Blog

  • Zaključek smučarske sezone v Šentjoštu

    Zaključek smučarske sezone v Šentjoštu

    V nedeljo, 2. marca, se je v Šentjoštu zaključila letošnja smučarska sezona, ki je svoj vrata odprla na božični dan. Kljub vremenskim izzivom in visokim temperaturam je smučišče obratovalo kar 45 dni na Mali vlečnici in 18 dni na Veliki vlečnici. Sezona je bila kljub vremenskim razmeram polna nepozabnih trenutkov. Izvedli so številne dogodke, kot so tradicionalno Retro nočno sankanje, nočna tekma v veleslalomu ter kar 18 tekem v veleslalomu za najmlajše na Mali vlečnici. Potekali so tudi smučarski tečaji, na katerih so učitelji smučanja organizirali 10 večernih in 7 dopoldanskih skupinskih tečajev za vrtce ter več kot 250 individualnih ur učenja smučanja. Zaključek sezone so obeležili z zadnjo tekmo v veleslalomu, kjer so imeli otroci v pustnih kostumih brezplačno prijavnino, vsi tekmovalci pa so prejeli nagrade. Najboljši v svojih kategorijah so osvojili medalje. Ob koncu so med vsemi imetniki smučarskih kart z žrebom izbrali tri srečneže, ki bodo naslednjo sezono prejeli brezplačno celoletno karto, za dobro glasbo in prijetno vzdušje pa je poskrbel DJ Sushi. 
    Smučarsko sezono pa bo Športno društvo Šentjošt uradno zaključilo s tradicionalnim ogledom ekipne tekme smučarskih skokov v Planici.

    M. D. 
    Foto: ŠD Šentjošt

  • Vabilo na predavanje in pregled dojk

    Vabilo na predavanje in pregled dojk

    Društvo upokojencev Vrzdenec  organizira v torek, 11.3.2025 ob 17. uri v Osnovni šoli Horjul, predavanje o odkrivanju raka dojk. Po predavanju sledi posamični pregled dojk.

    Predavanje in preventivni pregled za odkrivanje raka dojk bo opravila prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije in onkologije.

    Cena pregleda je 5 eur/osebo in se plača ob udeležbi.

    Prijave sprejemamo na tel. št. 041 845 317 (Betka), do ponedeljka, 10.3.2025.

  • Pustni obisk malih maškar na občini

    Pustni obisk malih maškar na občini

    Na pustni torek, 4. marca, je občino Dobrova – Polhov Gradec obiskal pisan sprevod veselih in razigranih maškar. Otroci iz vrtca v OŠ Dobrova so po dopoldanski pustni povorki v treh skupinah prišli razveselit zaposlene na občini. Otroci, stari med 2 in 6 let, so v čudovitih in domiselnih kostumih pričarali pravo pustno vzdušje. Med njimi so se našle živalice, sadje, pravljični junaki, morske deklice, gasilci, policisti in še mnogi drugi. Vsak izmed njih je z navdušenjem predstavil svojo preobleko, skupaj pa so zapeli še nekaj pesmic, kar je srečanje še dodatno popestrilo. Otroška igrivost in pristna radost sta pričarali nasmehe na obrazih vseh zaposlenih. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo otroci v prihodnje obiskali tudi župana Jureta Dolinarja, spoznali njegovo delo in si ogledali njegovo pisarno. Tako bodo imeli priložnost pobliže spoznati delovanje občinske uprave in njene sodelavce. 
    Pustni obisk je bil poln veselja, petja in otroškega smeha, ki je vsaj za trenutek pregnal vsakodnevne skrbi ter pričaral tisto pravo pustno razigranost, ki jo v teh dneh prinašajo najmlajši.

    M. D.

  • Požarna varnost v Občini Horjul – povabilo k sodelovanju

    Požarna varnost v Občini Horjul – povabilo k sodelovanju

    Glede na dogodke v preteklem letu, kot je obsežen požar na Ljubgojni in izliv vode v Športni dvorani pri OŠ Horjul, smo se na občini Horjul v okviru občinske Civile Zaščite in Gasilske Zveze Horjul odločili, da naredimo čim več ukrepov v smislu povečanja požarne varnosti.

    K tej odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da imamo vedno več industrijskih objektov, objektov skupne rabe, športnih objektov, objektov z inštaliranimi sončnimi elektrarnami in drugih kritičnih objektov, ki so lahek vir požara ali drugih nesreč. V ta namen bodo tekom letošnjega leta najbolj izpostavljene objekte, seveda po predhodnem soglasju lastnika ali upravitelja, obiskali člani prostovoljnih gasilskih društev oziroma štaba CZ Občine Horjul, da pregledajo stanje požarne varnosti na objektu, da po potrebi svetujejo kakšni bi bili priporočljivi ukrepi za povečanje varnosti, in da opozorijo na nevarnosti in ovire, ki bi gasilce ovirale pri morebitnem posredovanju.

