Blog

  • Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    No, nekaj podobnega je verjetno imel v mislih tudi Borovničan Urban Švigelj, sicer študent Pedagoške fakultete, ki pa so se mu takšne “sanje” tudi uresničile. Sodeloval je namreč v raziskavi, za katero je Institut Jožef Stefan iskal prostovoljce za dolgotrajno ležanje v postelji, skupina pa je izvajala vibracijsko vadbo v pogojih težnosti.
    Ker je trenutno študent absolvent in ker ni imel nobenih nepremakljivih načrtov, si je, kot pravi, lahko vzel tri mesece časa, kot ga taka raziskava zahteva. Tudi ideja se mu je zdela zelo zanimiva in edinstvena. “Bilo je nekaj strahu oz.
    dvoma o potencialnih posledicah, a po uvodnem razgovoru sem bil pomirjen, saj te raziskave izvajajo že nekaj desetletij. Prav tako sem imel na katerikoli točki raziskave možnost odstopa.” 
    Uvodni zdravstveni pregledi so potrdili, da je primeren za udeležbo pri projektu in tako se je začelo še dvotedensko testiranje v Nordijskem olimpijskem centru v Planici. Potem se je, kot opisuje Urban, začelo 60 dnevno ležanje, v sklopu katerega je šestkrat na teden telovadil. Želeli so namreč ugotoviti, kako zmanjšati učinek breztežnosti na izgubo mišic oz. mišične moči. Sledila sta še dva tedna testiranj. Jedli pa so samo hrano, ki so jo pripravili tam in odmerili za vsakega posamično. “To je zelo malo maščob in sladkorjev. In pa seveda, nisem smel vstati ali se vsesti čez celoten potek raziskave.”
    Najbolj zanimiv del raziskave se mu je zdela telovadba sama. Ta je izgledala tako, da so ga naložili v rešilca in ga odpeljali do druge stavbe, kjer je bila telovadna naprava oz. centrifuga. “Pred začetkom vrtenja so izvedli
    vse potrebne protokole za zagotavljanje varnosti, sledilo je kratko ogrevanje pri manjših hitrostih. Najbolj zahteven del je bil pogostost vadbe, saj smo jo imeli vsak dan. Zagotovo pa je pomagala glasba, ki so jo predvajali na slušalke med telovadbo.” Kaj pa težave zaradi pomanjkanje gibanja? Urban pravi, da je prvih nekaj dni imel nekaj bolečin v hrbtenici, ampak so tudi te hitro izginile. Pri bolečinah v mišicah pa jim je pomagal fizioterapevt. 
    In kaj človek počne tri mesece na postelji? “Do določene mere sem si to vzel kot dopust od življenja. Ko sem zaključil s telovadbo in ostalimi testiranji, sem prosti čas preživljal z videoklici, filmi in serijami, videoigricami, nekajkrat smo z ostalimi udeleženci igrali tudi poker in druge družabne igre. Z njimi se slišimo še danes in smo stkali lepe prijateljske vezi.” Obiski niso bili dovoljeni, razen ko so v sklopu raziskave opravili magnetno resonanco v Ljubljani. Najbolj je pogrešal svobodo in dobro hrano.  
    Na vprašanje, kdaj mu je bilo najtežje, kakšno motivacijo je imel, da je vztrajal in ali je bil kdaj tik pred tem, da zaključi s sodelovanjem, Urban odgovarja, da
    do tega ni prišlo, so bili pa zagotovo težki dnevi. “Pri vsem tem je bila zagotovo v pomoč celotna ekipa raziskovalcev in medicinskih sester, psihologinja in ostali udeleženci.” 
     
    Trenutek, ko je prvič vstal s postelje, je bilo v okviru ene izmed raziskav. Dvignili so jih iz ležečega v stoječ položaj, nato so testirali, koliko časa lahko stojijo, preden bi padli v nezavest. Preden se je to zgodilo, so test
    ustavili. “Vse, kar sem opazil je to, da sem izgubil nekaj kondicije in ravnotežje. Oba sem hitro dobil nazaj.” Pa bi še sodeloval v podobni raziskavi? Pravi, da bi se brez težav odločil za ponovno sodelovanje, saj so bili občutki pozitivni, doživel je edinstveno izkušnjo in spoznal veliko zanimivih ljudi. In če bi moral svojo izkušnjo opisati kot naslov filma, bi ga poimenoval “Trnuljčica”, v smehu še zaključi Urban Švigelj. 

