Blog

  • Mladi po srcu z Dobrove skozi Tivolski park na voden ogled Plečnikove cerkve v Šiški

    Mladi po srcu z Dobrove skozi Tivolski park na voden ogled Plečnikove cerkve v Šiški

    Prijatelji nordijske hoje smo se v četrtek, 3. aprila 2025, odpravili na sprehod skozi Tivoli do Plečnikove cerkve v Šiški.


    Dan smo začeli s prijetnim  sprehodom skozi pomladni park, srečevali smo šolsko mladino na športnem dnevu in mlade starše z dojenčki v vozičku, ki so ga večkrat vozili očetje. Pot od Moderne galerije do cerkve sv. Frančiška Asiškega je hitro minila  v opazovanju prebujajoče se narave.

    Ob 10:15 nas je pri vhodu sprejela naša kolegica profesorica Vida in že smo vstopili v cerkev.

    Za začetek smo posedli in prisluhnili njeni prijetni razlagi. Njen izjemno lep in bogat opis Plečnikovega opusa nas je tako prevzel, da smo ob gledanju posameznih umetniških in arhitekturnih detajlih Plečnikove cerkve kar pozabili na čas. Na koru smo tudi zapeli in pesem je napolnila ogromno cerkveno ladjo.

    Vseh 18 udeležencev se iskreno zahvaljuje naši Vidi za vodenje in še posebej hvala župniji in frančiškanom, ker so nam omogočili ogled tudi znamenite krstilnice.

    Sprehod nazaj v Tivoli, na znameniti ljubljanski ričet v Švicariji, je hitro minil in ob okusni jedi in zdravici smo si zaželeli še veliko lepih skupnih sprehodov in ogledov.

    Prihodnja nordijska hoja bo v četrtek, 10. aprila, ko se zberemo ob 9:00 pri PGD Dobrova in se bomo sprehodili po okolici Dobrove.

  • Predavanje o gorskem cvetju

    Predavanje o gorskem cvetju

    V marcu je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organiziralo predavanje z naslovom Gorsko cvetje, ki ga je pripravila Sonja Zalar Bizjak:  biologinja, dolgoletna članica PD Vrhnika in planinska vodnica. Ljubiteljem rastlinstva in cvetja se je že predstavila s fotografsko razstavo Rože z naših poti leta 2016, v letu 2023 pa s predstavitvijo rastlinstva, rož in drevesnih vrst na pobočjih Planine nad Vrhniko. Za tokratno predavanje je izbrala iz svoje fotografske zbirke slike gorskih rastlin, ki uspevajo nad gozdno mejo s področja Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank.

    Predavateljica Sonja Zalar Bizjak in Marija Dolinar, PD Vrhnika (foto Stanislav Kržmanc)

    V prvem pasu nad gozdno mejo, ko za drevesa ni več pogojev in ostanejo za nami še zadnji macesni, je najbolj značilno rušje in nizko grmičevje, ki je vmesni pas med gozdno mejo in alpsko trato. Med rušjem na apnencu so rastišča dlakavega sleča, na posamičnih področjih z zakisano prstjo pa uspeva tudi rjasti sleč.

    Dlakavi sleč – rododendron (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Nad pasom ruševja se razprostirajo obširni pasovi alpskih trat. Na platnu je zasijala Begunjščica in seveda kamniška murka, ta čudovita kukavičevka, ki z roza in belim socvetjem ter vonjem privablja metulje na alpskih tratah od Vrtače do Uršlje gore. Spomladi se visokogorska travišča prekrijejo tudi z drugim cvetjem, Zoisovimi vijolicami, raznimi ušivci in svišči.

    Kamniška murka (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Malo višje, med skalovjem uspevajo gorske rože, ki se s svojimi koreninami trdno zasidrajo v skalne razpoke.  Z barvitimi cvetovi privabljajo  žuželke in razveseljujejo mimoidoče – od planik ali očnic, rumenega avriklja, različnih kamnokrečev, triglavske rože, triglavske neboglasnice do Zoisovih zvončic.

