Blog

  • Novost – knjižnica pod krošnjami

    Novost – knjižnica pod krošnjami

    Društvo DVIG je ob praznovanju občinskega praznika in v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika 24. in 25. maja gostilo Knjižnico pod krošnjami (KPK) – dogodek, ki na sproščen način spodbuja branje v naravi. V posebno zavetje dreves smo povabili predvsem otroke in njihove družine, ki so si lahko izbrali gradivo po svojih željah. Knjižne police in knjige za branje nam je posodila Cankarjeva knjižnica. Skupaj smo se potopili v čarobni svet knjig, prebrali slikanico in ustvarjali. Spremljevalci otrok so si lahko za branje izbrali knjige, razstavljene na policah.
    Knjižnica pod krošnjami je projekt zavoda Divja misel, ki ga je zasnovala direktorica Tina Popovič v letu 2004. V dvajsetih letih se je razširil v Mrežo bralnih prostorov na zelenih javnih površinah in je eden večjih projektov s področja promocije bralne kulture v Sloveniji. Zasnovan je kot prostor, kjer je branje dostopno vsem – brezplačno, odprto in brez obveznosti. Knjige so namenjene zgolj branju in listanju na lokaciji, izposoja ni mogoča.
    Raziskava PISA 2018 je pokazala, da so otroci, ki berejo za užitek, bolj motivirani za učenje, imajo širše besedišče, lažje razumejo kompleksna besedila in razvijajo kritično mišljenje. Bralna pismenost pomembno vpliva na otrokovo učno uspešnost, poklicno prihodnost in kakovost življenja, zato je vsak trenutek, preživet ob knjigi, dobra naložba v njihovo prihodnost.
    Oba dogodka, na Logu in v Dragomerju, sta potekala v sproščenem vzdušju in pritegnila, predvsem na Logu, lepo število obiskovalcev.
    Veseli smo, da smo s skupnimi močmi omogočili dostop do knjig v naravnem okolju in s tem spodbudili bralno kulturo v lokalnem prostoru.
    Knjižnica pod krošnjami se v Log – Dragomer vrne tudi prihodnje leto – se vidimo pod krošnjami!

