Vajeni smo segati po knjigah mlajših avtorjev, ki so izšle v zadnjem obdobju. Nekateri so še slabo poznani in malo uveljavljeni, sem in tja pa iz arhiva naša Alenka izbrska tudi delo kakšnega od avtorjev, ki so živeli v drugačnih časih, zato so tudi zgodbe precej drugačne. Danila Lokarja, pisatelja in zdravnika iz Ajdovščine, se mnogi, zlasti starejši bralci zagotovo spominjate, morda ste se z njim celo kje srečali. Rojen je bil leta 1892 v Ajdovščini, umrl je leta 1989. O sebi kot pisatelju je v nekem intervjuju dejal: “Pišem samo o tem, kar sem videl. Česar nisem videl, o tem ne pišem.” Toda o tem, kar je videl, je veliko premišljeval, premleval in predelal ter domislil. Tako je napisal veliko krajših, pa tudi daljših literarnih del.
Sodni dan na vasi je zbirka novel, v katerih opisuje grozote fašistične okupacije, v noveli s tem naslovom pa požig vasi Ustje in ustrelitev osmih talcev. Pisatelj je tragedijo v novelah slikovito opisal in zanjo leta 1959 tudi prejel Prešernovo nagrado. Novele z naslovom Sodni dan na vasi, Brata in Za frontami je pisatelj napisal že leta 1945 ter jih posredoval Božidarju Jakcu. Izdane so bile šele deset let kasneje. A dogodki tistega časa so aktualni tudi danes, ko praznujemo osemdesetletnico osvoboditve. V času, ko se potvarja dogajanje v času boja z okupatorjem in zlasti mladi zgodovino spoznavajo na način, kot jo predstavljajo zgodovinarji danes, taka knjiga bralcu daje možnost, da dogodke preteklosti spozna z različnih zornih kotov in si tudi sam ustvarja svoje mnenje ter spozna zgodovinsko resnico. Krutost okupatorjev po različnih državah v svetu lahko spremljamo tudi v sedanjem času drugod po svetu. Nekateri grozljivi dogodki, ravnanja z nedolžnimi in posledice takih ravnanj, ne bodo nikoli razumljeni, še manj sprejemljivi in dopustni za kateregakoli človeka kjerkoli na zemeljski obli. Kot zapiše v spremni besedi h knjigi Ivana Slamič: “Zlo in dobro sta v vsakem človeku; je pa posameznik v trenutku, ko je ogrožena njegova korist, sposoben ravnati v nasprotju z vsemi etičnimi načeli. V takih trenutkih se izkaže, koliko je posameznik v času in prostoru še človek.” K temu ni kaj dodati. Naj se ta morija nikoli več ne ponovi, prav pa je, da ostane zapisana, v poduk in opomin vsem, ki živimo in bodo še živeli v svobodnem svetu.
Dragica Krašovec