    Sinjezeleni kamnokreč z majhnimi lističi, prekritimi s svetlo sivo apnenčasto prevleko (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Tudi melišča so življenjski prostor raznega cvetja. Kdo bi mogel pozabiti vonj sternbergovih klinčkov ob poti čez melišče, ali živo rumenega kernerjevega maka, ki s svojim rumenim cvetjem vabi žuželke. Kdo bi šel mimo in ne opazil stasitih škrlatno rdečih rapontik na pobočju Tičarice.

    Rapontike pod Tičarico (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Sonji Zalar Bizjak se zahvaljujemo za strokovnost predavanja, saj je vanj strnila znanja biologije in fotografije ter doživetja žive in nežive narave v gorah od študentskih let do danes. Veseli obrazi obiskovalcev v polni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki so bili dokaz, da smo našli vsak nekaj zase ter ob fotografijah in poslušanju obnavljali in dopolnjevali svoje poznavanje narave in cvetja v naših gorah ter se morda spomnili tudi na doživetja z naših prehojenih poti, na katerih smo prvič občudovali tiste gorske cvetlice, ki so našle prostor v nas samih.

    Marija Dolinar

  • Petnajst let kulturnega utripa KUD Kosec

    Petnajst let kulturnega utripa KUD Kosec

    V petnajstih letih delovanja je društvo zraslo v močno, ustvarjalno skupnost, ki vsako leto postavi višje standarde. S številnimi dogodki, raznolikimi sekcijami, sodelovanjem z Občino, šolo in vrtcem sooblikujejo kulturno dogajanje v občini, ki ne bi bilo mogoče brez neprecenljivega prispevka mentorjev. 
    Leto 2024 je bilo za društvo izjemno plodno. Izvedli so več kot 50 dogodkov – od kulturnih večerov,  delavnic in projektov ohranjanja dediščine, do sodelovanj na regionalni in meddruštveni ravni. Med najodmevnejšimi dosežki v lanskem letu je projekt Stara hišna imena, ki je s pomočjo Občine oživil zgodovinski spomin na domačije kraja. Zaključen je bil z lično izdelanimi glinenimi tablicami in izčrpno brošuro, ki ostajata trajna zapuščina prihodnjim rodovom. 
    Lani je društvo izdalo svojo jubilejno, deseto številko pod naslovom Čas beži, spomini ostajajo. V reviji so pisali o samoprispevkih in prostovoljnem delu v času urbanizacije kraja. Revija, bogata z zgodbami in spomini, je izšla v kar 1.250 izvodih. 
    Poleg tradicionalnih sekcij – kot so: ročne spretnosti, likovna, klekljarska, sekcija, Otroška folklorna skupina Nageljček, pevska skupina Mladi po srcu, sekcije za ohranjanju kulturne dediščine, kamišibaj, zeliščarska sekcija ter skupinska hipnoza – so letos ustanovili novo, medijsko sekcijo, ki jo vodi izkušena radijka Andreja Čamernik Rampre. Cilj je pritegniti mlade, jim dati glas ter jih spodbuditi k ustvarjanju vsebin, ki bodo sooblikovale prihodnost krajevne kulture. 
    Pogled v prihodnost razkriva ambiciozne načrte. Društvo pripravlja nov obsežen projekt popisa celotne zgodovine kraja – od rimskih časov do 19. stoletja, združeno v celoto z namenom ohranjanja kulturne dediščine. K sodelovanju bodo povabili tudi druga društva, da s skupnimi močmi pripravijo bogat in kvaliteten zapis dediščine. V društvu nadaljujejo tudi sodelovanje z LAS Barje, projektom Podaj roko ter tradicionalno udeležbo na Tednih vseživljenjskega učenja in Tednu ljubiteljske kulture. Leto bo polno kulturnih dogodkov in ustvarjalnih delavnic, ki bodo potekale v okviru različnih delavnic, okrepili bodo sodelovanje z vrtcem, šolo ter ostalimi društvi. V društvu si želijo postaviti informativne table v naselju Dragomer in Log, na novi šolski poti med Logom in osnovno šolo postaviti tematske table ter nadaljevati prizadevanje za obnovitev fresk v cerkvi Sv. Lovrenca v Dragomerju. 
    Jubilejni 15. občni zbor ni bil zgolj formalno srečanje, temveč pravo kulturno doživetje. Otvorili so ga Godci iz Loga, ki so skupaj s pevsko skupino Mladi po srcu zapeli tri pesmi. Razstava izdelkov sekcije ročnih spretnosti je prikazala mojstrstvo, trud in ljubezen do ustvarjalnosti. Vsak obiskovalec je v dar prejel ročno zašito vrečko z dišečo sivko. Ob prijetnem druženju se je zapelo in zaplesalo, za popolno gostoljubje so poskrbele pridne gospodinje z izbranimi kanapeji in sladicami.

