V Horjulu je zbranim, ki jih zanima ohranjanje kulturne dediščine, predstavil zanimive lokalne objekte in posebnosti izr. prof. dr. Vito Hazler z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski Univerzi v Ljubljani. V svojem predavanju je izpostavil najbolj zanimive objekte, med katerimi je seveda pravi biser cerkev svetega Kancijana na Vrzdencu. Pohvalil je tudi skrb za objekte, ki imajo pomemben kulturni pomen, kot so na primer toplarji in kapelice ter obzidje pri cerkvi svetega Urha. Poudaril je, da pri obnovi zaščitenih objektov prvil ne smemo dojemati kot breme, ampak kot sporočilo zanamcem. Pri tem je treba uporabiti materiale in tehnike, kot so jih uporabili nekoč. Veseli se in upa, da bo v občini uspešno izpeljana tudi obnova hiše Kristine Brenkove. Župan Janko Prebil, ki je tudi nagovoril zbrane, je predstavil pogled občine na to tematiko in dejal, da dokaj uspešno renovirajo objekte. Seveda ne gre vse naenkrat, saj so sredstva omejena, a s sistematičnim delom in sredstvi, ki jih priskrbi občina skupaj z LAS Barje z zaledjem, so uspešni. Predstavitev so popestrili tudi mladi glasbeniki GŠ Vrhnika, enota Horjul s svojimi glasbenimi točkami.
V četrtek, 20. marca 2025, je bila športna dvorana na Dobrovi napolnjena do zadnjega kotička. Zbrali so se številni obiskovalci, med njimi tudi mnogi eminentni gostje, da bi skupaj obeležili dve pomembni obletnici – 180 let šolstva in 60 let vrtca na Dobrovi. Na prireditvi smo se družili majhni in veliki, otroci iz vrtca in šole in zato smo jo poimenovali Rastemo skupaj. Program se je začel s projekcijo, ki je obiskovalcem predstavila utrinke iz življenja šole in vrtca, nato pa so otroci iz vrtca ter tretješolci obema slavljencema – šoli in vrtcu zapeli pesem Vse najboljše. Povezovalki – tretješolka Kim Pavlinič in osmošolka Veronika Rotar sta pozdravili goste ter na oder najprej povabili ravnateljico, gospo Sonjo Bregar Mazzini, nato pa besedo predali še županu, gospodu Juretu Dolinarju ter generalnemu direktorju direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, gospodu Radu Kostrevcu. Vsi trije so nas nagovorili s svojimi mislimi, spodbudami in lepimi željami ob jubileju. Oder smo nato prepustili petošolcem, ki se jim je ob pesmi Ta vlak pridružil gost, pevec skupine Čuki, gospod Jože Potrebuješ. Na projekciji smo si med pesmijo lahko ogledali tudi prav poseben vlakec, na katerem so se peljali otroci iz skupin Ribice, Želve, Mucki, Račke in Delfini. Tako ob pesmi Ta vlak, kot tudi ob naslednji – Zelena dežela, ki so jo zapeli in ob njej tudi zaplesali tretješolci, smo razmišljali o tem, kako ponosni smo lahko na svoj domači kraj. Voditeljici Kim in Veronika sta se ob tem spomnili tudi na dobrovsko legendo o zakleti grofici, ki je včasih živela tam, kjer je danes Gradišče. Ker je zaradi svojih zlatnikov mislila, da je mogočnejša celo od Dobrovske Matere božje, se je z zakladom vred pogreznila v zemljo in zdaj čaka, da jo bo kdo rešil. Kim in Veronika sta nas nato povabili na Gradišče, da vidimo, ali je zakleta grofica še vedno tam. Prireditev se je nadaljevala z dramsko igro, v kateri so nastopili osmošolca Bor Sečnik in Ažbe Hvastija ter zakleta grofica – Rahela Karolina Mulej. Med dramskimi prizori so se na odru zvrstili