    Pri tem seveda računamo na sodelovanje lastnikov ali upravnikov objektov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi pobude iz terena na mail naslov obcina@horjul.si ali na tel. 040 350 273.

    Lep pozdrav!

    Občina Horjul

  • Brezplačno izobraževanje odraslih za digitalno prihodnost

    Brezplačno izobraževanje odraslih za digitalno prihodnost

    Vabljeni na praktična računalniška izobraževanja, namenjena starejšim od 30 let. Več podrobnosti na priloženi grafiki. 

  • Predstavitev naravne in kulturne dediščine

    Predstavitev naravne in kulturne dediščine

    V okviru LAS Barje z zaledjem bodo v občinah Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Vrhnika potekale predstavitve, ki bodo osvetlile značilno dediščino posameznega območja. Vsak dogodek bo obogatil gost, ki bo poglobljeno predstavil dediščino kraja in razkril zanimive zgodbe iz preteklosti. 
    V občini Dobrova – Polhov Gradec bo predstavitev potekala v četrtek, 3. aprila 2025, od 17.00 do 19.00 ure, v Polhograjski graščini. Gostji dogodka bosta Andreja Bahar Muršič in Mija Topličanec iz Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. 
    Polhograjska graščina je kulturni biser občine Dobrova – Polhov Gradec, ki skozi celo leto gosti različne kulturne dogodke. Predstavitve bodo potekale tudi v drugih občinah, kot so Log – Dragomer, Vrhnika, Borovnica, Horjul ter Preserje. 
    Vabljeni, da se pridružite in skupaj odkrijete bogato kulturno in naravno zapuščino naše skupnosti. Udeležba na predstavitvi je brezplačna. Zaradi lažje organizacije in priprave prostora vas vljudno prosimo, da svojo udeležbo predhodno potrdite na e-naslov: info@lasbarje.si.

    M. D.

     

  • VABILO NA PREDSTAVITVE  NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

    VABILO NA PREDSTAVITVE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

    V okviru LAS Barje z zaledjem bomo v občinah Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika pripravili predstavitve, ki bodo osvetlile značilno dediščino posameznega območja. Vsak dogodek bo obogatil gost, ki bo poglobljeno predstavil dediščino kraja in razkril zanimive zgodbe iz preteklosti.

     

    Predstavili bomo tudi uspešen projekt s področja dediščine, ki je bil na tem območju že izveden v okviru LAS Barje z zaledjem in sofinanciran z evropskimi sredstvi.

     

    Vabimo vas, da skupaj odkrijemo bogato kulturno in naravno zapuščino naše skupnosti, se povežemo z lokalnimi pobudami in projekti ter uživamo v okušanju lokalnih dobrot.

     

    Delavnice bodo potekale:

     

    –          v četrtek, 6. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,

    Občina Log-Dragomer, Loška cesta 12, Log pri Brezovici
    Gostja: Barbara Vidmar, Krajinski park Ljubljansko barje

     

    –          v sredo, 12. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,

    Rokodelski dom Vrhnika, Tržaška cesta 23, Vrhnika
    Gostja: Anka Grom, lastnica kašče na Stari Vrhniki (Lukacova – Ankina kašča)

     

    –          v sredo, 19. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,

    OŠ Horjul, Šolska ulica 44, Horjul
    Gost: izr. prof. dr. Vito Hazler, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL 

     

    –          v sredo, 26. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,

    OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva ulica 15, Borovnica
    Gostja: dr. Barbara Juršič, nekdanja direktorica Tehniškega muzeja Slovenije

     

    –          v četrtek, 3. 4. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,

    Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, Polhov Gradec
    gostji: Andreja Bahar Muršič, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine

                Mija Topličanec, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine

     

    –          v torek, 8. 4. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,

    Kulturni dom Podpeč, Jezero 21, Preserje

    Gostji: Maša Bratina, Krajinski park Ljubljansko Barje

                 mag. Karin Gabrovšek, Zavod RS za varstvo narave

     

     

    Pridružite se nam in skupaj ohranimo ter oživimo dediščino naših krajev.

    Udeležba na predstavitvi je brezplačna.

     

    Zaradi lažje organizacije in priprave prostora vas vljudno prosimo, da svojo udeležbo predhodno potrdite na e-naslov: info@lasbarje.si.

     

     

  • Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Šavrinsko gričevje nas je s svojo raznolikostjo spet zvabilo v svet, prepreden z grapami, bolj ali manj strmimi pobočji, številnimi hudourniki, terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi, obdanimi s suhimi zidovi iz težkih plošč peščenjakov ali laporjev in s številnimi gručastimi vasmi in zaselki.

