smo hodili tik ob morski obali in opazovali mirno modro morje, ponekod s peščeno, drugod s skalnato obalo. Občasni sončni žarki so zlatili rahlo valujočo modrino, in čarali nepozabne poglede.. Na obali so ponekod ležala od sonca in soli obeljena naplavljena drevesna debla . Proti celini smo opazili jezerca in otočke, ki so ostali po izkopavanjih surovin za cementarno. Območje bivše cementarne je ograjeno z visoko ograjo.
Kmalu smo bili na območju bivšega turističnega naselja Zlatorog in si ob poti utrgali kakšen poganjek divjega šparglja. Prispeli smo do Đube, kjer nas je pričakal Jože z drugo skupino pohodnikov.. Pohod smo zaključili na kosilu v lokalu na obali, kjer sta nas Jernejka in Jože bogato pogostila. Nazdravili smo vsem Jožetom in Jožicam, ki so praznovali v zadnjih dneh. Elica se je organizatorjema zahvalila z lepim darilcem. Zahvali se je pridružila tudi Dragica s šopkom rož. Veseli smo bili tistih, ki so se nam pridružili na lažjem pohodu, saj so to v glavnem ustanovitelji skupine, ki zaradi različnih tegob ne zmorejo več daljših pohodov.
Preživel smo nepozaben dan, poln presenečenj, na morskem zraku in prijetnem soncu, ki se ga bomo radi še dolgo spominjali.
Zapisala: Mojca Podvratnik
Slike: Željko J.