petje, ples ter video projekcije z izjavami otrok iz vrtca, sedanjih ter bivših učencev. Predstavilo se je več kot 400 nastopajočih: vsi učenci od 1. do 5. razreda, otroci iz vrtca, gimnastičarke, otroška folklorna skupina, dekleta, ki plešejo pri plesnem društvu Panorama, učenke 7.a razreda, ter otroški in mladinski pevski zbor z zborom učiteljev. Dramsko besedilo, v katerem so se prepletale glasbene točke, je imelo tudi pomembno sporočilo. Bor in Ažbe sta želela najti grofičin zaklad, da bi si z njim kupila nov telefon in računalniško igrico. Namesto zlatnikov sta našla skrinjo, v kateri so bili kamenčki z lepimi sporočili, ki so jih skupaj naredili sedmošolci in otroci iz skupine Sovice. Na kamenčkih so bile zapisane misli: Prijateljstvo je največji zaklad. Dobro se z dobrim vrača. Srečo je lepo deliti. Do sveta bodo tak, kakršen želiš, da bi bil svet do tebe … Na koncu so igralci ugotovili, da so kamenčki in prijateljstvo med sedmošolci ter otroci iz vrtca veliko lepši zaklad kot zlatniki. To so potrdili tudi s pesmijo Zgodba o prijateljstvu, ki so jo skupaj zaplesali učenke 7. a razreda in otroci iz skupine Sovice, zapela pa sedmošolka Ana Skopec in Jože Potrebuješ. Prireditev smo zaključili s šolsko himno, ki smo jo ponosno zapeli otroci in zaposleni. Ob tem smo ugotavljali, da ne rastejo skupaj le otroci iz vrtca in šole, ampak z vsemi našimi otroki rastemo tudi odrasli. Rastemo pravzaprav celo življenje. Za vse naše obiskovalce smo pripravili tudi spominček – kamenčke lepih misli, ki smo jih poleg Sovic in sedmošolcev ustvarjali tudi ostali: otroci v vrtcu, šolarji pri pouku, nekateri med prostimi urami v knjižnici, nekatere so naredile tudi učiteljice. Tako smo po zaključenem programu naš skupni zaklad razdelili tudi mednje. Ugotavljali smo, da smo s prireditvijo rasli tudi mi in lepo je bilo ustvarjati skupaj. Eva Furman, Saša Pivk, Maja Kastelec in Zvonka Španger smo pripravile projekcijo, Barbara Burjak in Polona Suhadolc sta ob pomoči hišnikov Roka Lešnjaka in Luke Roglja poskrbeli za zelo lepo sceno, scenarij pa je pod mentorstvom Zvonke Španger tako kot vsako leto nastajal postopoma, tudi z vključenimi idejami otrok. Sodelovalo pa je še veliko število mentorjev: vse vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcu, učiteljice od 1. do 5. razreda, poleg njih pa še Marjeta Novak, Ana Peček, Marša Plohl Turk, Plesno društvo Panorama: Nataša Potočnik, sodelovala je tudi Glasbena šola Emil Adamič. Lepo je bilo ustvarjati skupaj in hvala prav vsem, tudi ostalim, ki so kakorkoli prispevali vsak svoj delček k temu, da smo in še vedno rastemo skupaj
Zvonka Španger, foto: Mateja Jordović Potočnik
Otroci iz vrtca in tretješolci so zapeli Vse najboljše, vrtec in Vse najboljše, šola
Zakleta grofica v držbi dveh osmošolcev
Sreča na vrvici: 4. a in 4. b razred
Ob petju petošolcev so Konjićki zaplesali Kekčevo pesem
Upokojeni učitelji, med njimi 95-letna učiteljica Danica Novak v družbi z Jožetom Potrebuješem in njegovo soprogo
Druga vojna ni prizanesla niti našim krajem, zato se bomo ob osemdesetletnici njenega konca spomnili vseh v župniji Polhov Gradec, ki jim zaradi vojne ujme ni bilo dano, da bi živeli med nami in bi se mi z njimi srečevali na trgih, ulicah, travnikih domačega kraja.
