Blog

  • Olimpijski podprvak v krpljanju

    Olimpijski podprvak v krpljanju

    Specialec Miha Marolt iz Korene nad Horjulom je na letošnjih zimskih svetovnih igrah Specialne olimpijade v italijanskem Torinu dokazal, da vztrajnost, trud in srčnost obrodijo izjemne rezultate. V družbi več kot 1500 športnikov iz 102 držav sveta se je uvrstil med najboljše – domov je prinesel bronasto medaljo na 400 metrov, srebro s štafeto, na 200-metrski razdalji pa je dosegel odlično peto mesto
    Skupaj s še 15 slovenskimi športniki – specialci, ki so tekmovali v alpskem smučanju, smučarskem teku in krpljanju, je zastopal Slovenijo na največjem športnem dogodku za športnike z motnjami v duševnem razvoju. Igre so potekale med 8. in 15. marcem 2025, na olimpijskem prizorišču v Torinu in v zasneženem Sestrieru, eni najbolj znanih italijanskih smučarskih destinacij. 
    23-letni Miha se je v Torinu počutil odlično. Pred tekmami ni bil prav nič nervozen – vzdušje je bilo sproščeno, družabno, prijateljsko. Kot je povedal sam, je užival prav vsak trenutek. Tekmoval je sproščeno in z veseljem, kar se je odražalo tudi v odličnih rezultatih. Med tekmovanjem se je spoprijateljil z vrstniki iz Japonske, Amerike in Kanade ter vsak prosti trenutek izkoristil za druženje, pa tudi za odkrivanje mesta skupaj s svojima sestrama – Martino in Marušo, ki sta ga na prizorišču spremljali skoraj teden dni. 
    Društvo specialna olimpijada Slovenije vsako leto organizira tekmovanja, na katera se lahko prijavijo vsi člani kateregakoli varstveno-delovnega centra v Sloveniji. Miha je pred časom postal državni prvak v krpljanju, nato pa dobil vstopnico na olimpijske igre v Italiji. 
    Njegova pot do svetovne olimpijade pa ni bila kratka. Miha je s stalnim in predanim delom, polno discipline in odrekanj za Slovenijo dosegel nekaj velikega. Več kot dve leti se je vsakodnevno po vrnitvi iz VDC Vrhnika peš odpravljal domov iz Horjula na Koreno. Vsak dan. Poleg tega je imel posebej za olimpijske igre še dva vikenda priprav, enega v Planici ter drugega v Mariboru, kjer je skupaj z ekipo pilil formo in se pripravljal na največji športni dogodek svojega življenja. 
    Pomembno vlogo pri njegovem uspehu pa so imeli tudi vzgojitelji iz VDC Vrhnika – Idrija ter njegovi trenerji Specialne olimpijade Slovenija, ki jim         je celotna Mihova družina izredno hvaležna. S predanostjo, trudom in spodbujanjem so Mihu pomagali in mu vlivali pogum, da je do tako velikih uspehov sploh prišel.
    Po vrnitvi v Slovenijo je Miha doživel pravo navijaško slavje. Pred Kristalno palačo v Ljubljani je potekal sprejem specialcev, kjer pa so ga z največjim transparentom pričakali njegovi domači in prijatelji, slavje pa se je nadaljevalo še na Koreni, kjer so ga pričakali še ostali bratje in sestre z otroci in se ob dobri hrani in pijači poveselili in počastili Mihove izvrstne dosežke. 
    Že naslednji dan so mu presenečenje pripravili tudi v VDC Vrhnika – Idrija, kjer so ga sodelavci in prijatelji pozdravili s transparenti in čestitkami. 
    Miha Marolt je s svojo srčnostjo, odločnostjo in pozitivno energijo pokazal, da nič ni nemogoče. Njegova zgodba je več kot le športni uspeh – je zgodba o pogumu, prijateljstvu, vztrajnosti in zmagovanju na vseh ravneh življenja.