    Karin Japelj, mentorica KPK v Občini Log-Dragomer

  • Na študijskem obisku Učnega poligona dr. Ane Vovk

    Na študijskem obisku Učnega poligona dr. Ane Vovk

    Letošnje študijsko leto smo v DVIG-u nadaljevali s ŠK Mi in podnebne spremembe, v katerem raziskujemo, kako lahko vsak sam/družina/soseska spremenimo način življenja v naši skupnosti  zato, da bi  prispevali h kakovostni  prehranski samooskrbi v času podnebnih sprememb. Naravne danosti v našem okolju nam to omogočajo. Ogledali smo si kar nekaj primerov dobrih praks, prebrali predstavitve ali spremljali video predavanja o primerih dobrih praks. Bralci Našega časopisa, ki spremljate  delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje (na kratko U3), že poznate, kako poteka učenje v ŠK:  člani si ob podpori mentorice z licenco (Nika Gams) postavimo izobraževalne in akcijske cilje. S prvimi si člani ŠK določimo, kaj se želimo naučiti. Učimo se s študijem literature in z ogledi dobrih praks. 
    V maju 2025 smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah. Na posestvu nas je sprejela prof. ddr. Ana Vovk, ustanoviteljica Učnega poligona, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Ana Vovk je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju permakulture. Osnovno načelo permakulture, ki nam ga je povedala, je naslednje: »Z gojenjem rastlin zemljo bogatimo in ne izčrpavamo.« In nato nas je popeljala po svojem posestvu, takoj smo razumeli to načelo. 
    Vso zelenjavo goji na različnih vrstah gred, na visokih gredah, kot jih poznamo mi, na gomilah (širokih 1,2 m dolgih do 10 m), na gredah na strmih pobočjih in na ogljikovih  gredah. Vse grede so narejene z vsakoletnim nalaganjem biomase in to pomeni, da zemljo bogatimo. 
    Travnato površino očisti tako, da postriže travo in plevel ter odstrani kamenje, večje od jajca. 
    Sestava gomile: na očiščeno površino položi lepenko (ta zaduši korenine, trave in plevel), nato nalaga biomaso po tem vrstnem redu: suho listje in nezrel kompost; seno, slamo; kuhinjske odpadke; sveži gnoj; sveža trava, zrel kompost. 
    Podobno so narejene ogljikove grede, s to razliko, da bager izkoplje zemljo cca 20 cm globoko, v to položi debla ali veje dreves, jih zagrne z odrinjeno zemljo in naloži biomaso. Na domačem vrtu si lahko to poenostavimo in si naredimo gredo, visoko cca 30 cm: karton (dobro zmočimo, ne sme biti lepljen), nezrel kompost (cca 10 cm); sekanci; zemlja, stari gnoj. 
    Za postavitev gred potrebuje veliko rodovitne zemlje. Sama jo prideluje na svojem posestvu iz ilovice (spodnja plast – mrtva zemlja), demonstrirala nam je, kako: ilovico izkoplje, posuje s kremenčevo gradbeno mivko in pokrije z zastirko. Zelo hitro se ilovica spremeni v rahlo prst. 
    Vsi nasadiso na debelo pokriti z zastirko iz slame, suhe trave, ki jo kosi sama s kosilnicami, in iz suhega listja. 
    Ana sama sadi in pobira pridelke. Zato so vsi njeni nasadi narejeni tako, da ne potrebujejo ne zalivanja ne rahljanja. »Preprosto nimam časa za to,« nam je povedala. Ne pozabimo, da je redna profesorica, predava na štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini, vodi mednarodne projekte, je ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja.
    Na posestvu ima urejena tudi trajnostna bivališča, dve leseni bivalni hiši, predavalnico in mongolsko hišo     (jurta). Vse izjemno lepo opremljeno in prijetno za bivanje, druženje in študij. 
    Tudi energetsko točko je odkrila, ki jo pa še urejuje. Sama sem si doma naredila po poenostavljeni varianti tri mini gredice: krasno mi rastejo krompir, nizek fižol in cvetača.

    Olga Drofenik, članica ŠK

  • Srečanje študentov naše univerze za tretje življenjsko obdobje

    Srečanje študentov naše univerze za tretje življenjsko obdobje

    »Učim se, ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi.« 

    22. maja 2025 smo se v La Palli zbrali študentje in mentorji  v študijskem letu 2024/2025. Zbralo se nas je 35. Srečanje je bilo delovno. Vsaka študijska skupina v celoletnih programih (potekajo od oktobra do maja) se je predstavila na svoj način:  nastarejši študijski skupini (delujeta vse od leta 2012, ko še nismo bili samostojna U3), sta predstavili dosežke večletnega učenja: študent angleščine, Miha, izobraževalna popotovanja po Angliji, Škotski in Irski, ki so jih študentje v angleščini opisali v 3 knjižicah, mentorica bralnega krožka Alenka Logar Pleško pa bogato bero prebranih slovenskih avtorjev, študijskih literarnih ekskurzij in srečanj s pisatelji. Alenka posebej ceni, da smo študentje spoznali veliko slovenskih avtorjev s Tržaškega in avstrijske Koroške, ki  so v osrednji Sloveniji največkrat nepoznani. 
    Študentje ruščine in naravna govorka, mentorica Alla, so zapeli dve ruski pesmi, segli sta nam do srca, študentka francoščine Nika  je zrecetirala francosko pesem, študentka italijanščine, Dragica, je izpovedala svoja občutja  pri učenju. Povedala je, da je učenje za začetnike sicer težko, a jim uspeva stopati v korak s tistimi, ki so prišli v skupino že z osnovnim znanjem jezika. Študentje španščine so za predstavitev nagovorili svojo mentorico, naravno govorko Anny, da je zapela ganljivo špansko pesem. Študentka Olga je predstavila dosežke dveh ŠK, Podnebne spremembe in mi ter Enajsto šolo s filmom. Člani ŠK smo nad obravnavanimi temami v obeh ŠK navdušeni. (Vse knjižice ter poročila bralnega in študijskih krožkov si lahko ogledate na naši domači strani iold.si). 
    V nadaljevanju so študentje in mentorji odgovarjali na vprašanja o tem, kaj jim pomeni učenje – zanje osebno, za družino in za skupnost. Odgovarjali so na tri vprašanja. 