    Rok Mihevc

  • Društvo podeželskih žena Ajda izbralo novo vodstvo

    Društvo podeželskih žena Ajda izbralo novo vodstvo

    Tina Mazi je pred volitvami še zadnjič nagovorila zbrane in predstavila poročilo o dogodkih prejšnjega leta. Spomnila je, da so imeli strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko in Železnike, dve strokovni predavanji o temeljnih postopkih oživljanja in tehnikah sproščanja, dve delavnici ročnih spretnosti, sodelovali so tudi v čistilni akciji in v akciji Rožnate pletenine, s peko peciva pa razveselile mnoge ljubitelje sladkega na različnih dogodkih in priložnostih, od Kulturahoda do otvoritve kolesarske povezave.
    Podobno bo tudi v “novi sezoni”, ki jo bo skozi čeri upadanja zanimanja za sodelovanje v društvih
    , pomanjkanja mladih moči in sodobnega “pomanjkanja časa”, skušala voditi nova-stara predsednica Jana Bizjak, ki se je ob izvolitvi članicam in članom zahvalila za zaupanje. Napovedala je strokovno ekskurzijo na Koroško, kuharski tečaj, na katerem bodo na račun prišli ljubitelji piknikov, strokovno predavanje o tem, kako živeti zdravo v sodobnem času in delavnico izdelave osvežilcev zraka in naravnih čistil. Predsednica je tudi voščila in predala rože članicam, ki v letošnjem letu praznujejo okroglo obletnico, za preteklo delo se je zahvalila tudi zdaj že nekdanji predsednici Tini. Po uradnem delu se je občni zbor nadaljeval z večerjo, srečelovom in prijetnim druženjem.
     

    Rok Mihevc 

  • Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Lansko leto je bilo za društvo znova precej pestro, saj so bili aktivni tako na operativnem kot na organizacijskem nivoju, je poročilo uvodoma povzel predsednik Ciril Trček. Poleg vseh aktivnosti je spomnil, da so uspešno kandidirali na dveh razpisih in da so uspešno počrpali tudi sredstva iz občinskega proračuna za gradnjo doma. In če je na eni strani napredovalo opremljanje notranjosti doma ter izdelava fasade, pa jim zaenkrat še ni uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja. Okolica doma je zaradi gradnje vodovoda v Kotih postala pravo skladišče gradbenega materiala in mehanizacije in je Trček orisal dogajanje. “Je pa treba povedati, da z izvajalci in občino dobro sodelujemo. Izvajalci so nas celo pobarali za koledar, tako da ta sedaj visi tudi pri njih v kontejnerju. Včasih se sicer kje malo zatakne, ampak do sedaj smo rešili vse probleme. Tako pač je, sedaj je treba malo potrpeti in stisniti zobe, da nam bo vsem skupaj boljše.”
    Se j
    e pa obregnil na komentarje, ki so se dotikali nastopajočih na gasilski veselici. To so bili lani namreč že desetič Krimski lisjaki, ki so po njegovih besedah postali nekakšen “hišni ansambel”. Je pa spomnil, da so prav zaradi te zvestobe lani igrali zastonj. “Glede na prostorsko stisko pred domom si tudi težko privoščimo kakšen bolj znani ansambel in s tem posledično veselico,” je pojasnil predsednik društva, ki pa je svoje člane v bran vzel v primeru slabe izkušnje sodelovanja z organizatorjem prireditve ob odkritju spominskega obeležja osvoboditve skladišča Podstrmec konec junija lani. “Gasilci nismo samo glavni steber v sistemu zaščite in reševanja, ampak imamo v naših skupnostih mnogo večjo nalogo. Naš prispevek k družbi daleč presega naše osnovno poslanstvo. Nismo pa deklice za vse in ne bomo pustili, da bi nas kdo izkoriščal.” Na koncu se je zahvalil občini Borovnica za finančno podporo, Gasilski zvezi Vrhnika za strokovno podporo in članom, ki so po njegovem prepričanju največji zaklad društva. 
    Poveljnik Miha Dodič je poročal, da so člani za vaje, intervencije, kondicijske vožnje in izobraževanja lani porabili 1835 ur, najobsežnejša intervencija pa je bil požar kozolca v Pristavi. Na njej je sodelovalo 91 gasilcev s petnajstimi vozili. Junija so priskočili na pomoč pri gašenju večjega požara v naravnem okolju na Krasu, avgusta so posredovali pri požaru v bližini Krimske jame. Ta požar sta gasili tudi letali za gašenje iz zraka AirTactor. Poleg rednih vaj, tudi v podjetju Fenolit, so izvedli še nenapovedano vajo, ki je po besedah Dodiča na določenih področjih pokazala možnosti za izboljšave. Seveda niso pozabili na različna izobraževanja in posodabljanje opreme. Zelo aktivni so bili tudi na tekmovalnem področju. Omenimo uvrstitev dveh ekip pionirk in ekipe članic B na državno tekmovanje, ki bo letos poleti. 
     