    Foto: KUD Kosec

  • Nova knjiga spominov Branka Lipnika: Jago in druge zgodbe

    Nova knjiga spominov Branka Lipnika: Jago in druge zgodbe

    Na policah naših knjižnic je zaživela nova knjiga spominov Branka Lipnika z naslovom Jago in druge zgodbe. Upokojeni učitelj likovne vzgoje, rojen leta 1945, je v samozaložbi izdal že svojo trinajsto knjigo, tretjo v nizu spominov. Tokrat bralce popelje skozi čas – od trenutka, ko je začel pisati dnevnik, do današnjih dni, nato pa nazaj v zgodnja mariborska leta. Vsaka zgodba je obogatena s fotografijo, naslovnico pa krasi slika njegovega psa Jaga iz leta 1984. 
    Lipnik, ki je prevedel tudi šest knjig kratkih zgodb ameriških avtorjev in zbirko Kratke zgodbe z vseh vetrov, s to knjigo nadaljuje svoje bogato ustvarjalno popotovanje. Jago in druge zgodbe je nostalgičen in oseben vpogled v avtorjevo življenje, ki bo nedvomno pritegnil ljubitelje spominov in zgodb z dušo.
    Gašper Tominc

  • Barjani po Moravški planinski poti

    Barjani po Moravški planinski poti

    Moravška planinska pot je približno 45 km dolga obhodnica, ki po hribih obkroži vas Moravče. Pot med drugim poteka tudi mimo GEOSSa, zaradi česar jo lahko tudi imenujemo Pot v središče Slovenije. Barjani, pod vodstvom vodnika Jožeta Školca, smo prehodili le del te poti.

    Pohod smo pričeli v vasi Klopce in se usmerili na Vegovo pohodniško pot, ki je poimenovana po slovitem matematiku, baronu Juriju Vegi, ki je med drugim  leta 1789 dosegel tedanji svetovni rekord v izračunu števila pi na 140 decimalk. Pot, ki se pokloni temu vélikemu možu, vodi po krajih, kjer je preživljal otroštvo, in se konča v hribovski vasi Zagorica, kjer se je leta 1754 rodil. Na domačiji, nekdanji Vegovi rojstni hiši, še živijo potomci znamenitega barona.

    Pot smo nadaljevali skozi Križevsko in Veliko vas in se vzpeli do cerkve svetega Miklavža na Vrhu nad Savo. Po ustnem izročilu naj bi jo v drugi polovici 15. stoletja zgradili brodarji na reki Savi. Ti so bili prepričani, da sem jim ne more zgoditi nesreča, dokler vidijo cerkev svetega Miklavža. Cerkev so imenovali tudi Čuvar zgornje Save. Z vrha je lep razgled proti bližnji Limbarski gori, levo od nje pa v daljavi opazimo Kamniške in Savinjske Alpe.

    Po krajšem postanku ob cerkvi, smo se skozi zaselek Katarije in naprej skozi Grmače,  kjer je nekoč stal grad, spustili do Moravč.

    Zapisala: Vanda

    Fotografije: Andrej, Stane in Franci

    Film: Stane

  • Hvala, kino!

    Hvala, kino!