    Zakaj se učim
    Kako moje učenje vpliva na mojo družino, prijatelje
    Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti

    Na vprašanja je odgovorilo 20 študentov (od tega 14 študentk) in 5 mentorjev. Odgovori na vprašanje Zakaj se učim so takšni, kot bi jih prebrali v kakšnem političnem ali strokovnem dokumentu o izobraževanju odraslih.  V misel »Ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi«, lahko strnem večino odgovorov.  Študentke so poudarile še ohranjanje miselnih sposobnosti. Tudi pri mentorjih prevladuje radovednost, dodali so še veselje do učenja. 
    Odgovori na drugo vprašanje Kako moje učenje vpliva na mojo družino in prijatelje se  med študenti in študentkami razlikujejo, študentje  poudarjajo lastni osebni razvoj (več znanja in pozitiven odnos do učenja), kar vpliva na odnose v družini, še bolj pa na odnose med prijatelji. Medtem pa študentke poudarjajo večjo širino razmišljanja, kar omogoča vključenost v skupnost, poudarile pa su tudi to, da s svojim učenjem dajejo pozitivni zgled otrokom in vnukom. Udeležba v učnih programih pa pomeni tudi odsotnost od doma, kar je včasih težko. Mentorji menijo, da učenje prinaša  boljše razumevanje in večjo strpnost v  odnosih in priložnost deljenja znanja. Želeli pa bi si tudi večji vpliv učenja, kot ga ima sedaj. Med odgovori je samo 2 x izraženo mnenje, da nima posebnega vpliva.  
    Odgovori na tretje vprašanje Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti študentje poudarjajo širjenje prijateljstva in navajajo tudi konkreni primer (letni kino). Odgovori študentk pa dejansko kažejo na to, da se slogan Občina Log – Dragomer, učeča se skupnost uresničuje: učenje v skupnosti se širi, povečuje se aktivnost študentov v okolju, druženje in spoznavanje krajanov. Tudi osebna rast študentov posredno vpliva na življenje v skupnosti, menijo študentke. Mentorji pravijo, da vpliva korak za korakom, večja razgledanost, poznavanje kulture drugih in drugačnih prinaša lažje bivanje z ljudmi, ki razmišljajo drugače. Tudi tukaj sta le dva odgovora, da ne vpliva.

    Olga Drofenik, Društvo DVIG

     

     