    Najvišje ležeča vas v tem gričevju je  gručasta vas Pomjan, kjer so hiše stisnjene druga do druge brez reda ob prometnici. Starejše hiše, ki so grajene iz materiala, ki je bil pri roki, se počasi sesedajo vase, že na daleč pa se sveti belina novogradenj. Nekatere novejše hiše pa iz nostalgije po starem ohranjajo zunanje stene, obložene s peščenjakom.

    Pomjan je bil naseljen že daleč nazaj v predrimski dobi, saj so arheologi odkrili antična gradišča starih Histrov, kasneje pa predrimsko naselbino, ki se je imenovala Pomilianum.

    Ustavili smo se pri cerkvici Marijinega rojstva, v katero pa žal nismo mogli pokukati in si ogledati fresk iz 14. stoletja in ostanke glagoljaškega napisa.  Sprehodili smo se mimo cerkve sv. Jurija, ki ima visok zvonik, ločen od cerkvene zgradbe. Razgledov z vrha ni bilo zaradi megle v dolini, a smo veselo zakoračili po označeni stezi  na »Pot za srce in dušo« med številnimi terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi. Vseskozi so nas spremljali suhi zidovi, ki jih je gradilo več generacij pridnih rok, da so preprečevali odplakovanje zemlje, za  lažjo obdelavo po ravnem  in omejevanje požarov. Mnogo kje je vednozelena ovijalka – bršljan prerasla suhi zid  ali pa se povzpela na osamljena drevesa, ker si zagotavlja oporo , in se bohoti v  oblike različnih »prikazni«. 

    Tudi številni grmi lovorja dišavijo okolico, kar nakazuje bližajoče prebujanje narave in naznanja pomladi. Tiste rastline, ki so pohitele, so že v odcvetanju, mimoze počasi izgubljajo živo rumeno barvo, drobne vijolice lepšajo skromne trate, drobni zeleni mlečki izkoriščajo zavetrje kamnov, vinska trta v vinogradih je že obrezana, v oljčnikih so vidni  kupi odvečnih vej, ki bi senčili in zmanjševali pridelek oljk,  jate ptic pevk pa po grmovjih čebljajo svoje viže. Tudi mi smo kramljali o vsakodnevnih stvareh in skoraj prehitro prišli do potoka Supot, ki mora preskočiti kameno pregrado kakih osem metrov v  slapu Supot, katerega voda se izliva v Dragonjo. Imeli smo srečo, da je bil slap solidno vodnat, ob suši pa kar presahne.

    Vmes smo zvedeli nekaj več o ženskah šavrinkah, ki so tovorile mleko, jajca in poljske pridelke na glavah in z oslički  v Koper in v Trst, da so prislužile nekaj denarja za preživetje številnih družin.. Pridnost, iznajdljivost in ljubezen do zemlje so bile odlike teh trdoživih žensk, da so ohranile mnoge rodove.

    Danes se večina prebivalcev razkropi po službah, a oljčnikov, tudi novih nasadov,  smo videli zelo veliko, kar pomeni, da nadaljujejo tradicijo starejših generacij.

    Dobro razpoloženi smo se zahvalili vodniku Jožetu, saj je bil dan bogat z informacijami, z ravno prav hoje ob veliko dobre volje in smeha.

    Zapis: Elica Brelih

    Slike: Olga Skvarča, Elica Brelih

  • Sončki po sonce v Slovensko Istro

    Sončki po sonce v Slovensko Istro

    V mrzlem in sivem jutru smo se Sončki odpeljali proti obljubljeni osončeni Istri. Vodnica Sonja je v vabilu na pohod zapisala, da bomo šli na področje povirja reke Dragonje. Obiskali smo del med Gračiščem in Marezigami, kjer se vrstijo flišna slemena z vmesnimi grapami, po vrhu slemen tičijo istrske vasice in cerkvice. Področje našega pohoda je zajemalo Truške in okolne vasice Bočaji, Trsek, Kozloviči, Korte, do Gonjačev in  Vršiča pa nam je zmanjkalo časa.

    S slemena nad Bočaji smo ujeli pogled proti morju

    Porečje si je Dragonja izoblikovala v flišnem gričevju Slovenske Istre. Fliš je kamnina, za katero so značilne plasti nekdanjih usedlin, ki so se v obdobju eocena odlagale v morju. Nekatere plasti so bolj čvrste, odporne na erozijo, ob Dragonji so to v glavnem peščenjaki in deloma apnenci. Na flišu se je zaradi sposobnosti zadrževanja vode, ki jo ima ta kamnina, razvila gosta in razvejana rečna mreža, prepredena s številnimi bolj ali manj stalnimi vodotoki. Ti se globoko vrezujejo v strma pobočja. Med grapami se dvigajo planotasti hrbti in slemenske uravnave, zgrajene iz plasti trdnejših kamnin.