    S pričetkom pomladi se izteče tudi filmska sezona v Kinu Bevke, saj večina naših obiskovalcev daljše in tople dneve rada preživi v naravi, ob delu ali zabavi. Tako kot pretekla leta je Kino Bevke tudi od oktobra do marca razveseljeval predvsem tiste gledalke in gledalce, ki imajo radi družinske, mladinske in otroške filme, animirani film ter zanimive dokumentarce o naravi in njenih prebivalcih. Tako smo tudi letos gostili nov film Mateja Vraniča o sovi kozači, ki je na platno Kina Bevke prinesel celo posnetke iz okolice Bevk! V mesecu januarju smo v kino pripeljali zanimivo kinodelavnico, na kateri nam je kinooperater Bojan Bajsić iz Kinodvora predstavil filmski medij skozi zgodovino ter osvetlil ozadje razvoja in nastajanja filmov, predavanje pa popestrili s kratkimi animiranimi filmi slovenske produkcije. Na zelo dober odziv mladih in odraslih gledalcev sta prav tako naletela oba slovenska mladinska filma, Igrišča ne damo! in Tartinijev ključ. S slednjim smo se tudi poklonili lani preminulemu režiserju Vinciju Vogueu Anžlovarju.

    Medtem ko so filmi plod dela filmskih ustvarjalcev, pa smo kino predvsem ljudje, ki filme gledamo. Toda kino je tudi kraj, kjer se sproščeno družimo, pogovarjamo o filmih in zanimivih temah ter vprašanjih, ki jih filmi odpirajo. V Bevkah, kjer imajo otroci in mladi otežen dostop do javnega prevoza, je Kino Bevke tudi prostor, kamor greš lahko peš in veš, da boš srečal prijatelje. Vsako leto nas obiščeta tudi bevška šola in vrtec, tu je še pomen kulturnega življenja v našem kraju in program s filmsko vzgojo, posebna zabava pa je kinožreb s filmskimi nagradami. Kino Bevke je vse to in še več!

    Zato vsem, še posebej mladim gledalcem in gledalkam, še enkrat iz srca hvala za čudovito sezono, ki je za nami! Kino Bevke je tu za vas in zaradi vas se vedno znova vrača. Zato se vidimo v naslednji filmski sezoni, ko se vrnemo polni svežih filmskih idej!

     

    Ekipa Kina Bevke, Eva, Nina in Leon

     

  • POTOPISNO PREDAVANJE – TIBET

    POTOPISNO PREDAVANJE – TIBET

    Vabimo vas na potopisno predavanje Tibet, ki bo v četrtek, 24. aprila 2025, ob 18. uri, v Knjižnici Horjul.

  • Ure pravljic v aprilu

    Ure pravljic v aprilu

    Vabimo vas na uro pravljic, v torek, 15. aprila 2025 ob 18. uri v knjižnico Horjul. Pripoveduje Lara Mazi.

  • Sprehod skozi akvarele

    Sprehod skozi akvarele

    V Cankarjevem domu na Vrhniki je bilo sredi marca odprtje skupinske razstave Petra Lazarevića in njegove skupine Akvarelisti.

    Zbrane je prva nagovorila mag. Tatjana Oblak Milčinski, ki je celotno prireditev tudi vodila. O slikarju in njegovih umetninah pa je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in med ostalim poudarila: »Petar Lazarević virtuozno obvladuje akvarelno, pa tudi akrilno tehniko. Vsaka ima svoje zakonitosti, svoje specifike in potenciale, ki jih avtor odkriva in polnomočno prezentira. Premišljeno prehaja med obema slikarskimi področjema in jih zaznamuje s prepoznavnim in izoblikovanim ustvarjalnim karakterjem … Petar Lazarević v svoji slikarski zrelosti še vedno ohranja draž kreativne radovednosti, s katero odhaja vedno novim izzivom naproti. Znanja, veščine tudi povsem avtorske prijeme pa že dolga leta deli s svojimi »učenci« in tako iz njegove šole prihaja kar nekaj kvalitetnih akvarelistov. Lazarević jim omogoča, da radostno, vedoželjno in pristno odkrivajo enigmatični svet likovne umetnosti ter v njem najdejo svojo izrazno oazo. Z nenehnim preverjanjem vlog in moči likovnih sredstev jih vodi skozi konvencionalen motivni repertoar.«

    Nato je oder zasedel Lado Jakša, ki je poskrbel za glasbeni in foto sprehod med razstavljenimi akvareli. Na oder so na koncu prišli tudi vsi razstavljavci: Petar Lazarević in njegovi sedanji slikarski učenci – Vera Banić Vukadin, Ljudmila Dolenc, Nuša Javornik, Marija Franinović z vnukoma Majo in Davidom, Božidar Hering, Ivanka Krasnik, Ljubica Krivec, Marinka Mohar, Marija Malovrh, Janez Ovsec, Janez Slabe, Martina Starc, Zvezdana Zatler, Cilka Žmahar.