  • FS Klas in FS Šumnik z usnjarsko stavko ohranili državni nivo

    FS Klas in FS Šumnik z usnjarsko stavko ohranili državni nivo

    Na odru območnega Maroltovega srečanja, ki je bilo aprila na Dolskem, so se člani predstavili v dveh skupinah, torej z dvema spletoma. S prvim so predstavili prihod vojakov domov, z drugim pa so se preselili v čas stavke v usnjarski delavnici leta 1922 na Vrhniki. V zadnjih dveh stoletjih je namreč na območju Vrhnike usnjarstvo odigralo pomembno vlogo, ki pa je žal s propadom tovarne IUV – Industrija usnja Vrhnika leta 2008 presenetljivo propadlo, poleg tega so počasi potonile tudi razne usnjarske delavnice, ki so se trudila ohraniti vsaj del te panoge pri življenju. 
    Razgiban splet prikazuje dogajanje v eni od delavnic, kjer je zavrelo med delavci, saj je bilo delo težko in naporno, plačilo pa skromno in ni zadostovalo za preživetje družin. Delavci so se uprli in prenehali z delom, lastniki pa so naredili vse, da bi delavce vrnili na delo. Avtorica spleta je osnovno dogajanje utemeljila na zgodovinskih virih in literaturi, dogajanje temelji na znanstvenih prispevkih v Vrhniških razgledih ter na objavah takratnega dnevnega časopisa. 
    Za ureditev kostumske podobe in pripomočkov na odru se je Marija     Čipić Rehar obrnila na zadnjega usnjarja Ignaca Jeršinoviča, ki ima še vedno usnjarsko delavnico na Vrhniki, ter na kustose Muzeja usnjarstva na Slovenskem, tako da so pripomočki kot tudi deli kostumov narejeni v skladu z ohranjenimi viri.      
    Člani so se z obema spletoma uvrstili najprej na regijski nivo, kasneje pa so dosegli še državnega in se iskreno veselijo novega uspeha. Aktivni so bili še na nekaterih drugih dogodkih, izpostavimo nastope za Znanstveno raziskovalni center SAZU pri odprtju razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju ter na zaključku mednarodne konference How     sustainable is dance as ICH? v atriju ZRC. Gostovali so tudi v Žireh in Mengšu. Poleti jih čaka še zanimiva dogodivščina na mednarodno turnejo na Ciper.  

    Rok Mihevc 
    Foto: Aleš Žnidaršič 

  • Kroženje med kartami, orodjem in gasilskimi spretnostmi

    Kroženje med kartami, orodjem in gasilskimi spretnostmi

    Prav v ta namen Gasilske zveze pripravljajo tudi različna tekmovanja, eno takih je bilo v nedeljo, 18. Maja. PGD Brezovica pri Borovnici in mladinske komisije Gasilske zveze Vrhnika so pripravili občinsko orientacijo, na kateri je nastopilo 300 tekmovalcev in mentorjev, skupaj 75 ekip. 
    Najmlajši pionirji so morali premagati 2 kilometrov dolgo progo s tremi kontrolnimi točkami, mladinci 3 kilometrov s petimi točkami, pripravniki pa so imeli 5 kilometrov dolgo progo s šestimi kontrolami. Na teh točkah so morali prikazati svoje gasilske spretnosti – spajanja in zvijanje cevi, vezava vozlov in različnega orodja, seveda pa je ena pomembnejših razumevanje kart in orientacija v prostoru.
    Kot je povedal predsednik društva Ciril Trček so bili zmagovalci vsi, ki so se v hladnem in deževnem vremenu podali na progo in srečno prispeli do cilja. “Pa tudi vsi, ki so skrbeli, da je tekmovanje v tako neugodnih pogojih nemoteno potekalo, od sodnikov, redarjev, kuharjev in vseh drugih pomagačev     iz vrst domačega društva.” Največji izziv je bil po njegovih besedah priprava proge, ki je moral ostati v tajnosti do dneva tekmovanja, saj so bile radovedne oči domačega podmladka stalno na pecljih, da bi dobile kakšno informacijo že pred samim startom. Zahvalil se je še občanom za strpnost in potrpežljivost v prometu, saj je bilo ob cestah parkiranih kar nekaj avtomobilov, na cesti pa ogromno otrok.     