V njihov spomin bomo postavili spominske panoje z razpoložljivimi fotografijami žrtev, da jih bomo vsaj kratek čas lahko videvali na javnem prostoru domačega kraja. V ta namen dopolnjujemo že znane sezname vseh, ki so padli kot civilisti, talci, interniranci, mobiliziranci, žrtve povojnih procesov in vojaki – ne glede na njihovo vlogo v vojni. Spominska slovesnost s sveto mašo bo 11. maja ob 10. uri v župnijski cerkvi v Polhovem Gradcu.
Če veste za kakega človeka, ki med vojno ali tik po njej ni umrl naravne smrti in ga ni na seznamih, vam bomo hvaležni, če nas o tem obvestite. Podatki (če je le mogoče: datum rojstva in smrti, vas prebivanja, ime domačije in fotografija) so dobrodošli do 10. aprila.
Med 4. in 6. aprilom 2025 bo v KIKštarterju v Kamniku potekal 5. Vseslovenski turistični start-up vikend, ki bo združil podjetnike, študente in ustvarjalce z inovativnimi idejami za prihodnost turizma. Dogodek je namenjen tudi občanom naše občine. Vsem, ki vas zanimata turizem in inovacije, ter želite soustvarjati prihodnost slovenskega turizma. Udeleženci bodo imeli priložnost sodelovati na intenzivnih delavnicah in mentoriranju, kjer bodo svoje ideje razvijali s pomočjo strokovnjakov iz turizma in podjetništva. Dogodek bo omogočal sodelovanje v ekipah ali individualno delo pri oblikovanju turističnih rešitev. Najboljši projekti bodo na koncu dogodka predstavljeni pred komisijo in investitorji, ki bodo nagradili najobetavnejše ideje. Poleg priložnosti za osvojitev finančnih nagrad bodo udeleženci pridobili nove povezave, vpogled v trende v turizmu ter možnost za nadaljnji razvoj svojih projektov. Start up vikend je znan po tem, da v zelo kratkem času poveže kreativne posameznike in jim omogoči preizkušanje idej v praksi. Prejšnje izvedbe dogodka so dokazale, da lahko takšna srečanja pripeljejo do uspešnih podjetniških zgodb. Podrobnosti o programu in nagradah si preberite na njihovi spletni strani https://kikstarter.si/event/5-vseslovenski-tursticni-start-up-vikend/. Vabljeni.
ProjektDigitalna platforma za povezovanje prostovoljcev s starejšimi, ki ga izvajaZavod Aktivna starost,poteka v okviruJavnega razpisa za spodbujanje projektov zadružništva in socialne ekonomije ter zagon socialnega podjetništva.Občina bo k projektu prispevalaz organizacijo promocijskih dogodkov, ozaveščanjem lokalne skupnosti in povezovanjem z drugimi lokalnimi pobudami. Cilj sodelovanja je povečati število prostovoljcev in omogočiti dolgoročno izvajanje projekta v skupnosti. Kot majhna, a zelo aktivna občina na področju prostovoljstva, Log-Dragomer prepoznava izzive, s katerimi se soočajo starejši, in si prizadeva za trajnostne rešitve njihovega vključevanja v družbo. Sodelovanje pri projektu bo pripomoglo kboljšemu povezovanju starejših s prostovoljci in razvoju učinkovitih rešitev za njihovo aktivno vključenost. Poseben poudarek projekta je nadigitalni vključenosti starejših, saj jim bo omogočil boljši dostop do prostovoljskih storitev in družbenih aktivnosti prek sodobnih tehnologij. Projekt bo potekal 12 mesecev s ciljem dolgoročnega razvoja prostovoljskih aktivnosti v občini. Ključna poudarka pobude sta ozaveščanje javnosti o pomenu medgeneracijskega sodelovanja in zmanjšanje socialne izključenosti starejših s pomočjo prostovoljskih programov.
Vabimo vas, da se 5. aprila pridružite občinski čistilni akciji, ki bo potekala v vsakem vremenu, razen v primeru snega.
Pobudnika akcije sta Občina Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika, organizacijo pa koordinirajo lokalna društva in krajevne skupnosti. Za podrobnosti o lokacijah, urah in poteku akcije v vašem kraju se obrnite na organizatorje.
