Blog

  • Dvoransko državno prvenstvo Vrhnika 2025

    Dvoransko državno prvenstvo Vrhnika 2025

    Letošnje državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu je v skrajšanem, enodnevnem formatu, organiziral Lokostrelski klub DLL-Potens v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Tekmovanja, ki je potekalo 8. 2. 2025 v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, se je udeležilo 281 lokostrelk in lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov. V prvem delu so potekale tri izmene kvalifikacij, po katerih so bile podeljene medalje za mlajše kategorije in starejše od 50 let. Za najboljše štiri v članskih posamičnih kategorijah so bila izvedena polfinala in finala.

    Državne prvakinje in prvaki v članski konkurenci so postali:
    Ukrivljeni lok: Žana Pintarič (LK Paradoks), Den Habjan Malavašič (LK Kamnik)
    Sestavljeni lok: Barbra Pia Križe (LK Dolenjske Toplice), Tim Jevšnik (LK Gornji Grad)
    Goli lok: Janja Ferjančič (LK Budanje), Gregor Dolar (LK Kamnik)
    Tradicionalni lok: Klara Miklavčič (LK MINS Postojna), Borut Bensa (LK Gorica)
    Dolgi lok: Erika Volk Rupar (LK MINS Postojna), Miha Šket (ŠD Čelešnk)

    Uvrstitve “Vrhničanov”: 
    Mark Pirc – 2. mesto, goli lok, U18, LK DLL Potens 
    Andrei Vuilov – 3. mesto, dolgi lok, člani, LK DLL Potens 
    Martina Petrovčič, 3. mesto, sestavljeni lok, članice ŠD VLR Vilijem 
    Klemen Kelvišar, 3. mesto, goli lok, člani ŠD VLR Vilijem

    Vse rezultate članskega DP, DP mlajših kategorij, starejših od 50 let in ekip, si oglejte na spletni strani Ianseo.

    Tekmovanje je vodila Darja Rožmanec, pri organizaciji je sodelovala Irena Rosa v vlogi tehnične delegatke. Medalje je podelil Marjan Ilar, predsednik Lokostrelske zveze Slovenija, poleg njega pa še mag. Gvido Mravljak, predsednik Športne zveze Vrhnika. Tekmovalkam in tekmovalcem je ob kulturnem prazniku zaželel, da bi na mednarodnih tekmovanjih čim večkrat slišali Zdravljico ter da bi vedno uživali v športu.

    Oglejte si fotografije s tekmovanja v galeriji.

    Vir: https://www.archery-si.org/dvoransko-drzavno-prvenstvo-vrhnika-2025/

  • Pustna kuharska delavnica v OŠ Horjul

    Pustna kuharska delavnica v OŠ Horjul

    V torek, 18. 2. 2025, je v sodelovanju z gospemi iz Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova – Horjul – Polhov Gradec potekala pustna kuharska delavnica za učence naše šole. Tokrat smo se odločili, da bomo pripravili ocvrte jedi, ki so značilne za pusta, a s sodobnim pridihom. Za pusta imamo seveda zelo radi krofe in flancate. Slednje smo pripravili tudi mi. Ga. Ivanka je prinesla ocvrte flancate, ki jih je pripravila že doma, zato so jih lahko učenci takoj poskusili. Ga. Ivica pa je doma pripravila testo za vzhajane flancate, ki so ga učenci nato razvaljali in izrezali flancate. Na koncu so jih previdno ocvrli. Nato smo zapustili tradicionalne vode in se podali v sodobnost. Gospe so nam pripravile recept za ocvrta jabolka: najprej so učenci jabolka narezali na kolute, nekateri so medtem pripravljali maso za palačinke, na koncu pa so kolute jabolk namakali v maso za palačinke in jih ocvrli. Ko so se ocvrta jabolka malo ohladila, so jih še potresli s sladkorjem v prahu in sledil je najboljši del: pokušnja. Učenci so povedali, da so odlična in da jih bodo zagotovo tudi doma pripravili. Kot bi mignil, jih je zmanjkalo. Ga. Cilka nam je še pokazala, kako se naredi jabolčna rolada, nastala je namreč po malo drugačnem postopku kot običajno. Tudi ta je bila učencem zelo všeč, in zato smo bili zelo veseli, ker nam je ga. Cilka prinesla recept.

    Čas je še prehitro minil, nekateri učenci bi se še kar družili z gospemi, ker je v njihovi družbi vedno prijetno. Razveselile so nas z novico, da bomo za veliko noč spet skupaj kaj dobrega skuhali. Tako smo sledili tradiciji »pust mastnih ust«, a s sodobnim pridihom. Hvala gospem, da so pripravile tako zanimivo in okusno delavnico.

    Cirila Šramel, mentorica ID Šolski vrt

     

     

  • Prejeli smo: Kaznovani po ukazu?

    Prejeli smo: Kaznovani po ukazu?