    Rok Mihevc 
    Foto: PGD Brezovica pri Borovnici

  • Pomladne aktivnosti v DU Polhov Gradec

    Pomladne aktivnosti v DU Polhov Gradec

    Čeprav je bila pomlad bolj v znamenju dežnikov, smo v DU Polhov Gradec poskrbeli tudi za sončne in lepe trenutke. 
    Balinarska sekcija, pod vodstvom Janeza Založnik je pridno trenirala vso zimo in igrala v zimski ligi.  V zimski ligi smo dosegli 2. mesto. Treningi in tekme so bile v ŠD Zarja, v Ljubljani. S pomladnimi dnevi smo pričeli trenirati na domačem igrišču in pričeli so se tudi medobčinski turnirji. Ženska ekipa se je udeležila tudi meddržavnega turnirja v Lovranu – Opatija. Tako ženska kod moška ekipa je pričela turnirje uspešno in se vračala domov z dobro uvrstitvijo. 
    Udeležili smo se tudi tekmovanja v balinanju na Pokrajinskih športnih igrah Osrednjeslovenske PZDU 2025, ki so potekala  ŠD Zarja, Linhartova 47, Ljubljana. Moška ekipa je  osvojila 1.mesto. Postali so prvaki OPZDU. S to uvrstitvijo so prejeli vstopnico na  državno tekmovanja. Tudi ženska ekipa je imela tekmo v Osrednjeslovenski PZDU. Osvojila je tretje mesto.
    Izletništvo –  predsednica komisije za izlete Ivica Malovrh je popeljala člane v mesecu maju proti morju, prav do Fažane. Tam smo se pa vkrcali na ladjico,ki nas je popeljala na Brione. Prav Brioni so bili naš cilj. S seboj smo pa prinesli tudi harmoniko in klarinet. Franci in Štefan sta nas ob obali razveselila s svojima instrumentoma. Vsi udeleženci  so bili navdušeni nad izletom.
    Komisija za socialno skrbstvo pod vodstvom Jožeta Bizjan je opravila predvelikonočne obiske bolnih in ostarelih članov na domu in domovih za starejše občane. Obiskali so tudi vse jubilante.
    Sekcija za pohodništvo in telovadbo je vse aktivnosti izvajala po planiranem spomladanskem delu za leto 2025. Vodja pohodnikov Anica Peklaj pa vabi še nove člane, da se pridružijo njihovi skupini za prečudovite  pohode. Telovadba poteka enkrat tedensko  (petek ) Pri Bambiju. Tudi vodja telovadcev Milena Pustovrh vabi še nove člane, da se jim pridružijo.
    Potopis po Afriki smo imeli 16.06.2025 na Lokaciji AP Polhov Gradec.  V besedi in sliki sta nas popeljala po Kongu,Ugandi in Ruandi naša člana,  popotnika Biserka in Tone Pogačar.

    Cecilija Jarc

                                                                

                                                                                    

  • Ko skupaj zbiramo, skupaj naredimo nekaj dobrega

    Ko skupaj zbiramo, skupaj naredimo nekaj dobrega

    Tudi v letošnjem šolskem letu smo na OŠ Polhov Gradec dokazali, da znamo stopiti skupaj za dober namen. V šolskem letu 2024/2025 smo v zbiralni akciji starega papirja zbrali kar 29.900 kg starega papirja. Za temi številkami se skriva veliko lepega truda: učenci, ki so papir pridno prinašali dan za dnem, starši, ki so pomagali zbrati in pripeljati, učitelji, ki so spodbujali in usmerjali … in prav vsi, ki ste sodelovali s srcem. 
    Če pogledamo malo statistike za nazaj: 
    ·         v šolskem letu 2022/2023 smo skupaj zbrali 23.400 kg, 
    ·         v letu 2023/2024 pa smo s skupnimi močmi zbrali kar 31.500 kg.

    Vsak kilogram šteje. A še bolj kot to šteje dejstvo, da znamo stopiti skupaj, da otroke učimo skrbi za okolje in da z zgledom kažemo, kako lahko majhni koraki vodijo do velikih sprememb.