    Po poročanju Karmen Kržič so lani aktivno sodelovali tudi pionirji in mladinci. Pod vodstvom mentorjev so redno obiskovali vaje, kjer so se učili in pridobivali osnovne gasilske veščine
    , uspešno so sodelovali na občinskih in regijskih tekmovanjih, pripravili so tudi 7. gasilski tabor, udeležili so se letovanja pionirjev v Savudriji. 
     
    Jože Drašler je v imenu veterank in veteranov povedal, da so bili predvsem v pomoč pri organizaciji veselice, poudaril pa je, da se je po petih letih mirovanja aktivirala prenovljena veteranska tek
    movalna skupina in se udeležila treh tekmovanj. Na njih niso pomembni rezultati, ampak druženje, je spodbudno ugotovil Jože Drašler.
     
    V imenu občine je pohvale za dobro delo in zgledno sodelovanje prenesel podžupan Jože Korošec, namestnik predsednice Gasilske zveze Vrhnika 
    Rok Meglen pa je izrazil ponos na društvo in občudoval dobro razumevanje med člani. “Če se ne bi dobro razumeli, ne bi zgradili tega doma.” Naj se kačanska trma nadaljuje, pa je bilo za delo v prihodnje še slišati spodbudne besede med gosti občnega zbora.
     

    Rok Mihevc

  • Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Novi zabojniki za zbiranje odpadnega tekstila

    Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil, kot lahko vidite tudi na fotografiji. Predvsem pa ti novi zabojniki omogočajo, da se ustrezno ravna z odpadnim tekstilom oziroma z oblačili, ki jih ne uporabljamo več in ki niso primerna, da bi jih podarili Humani oziroma kakšni drugi dobrodelni organizaciji. JP VOKA Snaga d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.

    Tu so navodila za pravilno zbiranje odpadnega tekstila v zabojnike

    V zabojnik sodi(jo):

    • suh tekstil za snovno predelavo,
    • vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
    • hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).


    V zabojnik ne sodi(jo):

    • čevlji,
    • modni dodatki (pasovi, torbice, klobuki),
    • plišaste igrače,
    • vzglavniki, odeje, preproge, zavese,
    • pena in druge primesi (plastične vrečke ipd.).