    Naš pohod smo iz Kortine v Truškah usmerili skozi vasico Bočaji, kjer smo poklepetali s prijaznimi domačini. Sprva prijetna pot nas je peljala v značilen istrski gozd, kjer pa se je kmalu pokazal značaj flišnega terena po dežju, ki je prejšnji teden obilno padal na tem področju. Blatna pot nas je pripeljala na dno grape potoka Dernarnik. Na srečo je dokaj nizek vodostaj omogočal varno prečkanja struge.

    V grapi smo morali prečkati potok Dernarnik, desni pritok Dragonje

    Od tu naprej smo se morali kar pošteno potruditi v breg, da smo izšli iz grape. Nadaljevali smo mimo vinogradov in oljčnih nasadov najprej do cerkvice sv. Brigite s prečudovitim razgledom na zasneženi Slavnik in hribe v Čičariji v daljavi. Pri cerkvici je manjše pokopališče, kjer na nagrobnikih prevladuje priimek Kozlovič. Kozloviči so tudi bližnja vasica. Naslednji kraj je bil Trsek, ki se pohvali z “Domom refoška”. Nekaj Sončkov je sprejelo ponujeni izziv in z njimi je na Vrhniko romalo nekaj tega odličnega vina, pa tudi kakšen liter oljčnega olja zraven.

    Trsek na slemenu

    Čas nas je že priganjal, zato smo obisk vasic Gonjači in Vršič, ki je povsem zapuščen kraj in hkrati tudi najstarejša naselbina v teh krajih, pustili za kakšnega od naslednjih pohodov. Povirje Dragonje bomo zagotovo še kdaj obiskali.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • Odzovi se na program Svit in poskrbi za svojo rit

    Odzovi se na program Svit in poskrbi za svojo rit

    Mesec marec je mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki. Če upoštevamo priporočila proti raku, kot so zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola, dnevna telesna aktivnost in zmernost pri sončenju, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju ogroženosti za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni.
    Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljno populacijo predstavlja 600.000 prebivalcev Slovenije, tako moških kot žensk med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsake 2 leti.

    Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno.

    Za dobro poznavanje Programa Svit so zelo pomembni Svitovi ambasadorji, ki s svojimi pričevanji o borbi z rakom debelega črevesa in danke pripomorejo k večji prepoznavnosti tega programa in dvigu odzivnosti.

    Svitov ambasador Franci Strle: »Ko sem prejel vabilo v Program Svit, se nisem odločil za sodelovanje, vabilo sem zavrgel,« nam zaupa. Tako kot veliko ostalih posameznikov je menil, da je zdrav in da mu ni treba oddati vzorca. Ko je dobil drugo vabilo, pa se je vseeno odločil za sodelovanje. Takrat pa ga je pretreslo, saj je je dobil pozitiven izvid. Preko klicnega centra Programa Svit se je dogovoril za kolonoskopijo. Zdravljenje je potekalo dobro, brez zapletov in vsi, ki so bili del tega procesa, so bili izjemno prijazni. Danes živi življenje, kot ga je pred boleznijo, le da redno hodi na preglede.

    Svitov ambasador Samo Podgornik: »Jaz letos slavim že 10 let od diagnoze raka na debelem črevesu z metastazami na jetrih in danes me zdravniki vabijo le še na redne kontrole. Spomini na operacijo in zdravljenje ostajajo, a z lepimi vtisi na vse zdravnike in negovalno osebje na UKC Ljubljana in Onkološkem inštitutu, ki so bili profesionalni, skrbni in prijazni. A brez programa SVIT in mojega sodelovanja vsega tega ne bi bilo. Če ne bi oddal vzorca blata in če ne bi opravil kolonoskopije, ne bi bil ambasador programa SVIT in vam tega danes ne bi mogel napisati.«

    Svitova ambasadorka Aleksandra Popović: »Ta dan se je začela največja bitka v mojem življenju – bitka za življenje. Samo srčnim in skrbnim zdravnikom in zdravstvenemu osebju se lahko zahvalim, da sem danes še tu, živa in zopet zdrava, takšna, kot sem. Skoraj dve leti je trajal moj težek boj z rakom, vendar nisem niti za trenutek pomislila, da ne bom zmogla, ker sem zaupala v svoje zdravnike, ki so se kot levi borili zame, ker sem imela ob sebi ljudi, ki so dihali in jokali z menoj, ko je bilo prehudo, ker sem vedela, da moram živeti – v prvi vrsti za mojega otroka.«

    Več informacij o Programu Svit pa lahko najdete na www.program-svit.si

    Pripravila: Taja Kontler, dipl.m.s. s specialnimi znanji, NIJZ OE Ljubljana