V četrtek, 20. marca 2025, je v dvorani Osnovne šole Dobrova potekala slovesna prireditev z naslovom Rastemo skupaj, s katero so šolarji ter otroci iz vrtca obeležili kar dva pomembna jubileja — 180 let šolstva na Dobrovi in 60 let tamkajšnjega vrtca. Dogodek je bil poklon bogati zgodovini izobraževanja na tem območju ter dokaz pomembnosti povezovanja šole, vrtca in lokalne skupnosti.
Zgodovina šolstva na Dobrovi sega v leto 1845, ko je župnik Jožef Poklukar preuredil mežnarijo v šolski prostor. Prvi učitelj je bil kaplan Matevž Milharčič, ki je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Kasneje so sledili še kaplani Lavtižar, Levstek ter prvi svetni učitelj Andrej Praprotnik. Do leta 1890 je šolo obiskovalo že 309 otrok, šolska knjižnica pa je štela 63 knjig.
V 20. stoletju se je šolstvo na Dobrovi še dodatno razvijalo. Leta 1914 je bila zgrajena nova šolska stavba, kljub težkim časom med vojnama pa so znali ohraniti zavest o pomenu izobraževanja. Leta 1974 so zgradili sodobno šolo, leta 2005 pa je župan Lovro Mrak postavil temeljni kamen za novo šolo, ki jo danes dopolnjuje tudi športna dvorana, postavljena leta 2009.
Na prireditvi je uvodni govor imela ravnateljica OŠ Dobrova, ga. Sonja Bregar Mazzini, ki je poudarila pomen povezovanja šole in vrtca s krajem ter vlogo vzgojno-izobraževalnih ustanov pri oblikovanju lokalne identitete. Slavnostni govor je imel tudi župan Občine Dobrova – Polhov Gradec, g. Jure Dolinar, ki je poudaril zgodovinsko vlogo šolstva na Dobrovi in izpostavil načrte za prihodnji razvoj — širitev šolske kuhinje, jedilnice ter projekt gradnje novega vrtca.
Prisotne je nagovoril tudi generalni direktor za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, g. Rado Kostrevc, ki je v svojem govoru čestital za izjemen jubilej in izpostavil pomen neprekinjenega vlaganja v izobraževanje.
Program so s številnimi glasbenimi, plesnimi in dramskimi točkami oblikovali otroci iz vrtca in učenci osnovne šole. Nastopili so tudi člani otroške folklorne skupine, učenci so zapeli slovenske pesmi kot so Kekčeva pesem, Zelena dežela in druge. Med nastopajočimi pa je nastopil tudi bivši učenec osnovne šole Dobrova, član skupine Čuki, Jože Potrebuješ. Z učenci osnovne šole je zapel dve Čukovi melodiji – Ta vlak ter Zgodba o prijateljstvu.
Posebno noto prireditvi je dala prisotnost najstarejše še živeče učiteljice slovenščine z Dobrove, gospe Danice Novak, stare 95 let, ki se s ponosom spominja svojih let poučevanja. Ob koncu prireditve so vsi skupaj, otroci in zaposleni, zapeli šolsko himno, obiskovalci pa so ob odhodu prejeli kamenčke z lepimi mislimi.
Prireditev je dokaz, da je šolstvo na Dobrovi trdno zasidrano v lokalni skupnosti in ostaja prostor, kjer rastejo generacije, povezane z znanjem, vrednotami in ljubeznijo do domačega kraja.