     

    Peter Kavčič
    Foto: JP VOKA Snaga

  • Ogled lutkovne predstave v Ljubljani

    Ogled lutkovne predstave v Ljubljani

    Je kdo že kdaj slišal zvoke škrt, škrt, kra, čof? In ali ima kdo idejo, kaj bi lahko predstavljali? Otroci iz vrtca Horjul smo se po odgovor odpeljali v Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo skupaj z žabcem Jerkom našli rešitev. Lutkovna prestava Škrt, škrt, kra, čof, ki smo si jo ogledali, je bila polna vode, špricanja, zabave in norčij žabca Jerka, ki je zelo rad ponagajal mamici in atiju. A zvečer so ga prestrašili skrivnostni zvoki škrt, škrt, kra, čof. Kljub temu da je bil Jerko zelo pogumen žabec, ga je bilo zvokov strah. Na srečo je skupaj z atijem in mamico ugotovil, od kod prihajajo. Predstava nam je bila zelo všeč, saj nas je Jerko ves čas spravljal v smeh. Poslušali smo zanimiva glasbila in si zaželeli, da bi bili tudi mi žabe, ki lahko ves čas skačejo in čofotajo po vodi. Žabicam in igralcem smo se zahvalili z močnim aplavzom, potem pa nam je ostalo ravno dovolj časa za kratek sprehod po Ljubljani. Ogledali smo si tržnico, lepe meščanske hiše, zmajski most in od daleč tudi Ljubljanski grad. Dopoldan v Ljubljani nam je bil zelo všeč in obisk Lutkovnega gledališča Ljubljana bomo z veseljem ponovili drugo leto.

    Metka Oblak

  • Murni na sprehodu s starostniki

    Murni na sprehodu s starostniki

    V našem vrtcu je eno glavnih načel načelo sodelovanja za okoljem. Skupaj z lokalnimi institucijami pomagamo otrokom spoznavati kulturo in družbo. Tako sodelujemo tudi z Domom ostarelih v Horjulu. Tradicionalno marčevsko obdarovanje varovancev doma ostarelih se je že pred nekaj leti spremenilo v tradicionalno druženje z ostarelimi. 
    Letošnja pomlad nas je zvabila ven, na sonce! Ob poslušanju ptičjega petja smo se sprehodili do občinskega trga. Tam smo se igrali igre, ki so bile našim spremljevalcem znane iz njihovega otroštva. Ena izmed iger, ki smo se jo igrali, je bila rajalna igra Potujemo v Rakitnico. Skupaj smo zaplesali tako, da se nam je kar zavrtelo v glavi. Nato smo se odpravili nazaj proti domu in se poslovili z obljubo, da se še kdaj dobimo in drug drugega razveselimo. Na poti nazaj proti vrtcu smo podoživljali pristna čustva in občutenja, ki so nas prevevala v tem dopoldnevu. 
    Odrasli smo tisti, ko otrokom omogočamo, da pridobivajo izkušnje s starejšo generacijo in s tem ustvarjamo spoštovanje in občutek za pomoč starejšim. Zato je potrebno negovati in razvijati odnose med generacijami že v najzgodnejšem obdobju, saj prihaja do izkušenj in modrosti od starejših na mlajše, otroci pa starejšim prinašajo radost in veselje.

    Barbara Popit

  • Poskrbite za svoje zdravje – prijavite se v program SVIT

    Poskrbite za svoje zdravje – prijavite se v program SVIT

    Taja Kontler, dipl.m.s. s specialnimi znanji, NIJZ OE Ljubljana pojasnjuje: ”Če upoštevamo priporočila proti raku, kot so zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola, dnevna telesna aktivnost in zmernost pri sončenju, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju ogroženosti za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni. A vseeno s preprostim pošiljanjem dveh vzorcev blata (vse potrebno dobite po pošti) lahko bistveno pomagate pri zgodnjem odkrivanju bolezni.” Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljno populacijo predstavlja 600.000 prebivalcev Slovenije, tako moških kot žensk med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsake 2 leti.
    S pravočasnim zdravljenjem lahko bolezen povsem preprečimo 
    Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno. 
    Več informacij o Programu Svit pa lahko najdete na www.program-svit.si

    Peter Kavčič 

  • Poziv sprehajalcem

    Poziv sprehajalcem

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob začetku pomladi opozarja sprehajalce na pomen spoštovanja kmetijskih zemljišč. Zaradi večjega števila obiskovalcev narave v tem obdobju je pomembno, da se sprehajalci zavedajo, da so polja in njive zasebna lastnina in niso namenjena sprehajanju. Hoja po teh površinah lahko poškoduje mlade rastline, pasji iztrebki pa onesnažujejo pridelke in predstavljajo tveganje za zdravje. Prav tako lahko psi motijo divje in domače živali na pašnikih. Sprehajalce zato pozivajo, naj uporabljajo označene poti, pospravljajo za svojimi ljubljenčki ter spoštujejo delo kmetov in naravo, s čimer prispevajo k čisti in urejeni okolici.