    M. D.

    Foto: M. M., Specialci

  • Predstavitev dediščine v občini Dobrova – Polhov Gradec

    Predstavitev dediščine v občini Dobrova – Polhov Gradec

    V četrtek, 3. aprila 2025, je Polhograjski graščini potekala predstavitev naravne in kulturne dediščine občine Dobrova – Polhov Gradec. Dogodek pod organizacijskim vodstvom LAS Barje z zaledjem, so vodile strokovnjakinje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Andreja Bahar Muršič, mag. Darja Pergovnik, Mija Topličanec in Urška Suhadolc, ki so predstavile bogato arheološko in etnološko zapuščino Polhovega Gradca, ureditev parka, okolice graščine ter zanimivosti Neptunovega vodnjaka pred njo.

    Po uvodnem nagovoru Bora Bevca, predstavnika Polhograjske Graščine ter predstavitve polhograjske zapuščine, je sledila glasbena točka, ki sta jo izvedli mladi glasbenici Zarja in Tara iz Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorskim vodstvom učitelja Janeza Benka. V duetu kljunastih flavt sta zaigrali vsem dobro poznano, živahno skladbo Mamma Mia!

    S strani Polhograjske Graščine je sledila predstavitev projekta Polhkovo razgledišče, v sklopu katerega bo urejena tematska sprehajalna pot skozi center Polhovega Gradca. Projekt vključuje tudi javni zeliščni vrtiček in ob poti postavljeno tematsko razstavo.

    Dogodek se je zaključil v prijetnem vzdušju ob lokalnih dobrotah iz Blagajeve dežele.

     

    M.D.

    Foto: LAS Barje

     

  • Sončki po okolici Planinskega polja

    Sončki po okolici Planinskega polja

    Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega  gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.

    Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled.  Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.

    Vranja jama na dnu udornice ima veličasten vhod, mi smo se spustili do polovice pobočja

    Med cvetočimi rastlinami  je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisal  Scopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.

    Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.

    Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice pri  ruševinah dvorca  Hošperk (nemško Haasberg ).

    Grad Haasberg je bil požgan leta 1944,  ko  ga je zasedala nemška vojska in po vojni nikoli obnovljen

    Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.

    Tabla ob Unški koliševka nudi informacije o pretakanju podzemnih voda in značilnostih živega sveta

    Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemit  v slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise.  V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.

    Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!

    Ostal  nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga. 

    Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek

  • PONI LUR 5. javni razpis

    PONI LUR 5. javni razpis

    Imaš inovativno idejo za razvoj storitve ali produkta? Ponovno je tu priložnost, ki ti jo nudi projekt PONI LUR, saj ti omogoča, da v 4 mesecih prideš od ideje do lastnega podjetja.

    Projekt ti ponuja:

    4 mesečno redno zaposlitev

    Podjetniška usposabljanja

    Mentorstvo in pomoč pri razvoju ideje

    Možnost individualnih izobraževanj

     

    Zoom informativni dan o predstavitvi projekta in prijave na razpis:  , 13. 5. 2025 ob 11:00; prijava na spletni informativni dan je obvezna

     

    Rok za prijavo na razpis: 23. 5. 2025

     

    Več info na:

    https://rralur.si/novice/nova-priloznost-za-bodoce-podjetnike-z-inovativnimi-poslovnimi-idejami/

     

  • Občni zbor članov KUD Kosec minil v prešernem razpoloženju

    Občni zbor članov KUD Kosec minil v prešernem razpoloženju

    Dne 26. marca 2025 je v večnamenski dvorani Osnovne šole Log-Dragomer potekal 15. občni zbor članov Kulturno umetniškega društva Kosec Log-Dragomer: Zbora se je udeležilo 39 članov, kar predstavlja dobrih 41 % vsega članstva. Ker se mora po Statutu društva v primeru manj kot 50 % udeležbe počakati 30 minut, smo ta čas izkoristili za krajši kulturni progam. Nastopili so »Mladi po srcu« skupaj z »Godci z Loga«.  Program je bil v znamenju ravnokar minulega Materinskega dne (del programa si lahko ogledate v priloženem videu).