    Po nagovoru slikarja Petra Lazarevića pa je spregovorila še Marija Malovrh, ki že od vsega začetka deluje v skupini »Akvarelistov«. V imenu vseh učencev, sedaj že zelo dobrih in aktivnih slikarjev, pa se je zahvalila za dolgoletno mentorstvo in bogato druženje z besedami:

    »Že od leta 2008, ko smo se prvič srečali na tečaju slikanja akvarelov v okviru JSKD OI Vrhnika, si bil naš mentor in navdih. S svojim znanjem, potrpežljivostjo in predanostjo si nas vodil skozi barvno paleto, svetoval pri izbiri čopičev in papirja, pomagal ustvarjati umetnine, ki so iz leta v leto postajale vedno bolj dovršene. Tvoja podpora nam je omogočila, da smo svoja dela razstavljali doma in v tujini, kjer so bila deležna številnih pohval in priznanj.

    Hvaležni smo za tvoje dragocene nasvete, dolgoletno podporo ter za vse lepe trenutke in izkušnje, ki smo jih skopaj doživeli. Zaradi tvoje motivacije smo imeli priložnost globlje razumeti umetnost kot izraz sebe in našega sveta.

    Tvoja predanost je naredila naše poti slikanja nepozabne, tvoje mentorstvo pa nas je oblikovalo ne le kot umetnike, ampak tudi kot ljudi. V sem tem času smo vsi začutili veliko povezanost in bližino skupine. Lahko bi celo dejali, da smo postali ena velika družina.«

    Ob koncu je sledilo družabno srečanje in obujanje spominov na skoraj že 18 let delovanja slikarske skupine akvarelistov pod mentorstvom umetnika akvarelov in akrilov Petra Lazarevića.

     

    Simon Seljak

  • Pozdrav pomladi v znamenju enakonočja

    Pozdrav pomladi v znamenju enakonočja

    V soboto, 22. marca, smo člani Mažoretne in twirling skupine Horjul v športni dvorani pripravili tradicionalno spomladansko prireditev Pozdrav pomladi. Letošnja je bila v znamenju enakonočja, ki je bilo sicer v četrtek, 20. marca, dan kasneje pa je bil tudi prvi pomladni dan. Med prireditvijo smo »obiskali« različne konce sveta in spoznali, kako tam obeležujejo ta zanimiv pojav. V Angliji in Mehiki potekajo prireditve, na Japonskem je temu namenjen državni praznik, v Bolgariji in na Češkem pa ohranjajo staroslovanske tradicije. Na parketu so se predstavile vse skupine MTS Horjul: Čebelice, Cicibanke, Marjetice, kadetinje in juniorke. Obiskovalci so vsako skupino nagradili tudi z aplavzom. Kot gostje so se nam pridružili tudi otroci iz VVE Horjul, ki so popestrili večer s svojimi prisrčnimi nastopi. Za zadnjo točko pa so trenutne vaditeljice skupin oblekle svoje stare uniforme in tako poskrbele za presenečenje ter odličen zaključek večera. 
    MTS Horjul se ob tej priliki zahvaljuje Občini Horjul in Prosvetnemu društvu Horjul za podporo. Hvala tudi VVE Horjul za vsakoletno sodelovanje na prireditvi. Navsezadnje pa hvala vam, dragi obiskovalci, da ste si vzeli čas in prišli na letošnji Pozdrav pomladi. Upamo, da ste uživali v naši družbi – mi zagotovo smo!
    Nur Živa Kranjec
    Foto MTS Horjul