    M. D.

  • Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    Predtekmovalni nastop flavtistke Eve Bogataj

    V četrtek, 6. marca 2025, je v dvorani Župnijskega doma na Dobrovi potekal predtekmovalni nastop mlade flavtistke Eve Bogataj, učenke Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorstvom Klavdije Feguš. Dogodka se je udeležilo veliko Evinih prijateljev in njena širša družina. 
    Poleg Eve je nastopilo še nekaj drugih učenk, kot prvo so se s pesmijo Por una Cabeza argentinskega skladatelja Carlosa Gardela predstavile Eva Bogataj, Ina Kreft ter Lucija Zamejc v triu flavt. Sledil je nastop Lee Aneje Janša, ki je izvedla skladbo Otožni sibirski tiger pisca Blaža Puciharja. 
    Vrhunec večera je predstavljal Evin solistični nastop, s katerim se je pripravljala na TEMSIG glasbeno tekmovanje v Zagorju ob Savi. V njenem tekmovalnem programu se nahajajo štiri skladbe. Obvezna skladba tekmovanja je tokrat skladba Scherezo skladatelja L. Firšta. Nato si je iz nabora izbranih skladb izbrala skladbi Čarobna palica ter Mistična povezava z ribnikom, slovenskega skladatelja Roka Goloba. Kot zadnjo skladbo pa si je lahko izbrala skladbo po želji in Evo je pritegnila skladba Mali beli osliček skladatelja J. Iberta. 
    S svojim nastopom je štirinajstletna Eva Bogataj navdušila vse prisotne in dokazala, da je na tekmovanje odlično pripravljena. Njena tehnična dovršenost, muzikalnost in interpretativna globina so obetale uspešen nastop na prihajajočem tekmovanju. 
    Vsi prisotni so Evi zaželeli veliko uspeha na tekmovanju, ki jo je od nastopa ločilo le še deset dni. V naslednjih mesecih se bodo zvrstila še druga glasbena tekmovanja, na katerih se bodo predstavili tudi številni drugi mladi glasbeniki iz Glasbene šole Emil Adamič.

    M. D.

  • Starosti prijazna občina

    Starosti prijazna občina

    Tudi letos lepo vabljeni na Medgeneracijsko akcijo pomoči starejšim pri sezonskih opravilih, ki bo potekala v okviru čistilne akcije v soboto, 5. aprila dopoldne!
    Njen namen je, da mlajši in starejši skupaj preživimo lepo dopoldne ter obenem postorimo še kakšno manjše spomladansko opravilo v hiši ali na vrtu (npr. čiščenje oken, spomladansko urejanje vrta …). Namenjena je predvsem starejšim, ki živijo sami, oziroma tistim, ki teh opravil ne zmorejo več opraviti sami. Prostovoljci se bomo zjutraj razdelili v manjše medgeneracijske skupine in se za dobri dve uri odpravili na teren, zatem bomo vsi skupaj zaključili akcijo v Gasilskem domu v Dragomerju.
    Starejši občani: v kolikor potrebujete pomoč pri kakšnem manjšem opravilu (čiščenju oken, delo na vrtu), nas kontaktirajte na 041/349 812 (najkasneje do četrtka, 3. aprila) in dogovorili se bomo za pomoč, ki vam jo lahko ponudimo v okviru akcije.
    Prostovoljci vseh generacij: pridite skupaj z družino, prijatelji, sosedi; lepo bo! Zaradi lažje organizacije prosimo, da se čim prej prijavite (enako najkasneje do četrtka, 3. aprila) na elektronski naslov podajrokopisarna@gmail.com ali pa na telefonsko številko: 041/349 812.
    Lepo vas pozdravljamo,
    Anja, Petra, Alen in Katja v imenu organizacijske ekipe