    Nastja Mihovec

  • Dan gasilske preventive v občini

    Dan gasilske preventive v občini

    V petek, 30. maja, se je med 17. in 19. uro pred gasilskim domom v Dragomerju odvijal Dan gasilske preventive, ki je kljub vročini pritegnil lepo število obiskovalcev. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju o požarnih nevarnostih in pravilnem ravnanju v primeru nesreče. Obiskovalci so si lahko ogledali več praktičnih prikazov in se tudi sami preizkusili v gašenju različnih vrst požarov.
    Prvi prikaz je bil namenjen gašenju gorečega človeka. Na posebni lutki je bilo prikazano, kako pomembno je zaščititi obraz in lase pred ognjem. Z uporabo negorljive odeje smo se naučili, da je treba človeka oviti od zgoraj navzdol ter z roko dodatno pogasiti plamene, da ognju odvzamemo kisik. Obiskovalci so bili povabljeni k sodelovanju, najpogumnejši pa so se z veseljem odzvali. 
    Sledila je zanimiva predstavitev gorečega prenosnega računalnika, pri kateri je maketa realistično prikazala, kako lahko pride do požara pri elektronskih napravah. Sprva nekoliko zadržani obiskovalci, so hitro pokazali zanimanje in pogumno segli po gasilniku na prah. Kmalu se je oblikovala vrsta tistih, ki so želeli preizkusiti gašenje – vsi so požar uspešno pogasili, prašni oblak pa nikogar ni odvrnil od sodelovanja.
    Eden izmed najbolj dramatičnih prikazov je bila demonstracija, kaj se zgodi, če poskušamo gorečo maščobo gasiti z vodo. Na improvizirani kuhalni plošči se je olje v ponvi pregrelo do vžiga, nato pa je sledil prikaz napačnega ukrepanja – gašenja z vodo. Rezultat je bila silovita ognjena eksplozija, ki je segla več metrov visoko in nazorno pokazala, zakaj je v takšnem primeru najpomembneje, da plamenom odvzamemo kisik. Maščobe namreč nikoli ne gasimo z vodo, temveč ji čim prej izklopimo vir toplote in ponev pokrijemo s pokrovko. Voda v stiku z vročim oljem povzroči izredno nevaren izbruh plamenov, ki lahko vodi v hude opekline ali celo hujše posledice.
    Posebna pozornost je bila namenjena tudi požarom v pečici. Pogosta napaka je, da ob pojavu plamena pečico odpremo – s tem omogočimo dostop kisika in tveganje za širjenje ognja. Pravilno je, da pečico ugasnemo in jo pustimo zaprto, dokler se plameni sami ne poležejo.
    Za zaključek so si obiskovalci nadeli posebno masko oziroma očala, ki simulirajo vidljivost v zadimljenem prostoru. Ko so stali vzravnano, niso videli skoraj ničesar – le belino dima. Ko pa so počepnili, se je vidljivost bistveno izboljšala. Tako so iz prve roke izkusili, zakaj je v zadimljenih prostorih ključno, da se plazimo po tleh, kjer je zrak čistejši in vidljivost še možna.
    Za poučne prikaze in strokovno vodenje dogodka se iskreno zahvaljujem Benjaminu Svenšku in Simonu Slani, ki sta svoje znanje z veseljem delila z obiskovalci. Zahvala pa gre tudi vsem gasilcem PGD Dragomer-Lukovica, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi dogodka, ter s tem prispevali k večji požarni varnosti in ozaveščenosti v naši skupnosti.

    Aleš Kozjan

  • Vrhničani blesteli na domačem pumptracku

    Vrhničani blesteli na domačem pumptracku

    Vrhnika je 31. maja znova gostila prvo dirko letošnje serije Pumpaj Slovenija – Telekom Slovenije, ki se je odvila na lokalnem pumptracku v organizaciji ŠKD Super potencial in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Kljub skoraj poletnim temperaturam je bilo vzdušje izjemno, tekmovanje pa napeto in razburljivo. Med 61 tekmovalci in številnimi otroki v spremljevalnem programu so Vrhničani pustili močan pečat. 
    Matija Turk (Rajd Ljubljana), domačin iz Vrhnike, je v kategoriji dečkov pod 15 let zablestel že v prvi vožnji in s časom 12,54 sekunde postavil enega najboljših rezultatov dneva. S tem je dokazal, da tudi mlajša generacija vrhniških kolesarjev odločno stopa po stopinjah domačih športnih vzornikov. 
    Med članicami je domača predstavnica Tamara Homar (ŠKD Super potencial) suvereno vodila skozi vse tri vožnje in v drugi postavila svoj najhitrejši čas – 14,01 sekunde, kar ji je prineslo zmago v kategoriji 17+.
    Med najmlajšimi je navdušil tudi Gal Malavašič Šurca (ŠKD Super potencial), ki je na domači progi dosegel izjemen čas 12,81 sekunde, hitrejši od mnogih starejših dečkov. 
    V kategoriji masters 35+ se je za organizacijo in podporo na dogodku odpovedal tekmovanju Tilen Frank, ki je kot inštruktor Kolesarske zveze Slovenije skupaj z Ano Tancik in lisjakom Foksijem vodil otroški program Grbine so fine. Kljub visokim temperaturam je poskrbel, da so otroci uspešno premagali vse izzive male kolesarske šole. 
    Dogodek je bil tudi letos uspešno izveden zahvaljujoč domačemu društvu in lokalnim partnerjem. Pumpaj Slovenija se zdaj seli v Zasavje, a Vrhnika ostaja srce slovenskega pumpanja – z odličnimi tekmovalci in neprecenljivim domačim vzdušjem.