    Na zboru je bilo predstavljeno minulo delo v letu 2024, predvsem v luči množice dogodkov, kar 50 jih je bilo, ki jih je društvo priredilo. Med najbolj izstopajočimi, tudi po številu obiskovalcev, so bili »Kosci in grabljice«, »Ličkanje koruze«, »Miklavž« in dobrodelni koncert »Mladih po srcu«. Zelo dobro sprejeti so bili tudi božično-novoletni koncert z Ivanom Hudnikom ter razgovor s Tomažem Kozlevčarjem, ki ga je popestril z glasbenimi vložki.

    Posebej velja omeniti tudi izdajo brošure Domača hišna imena v Občini Log-Dragomer. Projekt, ki ga je financirala Občina Log-Dragomer, se je zaključil na proslavi za slovenski kulturni praznik s podelitvijo glinenih hišnih tablic vsem, ki so sodelovali v projektu.

    Otroke smo v teku leta zabavali s pravljicami, papirnim gledališčem »Kamišibaj«, z delavnicami »Stare otroške igre«, nastopi otroške folklorne skupine »Nageljčki«, risanjem po asfaltu in junakov risanih filmov. »Malo starejši« so uživali v ročnih spretnostih, klekljanju in še čem.

    V letu 2024 smo pričeli z novo delavnico skupinske medicinske hipnoze, ki jih vodi Marjetka Harl Rojec. Kar pet delavnic, dobro obiskanih, je bilo v letu, ki je za nami, zato se bodo nadaljevale tudi letos.

    Ena od pomembnejših stvari za društvo je, da skuša hoditi v korak s časom. Zato smo vložili veliko napora v to, da je končno ugledala luč sveta tudi lastna spletna stran. Najdete jo na www.kudkosec.si 

    Pomembno je dejstvo, da je društvo že v letu 2023 pridobilo status društva v javnem interesu, saj nam precej olajša svoje poslanstvo, predvsem zaradi brezplačnega najema prostorov v Domu krajanov Dragomer. Vseeno ne moremo biti zadovoljnji zaradi dejstva, da je naša Občina ena redkih v okolici, ki nima dvorane za kulturne prireditve. Na to bi morali odgovorni malo bolj misliti in to vnesti vsaj v nek srednjeročni program.

    V nadaljevanju občnega zbora je predsednica društva Anica Vengust predstavila finančno poročilo za leto 2024 ter program dela in finančni načrt v letu 2025. Vsa poročila in načrti so bili soglasno sprejeti.

    Občni zbor društva Kosec so pozdravili tudi predstavniki Društva upokojencev Dragomer-Lukovica in MAH Teatra, DVIG in DU Log ter župan so se opravičili. Žal smo organizatorji storili napako z izbiro datuma, saj je sovpadal s sejo Občinskega sveta, kar je onemogočilo udeležbo nekaterim članom. Za nerodnost se iskreno opravičujemo. Naj nam bo to v poduk pri izbiri datumov, pa naj gre za kulturno prireditev ali pa občni zbor.

    Po uradnem delu zbora, je sledilo prijateljsko druženje udeležencev zbora, še enkrat so meh raztegnili »Godci z Loga« ter glasilke »Mladi po srcu«. Kogar so zasrbele pete, je lahko tudi zaplesal.

    Tekst: Iztok Urbanc, fotografije: Iva Urbanc

  • Dan odprtih vrat podjetja Avtotrade

    Dan odprtih vrat podjetja Avtotrade

    Sinja Gorica, 5. april – Na toplo aprilsko soboto je podjetje Avtotrade iz Sinje Gorice pripravilo dan odprtih vrat, ki je privabilo številne obiskovalce. Dogodek je bil priložnost za predstavitev storitev, ponudbe in dejavnosti podjetja, hkrati pa je gostoljubno podjetje poskrbelo tudi za pogostitev vseh prisotnih, ki jih ni manjkalo. Pripravili so številne delavnice in družabne aktivnosti, ki so tako ali drugače povezani z njihovo dejavnostjo, poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše z igrali in animacijo. Obiskovalci so si lahko ogledali njihove ponudbo (so zastopniki za avtomobilske znamke Fiat, Jeep in Kia) ali se celo zapeljali na testni vožnji s katerim od njihovih prav za ta dogodek posebej izbranim modelom jeklenega konjička.