Poleg bogate ponudbe semen in sadik, kjer je lahko našel vsakdo seme za svoj vrt, se je tokrat prvič tudi ustvarjalo – delavnica izdelave semenskih kroglic. Semenska kepa se je oblikovala iz mešanice gline in zemlje, v sredino kepe se je položilo seme in vse skupaj dobro zgnetlo in spravilo v priročno in ekološko posodo, v karton za jajčka. Kakšno seme položiti v kroglico, je pa odvisno od lokacije pogozdovanja in vrste avtohtonih dreves, no, otroci so v parku v blatne kepe polagali semena za svoje vrtove, torej semena bučk in kumar, in jih bodo »odmetavali« na domačem vrtu. Vreme je zdržalo do 12. ure, nato je dež pregnal obiskovalce do hiške v parku, kjer so člani TD Polhov Gradec pripravili golaž za vse udeležence čistilne akcije, ki se je dogajala v jutranjih urah. Ampak program se je nadaljeval, saj je prišel strokovnjak iz Zavoda za gozdove – pomen semen in varovanje gozdov ter izkušnje iz pogozdovanja krasa so vsekakor zanimiva tema. V prihodnosti bomo morali dobro poskrbeti za lastna semena in našim zanamcem zapustiti stara avtohtona semena, saj nam to veleva ohranitveni nagon in ne samo dediščina. Svoje zdravje varujemo tudi z lastnimi semeni in naj nam zdravje raste pred nosom in ne na policah trgovin, najin pogovor zaključi naša domača zeliščarka Margita Vehar, ki ima zdaj polno dela s pripravo visokih gred zeliščnega vrta na Polhkovem razgledišču in pa na posestvu Dežele zelišč. Bo pa zelo vesela pomoči in družbe (tel. 041 788 175), ki bo seveda nagrajena z veliko mero znanja in modrosti – tega niti Mastercard ne zmore! Sebastjan Vehar
V soboto, 22. marca 2025, smo se pridružili več kot 1700 romarjem iz ljubljanske nadškofije in poromali v starodavni Oglej. V sklopu svetega leta, je romanje in somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, pri oltarju pa so se mu pridružili pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar, goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, več kot 50 duhovnikov, diakoni, bogoslovci, številne romarke in romarji vseh starosti in mladi iz Škofijske klasične gimnazije Šentvid. Posebne naloge pri srečanju sta imela tudi naša občana in bogoslovca g. Matevž Marinko in g. Aljaž Novak.
Ni nas motil dež in pri slovesni sveti maši v baziliki svetih Mohorja in Fortunata ter Marijinega vnebovzetja, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, smo z veseljem sodelovali. Številni pa so sveto mašo spremljati tudi pred baziliko in v drugih ozvočenih prostorih.
Pozdravil nas je tudi vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina in poudaril, da je bila bazilika nazadnje tako polna 29. 4. 1992, ko je v njej maševal sveti Janez Pavel II. “Romanje je duhovni vrhunec in simbolna povezava s koreninami slovenske vere. Naši predniki so ohranjali Oglej z vero in upanjem – danes smo tu, da ta plamen prenesemo naprej,” je še dodal g. Bolčina. V Ogleju se že pripravljajo na tisočletnico sedanje bazilike, leta 2031. Z g. Karlom je bilo srečanje še posebej prisrčno, saj smo dobro sodelovali že pred več, kot 30 leti, na kar spominjajo tudi skavti in pesmi naših Bobrov.
Ne dolgo nazaj pa je bil skavti v naši župniji.
V svetem letu naš nadškof Zore večkrat poudarja, da pravo romanje ni zgolj obisk svetega kraja, ampak potovanje srca, ki se nadaljuje v vsakdanjem življenju: »Običajno res mislimo, da se romanje konča, ko pridemo v svetišče, a v resnici se pravo romanje začne šele, ko se vrnemo domov in začnejo rasti sadovi tega srečanja. Romanje se konča takrat, ko naše življenje doživi tisto izpolnitev srečanja z Gospodom – tisto, kar oko ni videlo in srce ne doume.«
Po sveti maši smo si ogledali mnoge zanimivosti. Na primer muzej prve svetovne vojne, ki je tudi v opomin in v spodnbudo, da molimo in delamo za mir, da se grozote ne ponove. Gotovo si zasluži ločeno fotoreportažo.
