Kako dolgo že vodite pevske zbore v osnovni šoli, kakšni so bili začetki?
Pevske zbore na šoli sem prevzela pred tremi leti, ko sem prišla na šolo poučevati glasbo. Na začetku je sodelovalo manj učencev. Spomnim se, da sem na prvi vaji z mladinskim zborom imela pred sabo samo 8 otrok. Po prvih nastopih se je število pevcev počasi začelo širiti.
Kako pomembno se vam zdi, da se otroke vključuje v tovrstne dejavnosti, kakšno popotnico jim to daje za življenje?
Glasba je vedno lepa popotnica za življenje. Predstavlja nek drug svet, kamor se človek lahko vedno zateče, ko to potrebuje. Res je, da biti pevec v pevskemu zboru pomeni neko dodatno delo, a učenci kmalu ugotovijo, da pomeni tudi dodatno znanje, izkušnje in druženje na nek drugačen, lepši način, kot je to možno med poukom ali na šolskih hodnikih. Hkrati pa tudi izkušnjo z delom v skupini, saj se mora vsak član zbora hitro naučiti, da samo z skupnim delom pridemo do cilja.
Kako talentirani so borovniški učenci, so motivirani za vključevanje v pevski zbor?
Glede na to, da smo letos presegli število 100 pevcev pri vseh treh zborih, lahko trdim, da so borovniški učenci motivirani za vključevanje v pevski zbor, večina vaje obiskuje z veseljem. Glede talenta je pa tako, talent seveda je, ampak če ga učenci z delom ne bi bili pripravljeni razvijati, rezultatov ne bi bilo.
Na kakšen način spodbujate učence, da razvijejo ljubezen do glasbe izven učnih ur?
Ni nekega univerzalnega recepta. Veliko naredimo že z možnostjo vključitve v obšolske glasbene dejavnosti. Na šoli ponujamo tako zborovske dejavnosti kot izbirne predmete povezane z instrumentalnim ustvarjanjem. K zboru in izbirnim predmetom vse učence povabim vsako leto, hkrati se tam trudimo z vsemi pevci in instrumentalisti, ki dejavnosti obiskujejo že dlje časa, da skupaj ustvarimo prijetno vzdušje, še posebej za vse nove člane.
Kakšen je postopek priprave na nastope in koncertne izvedbe?
Takoj po dogovoru za nastop, glede na temo dogodka najprej izberem skladbe. Dostikrat priredbe pišem tudi sama. Nato z učenci po glasovih nekaj časa ustvarjamo in utrjujemo gradivo. Zadnji del predstavlja pogovor z pevci o koncertu, poteku, generalki itd. Poskrbeti je treba, da so učenci na dan nastopa čimbolj pripravljeni in posledično gredo na oder mirno in samozavestno ter jim s tem zagotoviti, da lahko pri izvedbi na odru samo še uživajo v glasbi, ki jo ustvarjajo.
Kako motivirate učence, da se pridružijo zboru in redno vadijo?
Za motivacijo za vključitev k zboru največkrat najbolj poskrbijo učenci, ki že obiskujejo zbor. Sošolcem dostikrat povejo kako potekajo vaje in jih s tem prepričajo, da čar zbora ni samo v delu in nastopih, ampak tudi preživljanju časa skupaj na nek drugačen način. Seveda tudi jaz vabim k zboru vse učence, ki pokažejo potencial ali veselje do glasbe na splošno.
Kaj vam pomeni pevska dejavnost v osnovni šoli, kako to vas izpopolnjuje?
Od svoje prve vključitve v pevski zbor, vem, da glasba lahko pomeni varen, drugačen svet, kjer tiste življenjske težave s katerimi se srečujemo vsakodnevno izginejo. Hkrati velikokrat pri zboru prijateljstva med pevci postanejo še trdnejša, saj preživljajo veliko časa skupaj in trdo delajo za enak cilj. Pevci dobivajo izkušnje z javnim nastopanjem in velikokrat opažam, da je njihovo soočanje s tremo vedno lažje tudi na drugih področjih. Ena izmed največjih izpopolnitev zame je možnost, da učencem ponudim vstop v ta svet.
Imate vi kakšne posebne spomine na svoj čas v osnovni šoli, povezane z glasbo?
Na svoj čas v OŠ niti ne. Pri 7 letih sem igrala violino, ki sem jo kasneje popolnoma opustila. Resnejše ukvarjanje z glasbo se je pri meni začelo bolj v času srednje šole, ko sem se pridružila zboru, začela igrati še klavir in orgle ter prvič stopila v vlogo zborovodje.
Kakšen je vaš osebni glasbeni okus in kako to vpliva na vašo izbiro repertoarja za zbor?
Moj glasbeni okus je precej raznolik. Poslušam največ klasične glasbe in starega rocka. Kar se izbire skladb tiče, sem prepričana, da je precej očitno, da imam rada popevke. Je pa res, da mora vsak zborovodja dati prednost tematiki nastopa ali proslave, pred lastnim okusom.
Kakšna je vaša pevska zgodovina? In kako se v privatnem življenju še ukvarjate z glasbo?
Skozi celotno srednjo šolo sem bila pevka v Dekliškem pevskem zboru Gimnazije Celje-Center. Tam sem nekako prvič izkusila bolj resno delo z zborom, saj je zbor dosti tekmoval na domačih in tujih tekmovanjih. Skozi študij sem ostala v zborovskih vodah in opravila tudi nekaj ur solo petja. V privatnem življenju sem organistka v dveh župnijah, torej me delo z zbori spremlja na vsakem koraku.
Ali imate kakšne nasvete za mlade, ki bi želeli postati glasbeniki ali učitelji glasbe?
Delo učitelja v današnjem času absolutno ni lahko. Glasba je sopotnica, ki v večnem hitenju in norenju moderne, dobe človeka nekako spodbudi, da se umiri. Učitelj glasbe posledično učencem ne daje samo nekega teoretičnega znanja, ampak jim pokaže tudi možnost, da glasbo vidijo kot prijateljico, ne samo kot šolski predmet.
Rok Mihevc