    Dogodek je potekal v spomin na Jelka Bajca, ustanovitelja podjetja, ki bi na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Kot so poudarili v Avtotradeu, je bil Jelko človek, ki je cenil dobre odnose, kar ostaja pomemben del vrednot podjetja. »Vsi, ki ste ga poznali, veste, da je cenil dobre odnose – tako kot jih cenimo tudi mi,« so zapisali v izjavi.

    Avtotrade je podjetje s sedežem v Sinji Gorici, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Ustanovljeno je bilo pod vodstvom Jelka Bajca, ki je postavil temelje za njegov razvoj. Avtotrade se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Natančneje, njihove dejavnosti vključujejo prodajo novih in rabljenih vozil, motorjev, vzdrževanje in popravila avtomobilov ter zagotavljanje povezanih storitev, kot so tehnični pregledi, menjava pnevmatik, avtošola in druge avtomobilske rešitve.

    Gašper Tominc

  • Evelina Umek na Vrhniki predstavila knjigo P’nče

    Evelina Umek na Vrhniki predstavila knjigo P’nče

    V Cankarjevem domu na Vrhniki je 1. aprila potekal literarni večer, posvečen pisateljici Evelini Umek in njenemu knjižnemu delu P’nče, ki je izšel pri založbi Mladika. Z avtorico se je pogovarjala urednica omenjene založbe Nadia Roncelli, dogodek pa je organiziral Štefan Skledar v sodelovanju z ZIC Vrhnika in Našim časopisom. Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti avtoričinim razmišljanjem o nastanku knjige, ki je izšla novembra 2023, ter se po predstavitvenem delu z njo zaplesti v prijetno debato.

    Evelina Umek je na večeru razkrila, da je zamisel za P’nče nosila v sebi že leta, a se pisanje dolgo ni zares razvilo. Prelomnico je pomenil izbruh vojne v Ukrajini, ki jo je globoko pretresel in sprožil ustvarjalni tok. »Knjiga je kar vrela iz mene,« je povedala. Delo skozi oči punčke – »p’nče« – opisuje medvojna leta, prežeta z negotovostjo, strahom, obupom in smrtjo. Avtorica je poudarila, da knjiga vsebuje veliko avtobiografskih elementov, kar ji daje posebno osebno noto.

    Spregovoril je tudi Ivan Vogrič, avtor spremne besede, ki je osvetlil pomen dela v kontekstu Umekinega opusa in širšega literarnega prostora. Dogodek se je zaključil z živahnim pogovorom med avtorico in zbranimi, ki so pokazali veliko zanimanje za njeno ustvarjanje.

    Evelina Umek se je rodila leta 1939 v Trstu, kjer je po končani maturi na klasičnem liceju nadaljevala študij v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomirala iz slavistike, nato pa se zaposlila v založništvu in kasneje pri Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija. Njen ustvarjalni opus obsega več knjig za otroke, poleg tega pa je dejavna kot prevajalka iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiem in televizijo v Trstu in Ljubljani, kjer ostaja prepozaven glas v kulturnem prostoru.

    Gašper Tominc, foto: GT

  • Mladi po srcu z Dobrove skozi Tivolski park na voden ogled Plečnikove cerkve v Šiški

    Mladi po srcu z Dobrove skozi Tivolski park na voden ogled Plečnikove cerkve v Šiški

    Prijatelji nordijske hoje smo se v četrtek, 3. aprila 2025, odpravili na sprehod skozi Tivoli do Plečnikove cerkve v Šiški.


    Dan smo začeli s prijetnim  sprehodom skozi pomladni park, srečevali smo šolsko mladino na športnem dnevu in mlade starše z dojenčki v vozičku, ki so ga večkrat vozili očetje. Pot od Moderne galerije do cerkve sv. Frančiška Asiškega je hitro minila  v opazovanju prebujajoče se narave.