Med romanjem so se stkale vezi, poglobile misli in okrepila vera, saj smo se našli na avtobusu praktično iz vseh zaselkov naše župnije. Med vožnjo nas je s podatki o krajih, ki smo jih prevozili seznanjala vodička Ariotoursa ga. Iza. Za duhovnost pa je skrbel naš g. Gregor Gorenc. Iskrena hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom, saj je tudi to srečanje vsak obogatil na svoj način. Vnanje Gorice, 23.3. 2025
Vrhnika, 20. marec – Z rezom slavnostnega traku sta župan Daniel Cukjati in direktorica Zavoda Ivana Cankarja (ZIC) Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak uradno odprla Rokodelski dom.
Objekt, zgrajen pred 127 leti, je po več letih propadanja dobil novo vsebino. V njej po novem domuje 11 društev oziroma organizacij. Občina Vrhnika je leta 2015 dokončno postala lastnica objekta, ki je z leti vse bolj propadal. Kot je pojasnil župan Cukjati, je ponekod postal celo nevaren zaradi težav z električnimi napeljavami, uporabi neprijaznega ga je delala tudi prisotnost vlage. Leta 2021 je upravljanje objekta prevzel Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. »Ob pogovorih z občino in občani o tem, kakšno vsebino naj damo objektu, smo vedno znova prišli do istega sklepa: da ga namenimo društvom,« je dejala direktorica Marija Zakrajšek Martinjak. Številna društva, mlada podjetja in neprofitne organizacije so namreč že dlje časa opozarjala na pomanjkanje ustreznih prostorov. Leta 2022 so se zato začela dela na Rokodelskem domu – sprva z zamenjavo ostrešja in oken, pozneje pa še z obnovo notranjosti. »Objekt obsega 892 m² površine z različno velikimi prostori za najemnike, na voljo pa so tudi skupni prostori, kot so sejna soba, atelje, kuhinja, ‘coworking’ prostor in manjša terasa, ki ponuja prijeten kotiček za oddih,« je opisala Zakrajšek Martinjak in dodala, da je bilo zanimanje za prostore že od začetka veliko. »Od vselitve prvih društev je minilo že nekaj časa in z veseljem opažam, da se je med njimi stkala prijetna sinergija. Uporabniki objekt vidijo ne le kot prostor, ki jih povezuje, temveč jim daje tudi navdih in priložnost za ustvarjanje novih zgodb. Tako so se tri društva že povezala in si prizadevajo za vzpostavitev poslovnega inkubatorja.«
Kot piše v Vrhniških razgledih, so Rokodelski dom leta 1897 zgradili vrhniški obrtniki za druženje in izobraževanje. V pritličju je nekaj časa delovala gostilna, v kleti pa sta bila hlev in vinska klet. Leta 1919 je tu potekal Cankarjev večer, na katerem so dela pisatelja brali Oton Župančič in drugi vidni kulturniki tistega časa. Med drugo svetovno vojno je v domu potekal pouk, po vojni pa ga je novoustanovljena država nacionalizirala. V njem so se zvrstili različni uporabniki: zdravstveni dom, šola, glasbena šola, nazadnje pa vrhniški arhitekturni biro Primis. »Rokodelski dom ima bogato zgodovino, ki jo delno odraža tudi njegova arhitektura. Vesel sem, da smo z obnovo preprečili njen propad,« je poudaril župan Cukjati. Prenova je stala 1,3 milijona evrov, od tega je 76 tisoč evrov prispevala Evropska unija prek svojih programov. Obnovljen je celoten objekt, le klet še čaka manjše obrtniške posege, da bo primerna za arhiv in druge dejavnosti. »Objekt imamo, a brez prave vsebine sam po sebi ne pomeni veliko. Vesel sem, da so v njem našla prostor društva in organizacije, saj jim s tem omogočamo obstoj, hkrati pa spodbujamo sodelovanje, izmenjavo znanj in praks ter razvoj podjetniških idej,« je sklenil župan.
V Rokodelskem domu so našli svoj novi dom: VGC Skupna točka Vrhnika, Atelje novih začetkov, Terapevtski dotik, ŠD Vrhnika, ŠD rokometna šola Vrhnika, Hekarna, Škrateljc, Futsal klub Siliko, vrhniški taborniki, društvo Lagano Lab in ŠKD Super potencial.