    ST

  • Visok jubilej vrtca v Polhovem Gradcu in 13. Tek družin

    Visok jubilej vrtca v Polhovem Gradcu in 13. Tek družin

    Na mednarodni dan družine, 15. 5. 2025 se je vrtec Polhov Gradec s podružničnim vrtcem Šentjošt in Črni Vrh spomnil 60 – letnice delovanja vrtca v Polhovem Gradcu. 60 let je dolga doba ali morda kratka za vse, ki so avgusta 1965 prvič vstopili v razigrani svet vrtca, ki je sprva deloval v polhograjski graščini.
    Skozi vsa ta leta smo rastli in tako smo od leta 2010 v novih prostorih vrtca. Praznovanje našega jubileja smo otvorili s pesmijo Pomladna, kjer so se otroški glasovi v pevskem zboru združili iz enot vrtca Polhov Gradec in Šentjošt. Pomočnica ravnateljice za vrtec ga. Nataša Peljhan je v uvodu pozdravila vse navzoče.
    Na prireditvi se nam je pridružil tudi g. župan Jure Dolinar. V nadaljevanju nam je ga. ravnateljica Ilinka Kucler namenila nekaj spodbudnih besed.
    Združeni pevski zbor Polhek nam je zapel slovensko ljudsko pesem Moj očka ima konjička dva in tanzanijsko ljudsko pesem Si mama kaa, ki so ga na ukulele  spremljale vzgojiteljice. Najpogumnejši otroci so seveda otroci, ki bodo jeseni zakorakali v šolske klopi, pa so nas razveselili z deklamacijami Družina, Napis in Majhna pravljica. Kljub pogumu pa sta vseeno ob njih stali njuni vzgojiteljici Majda in Nataša. Otroci iz skupine Miške se že spogledujejo z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi, za katere sta jih navdušili vzgojiteljici Lučka in Vladka. Zaplesali so nam ples Psiček nima repa več, na harmoniki pa jih je spremljal učenec 9. razreda Lucijan Stanovnik.
    S plesom so otroci otvorili nastop naših gostov na dogodku in sicer folklorne skupine Grof Blagaj, ki nam je zaplesala delček celotnega spleta plesov iz okolice Polhovega Gradca in Šentjošta: Slovenskim mladenkam, Poskočna, Potrkan vaz in Foltrot.
    Vrtec Polhov Gradec je že drugo leto vključen v FIT pedagogiko, ki temelji na učenju v gibanju, gibanju skozi igro in v ospredje postavlja tudi funkcionalno raven znanja.
    Tradicionalni tek družin že trinajsti po vrsti, je otvorila vzgojiteljica Jerica Kreft, ki je starše in vse prisotne povabila naj se vzgojiteljicam pridružijo pri gibanju ob Fit himni.
    Sledil je tek družin in otroci od najmanjših do največjih, so skupaj s starši pretekli določeno razdaljo in si prislužili aplavz in medaljo. Po teku je sledilo sproščeno druženje ob krofih, sadju in pijači.
    Preživeli smo lepo, igrivo in gibalno popoldne v krogu družin, ki se jim zahvaljujemo za sodelovanje. Ponovno smo dokazali, da z roko v roki zmoremo največ.

    Mateja Maček, vzgojiteljica