    Ob 10:15 nas je pri vhodu sprejela naša kolegica profesorica Vida in že smo vstopili v cerkev.

    Za začetek smo posedli in prisluhnili njeni prijetni razlagi. Njen izjemno lep in bogat opis Plečnikovega opusa nas je tako prevzel, da smo ob gledanju posameznih umetniških in arhitekturnih detajlih Plečnikove cerkve kar pozabili na čas. Na koru smo tudi zapeli in pesem je napolnila ogromno cerkveno ladjo.

    Vseh 18 udeležencev se iskreno zahvaljuje naši Vidi za vodenje in še posebej hvala župniji in frančiškanom, ker so nam omogočili ogled tudi znamenite krstilnice.

    Sprehod nazaj v Tivoli, na znameniti ljubljanski ričet v Švicariji, je hitro minil in ob okusni jedi in zdravici smo si zaželeli še veliko lepih skupnih sprehodov in ogledov.

    Prihodnja nordijska hoja bo v četrtek, 10. aprila, ko se zberemo ob 9:00 pri PGD Dobrova in se bomo sprehodili po okolici Dobrove.

  • Predavanje o gorskem cvetju

    Predavanje o gorskem cvetju

    V marcu je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organiziralo predavanje z naslovom Gorsko cvetje, ki ga je pripravila Sonja Zalar Bizjak:  biologinja, dolgoletna članica PD Vrhnika in planinska vodnica. Ljubiteljem rastlinstva in cvetja se je že predstavila s fotografsko razstavo Rože z naših poti leta 2016, v letu 2023 pa s predstavitvijo rastlinstva, rož in drevesnih vrst na pobočjih Planine nad Vrhniko. Za tokratno predavanje je izbrala iz svoje fotografske zbirke slike gorskih rastlin, ki uspevajo nad gozdno mejo s področja Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank.

    Predavateljica Sonja Zalar Bizjak in Marija Dolinar, PD Vrhnika (foto Stanislav Kržmanc)

    V prvem pasu nad gozdno mejo, ko za drevesa ni več pogojev in ostanejo za nami še zadnji macesni, je najbolj značilno rušje in nizko grmičevje, ki je vmesni pas med gozdno mejo in alpsko trato. Med rušjem na apnencu so rastišča dlakavega sleča, na posamičnih področjih z zakisano prstjo pa uspeva tudi rjasti sleč.

    Dlakavi sleč – rododendron (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Nad pasom ruševja se razprostirajo obširni pasovi alpskih trat. Na platnu je zasijala Begunjščica in seveda kamniška murka, ta čudovita kukavičevka, ki z roza in belim socvetjem ter vonjem privablja metulje na alpskih tratah od Vrtače do Uršlje gore. Spomladi se visokogorska travišča prekrijejo tudi z drugim cvetjem, Zoisovimi vijolicami, raznimi ušivci in svišči.

    Kamniška murka (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Malo višje, med skalovjem uspevajo gorske rože, ki se s svojimi koreninami trdno zasidrajo v skalne razpoke.  Z barvitimi cvetovi privabljajo  žuželke in razveseljujejo mimoidoče – od planik ali očnic, rumenega avriklja, različnih kamnokrečev, triglavske rože, triglavske neboglasnice do Zoisovih zvončic.

    Sinjezeleni kamnokreč z majhnimi lističi, prekritimi s svetlo sivo apnenčasto prevleko (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Tudi melišča so življenjski prostor raznega cvetja. Kdo bi mogel pozabiti vonj sternbergovih klinčkov ob poti čez melišče, ali živo rumenega kernerjevega maka, ki s svojim rumenim cvetjem vabi žuželke. Kdo bi šel mimo in ne opazil stasitih škrlatno rdečih rapontik na pobočju Tičarice.

    Rapontike pod Tičarico (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Sonji Zalar Bizjak se zahvaljujemo za strokovnost predavanja, saj je vanj strnila znanja biologije in fotografije ter doživetja žive in nežive narave v gorah od študentskih let do danes. Veseli obrazi obiskovalcev v polni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki so bili dokaz, da smo našli vsak nekaj zase ter ob fotografijah in poslušanju obnavljali in dopolnjevali svoje poznavanje narave in cvetja v naših gorah ter se morda spomnili tudi na doživetja z naših prehojenih poti, na katerih smo prvič občudovali tiste gorske cvetlice, ki so našle prostor v nas samih.

    Marija Dolinar

  • Petnajst let kulturnega utripa KUD Kosec

    Petnajst let kulturnega utripa KUD Kosec

    V petnajstih letih delovanja je društvo zraslo v močno, ustvarjalno skupnost, ki vsako leto postavi višje standarde. S številnimi dogodki, raznolikimi sekcijami, sodelovanjem z Občino, šolo in vrtcem sooblikujejo kulturno dogajanje v občini, ki ne bi bilo mogoče brez neprecenljivega prispevka mentorjev. 
    Leto 2024 je bilo za društvo izjemno plodno. Izvedli so več kot 50 dogodkov – od kulturnih večerov,  delavnic in projektov ohranjanja dediščine, do sodelovanj na regionalni in meddruštveni ravni. Med najodmevnejšimi dosežki v lanskem letu je projekt Stara hišna imena, ki je s pomočjo Občine oživil zgodovinski spomin na domačije kraja. Zaključen je bil z lično izdelanimi glinenimi tablicami in izčrpno brošuro, ki ostajata trajna zapuščina prihodnjim rodovom. 
    Lani je društvo izdalo svojo jubilejno, deseto številko pod naslovom Čas beži, spomini ostajajo. V reviji so pisali o samoprispevkih in prostovoljnem delu v času urbanizacije kraja. Revija, bogata z zgodbami in spomini, je izšla v kar 1.250 izvodih. 
    Poleg tradicionalnih sekcij – kot so: ročne spretnosti, likovna, klekljarska, sekcija, Otroška folklorna skupina Nageljček, pevska skupina Mladi po srcu, sekcije za ohranjanju kulturne dediščine, kamišibaj, zeliščarska sekcija ter skupinska hipnoza – so letos ustanovili novo, medijsko sekcijo, ki jo vodi izkušena radijka Andreja Čamernik Rampre. Cilj je pritegniti mlade, jim dati glas ter jih spodbuditi k ustvarjanju vsebin, ki bodo sooblikovale prihodnost krajevne kulture. 
    Pogled v prihodnost razkriva ambiciozne načrte. Društvo pripravlja nov obsežen projekt popisa celotne zgodovine kraja – od rimskih časov do 19. stoletja, združeno v celoto z namenom ohranjanja kulturne dediščine. K sodelovanju bodo povabili tudi druga društva, da s skupnimi močmi pripravijo bogat in kvaliteten zapis dediščine. V društvu nadaljujejo tudi sodelovanje z LAS Barje, projektom Podaj roko ter tradicionalno udeležbo na Tednih vseživljenjskega učenja in Tednu ljubiteljske kulture. Leto bo polno kulturnih dogodkov in ustvarjalnih delavnic, ki bodo potekale v okviru različnih delavnic, okrepili bodo sodelovanje z vrtcem, šolo ter ostalimi društvi. V društvu si želijo postaviti informativne table v naselju Dragomer in Log, na novi šolski poti med Logom in osnovno šolo postaviti tematske table ter nadaljevati prizadevanje za obnovitev fresk v cerkvi Sv. Lovrenca v Dragomerju. 
    Jubilejni 15. občni zbor ni bil zgolj formalno srečanje, temveč pravo kulturno doživetje. Otvorili so ga Godci iz Loga, ki so skupaj s pevsko skupino Mladi po srcu zapeli tri pesmi. Razstava izdelkov sekcije ročnih spretnosti je prikazala mojstrstvo, trud in ljubezen do ustvarjalnosti. Vsak obiskovalec je v dar prejel ročno zašito vrečko z dišečo sivko. Ob prijetnem druženju se je zapelo in zaplesalo, za popolno gostoljubje so poskrbele pridne gospodinje z izbranimi kanapeji in sladicami.

    Foto: KUD Kosec