    Različni mediji poročajo o nepravnomočni obsodbi štirih policistov na pogojne zaporne kazni zaradi prekoračitve pooblastil pri varovanju protestov proti Janševi vladi pred tremi leti. Da naj bi prekoračili pooblastila z uporabo vodnega topa in solzilca –  povezano z nevestnim delom v službi. Vsakdo, ki pozna ustroj policijskega aparata ve, da se ne zgodi ničesar brez neposrednega ukaza nadrejenih. Zato menim, da je obsodba unikum v slovenski pravosodni praksi. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo prve dni naše domovine po prvih demokratičnih volitvah. Ker poznam Vrhniko, se bom držal Vrhnike. 
    Petnajstega maja 1990 je bil izdan ukaz o razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe. Vrhniški komandant TO je ukaz o predaji orožja prejel 16/5-1990 ob 9.00 uri. Ukazano mu je bilo, da s predajo prične s 17/5  in zaključi dne 18/5-1990 do 14. ure kar pomeni, da je imel 24 ura časa za razmišljanje: “Kaj pomeni prevoz orožja last TO, v hrambo pod nadzor JLA?” Prevoz se izvaja v največji tajnosti je bilo ukazano, če pa že komu pove mora o tem voditi strogo evidenco. Komandant TO verjetno naloge ni zaupal niti soprogi ko je zvečer legel k počitku, kaj šele stricu, ki je bil generalpolkovnik JLAv pokoju, ki bi mu »razorožitev« TO verjetno, vsaj mislim, odsvetovala.
    17/5 in 18/5-1990  je pridno in vestno s sodelavci iz štaba, 18 ton in pol orožja, ki so ga kupili vrhniški delavci IUV, Kovinarske, Fenolita, odpeljal v Ljubljano v Roje, kjer je bilo skladišče JLA. Komandant vrhniške TO je s tem razorožil lastno vojsko. Do danes, ga še ni nihče poklical na odgovornost, niti koga drugega. Tu ne gre samo za oslabitev obrambne moči TO, ampak gre tudi za odtujitev materialnih sredstev, ki niso bila last JLA, ampak vrhniških podjetij, ki so jih kupila. Po končani oddaji orožja 18/5-90 zvečer so  se fantje od napornega dela ofrišali, se preobleki in odšli na poslovilno zabavo kolega na Dolenjsko, tako v publikaciji »Dolg domovini«. Komandant s sodelavci so namreč samo izvajal ukaze nadrejenih, svoje pameti pa niso uporabili. Teritorialci Slovenjskih konjic so se na primer »razorožitvi« odločno uprli (glej priloženi dokument).
    Pa se vrnimo nazaj k kaznovanim policistom, ki niso imeli  24 ur časa za  odločanje, kakšen ukrep bodo uporabili zoper množico, treba se je bilo odločiti takoj. Da, tukaj se dogajajo napake, samo ne take narave, da je v končni fazi kaznovan policist na pogojno zaporno kazen, nadrejenim se ni zgodilo nič, demonstrantom pa se prekršek oprosti in mandatno kazen vrne. Kje to vidiš? 
    Tukaj se mi poraja vprašanje, so bili policisti kaznovani po ukazu politike, da sem neposreden, če je tako se bo politiki vrnilo kot bumerang.
    Da napišem še epilog. Če Vrhniški komandant TO  ne bi predal vsega orožja sem prepričan, da do vojne oziroma izpada tankovskega bataljona največje tankovske brigade v Jugoslaviji brigade na Brnik, ne bi prišlo in bi se mogoče danes  pogovarjali o konfederalni Jugoslaviji. JLA je Sloveniji povzročila v 10 dnevni vojni veliko gorja, pa od pripadnikov JLA  ni bil nihče kaznovan, izvajali so samo ukaze … mrtvi na Brniku, Trzinu, hudo ranjeni na Vrhniki itd, da ne govorim o materialni škodi. Res smo pravna država …

    Vid Drašček


     

  • Kulturno obarvani občni zbor Društva upokojencev Horjul

    Kulturno obarvani občni zbor Društva upokojencev Horjul

    Po uvodnem pozdravu predsednika društva Matka Zdešarja so začeli s kulturnim programom v polni dvorani v Osnovni šoli Horjul. Predsednik je po zboru dejal: “Zdelo se nam je prav in pomembno, da na ta dan, torej 8. februarja, naše srečanje obarvamo s kulturo. Naš namen je bil, da se tudi na takšnem dogodku razmišlja o kulturi, predvsem pa, da se zavemo tega, da je naša država uveljavila kulturni praznik s prostim dnevom, kar je vsekakor nekaj edinstvenega v svetu.” 
    Tudi letos so se zbrali v prostorih OŠ Horjul, kjer prijazno odstopijo prostor za srečanje in tudi s tem utrjujejo tesno sodelovanje med šolo in društvom. Prisotnih je bilo več kot polovica od skupno 176 članov, kolikor jih šteje društvo.
    Po pregledu aktivnosti in dela v minulem letu ter predstavitev ekskurzij oziroma skupnih izletov je sledila še razprava o aktualnih temah. Pogovor je tekel o druženju, o delavnicah za člane ter o izletih in usmeritvah za letošnje leto. 
    Povabljeni so bili tudi gostje iz sosednjih društev upokojencev, torej z Vrzdenca, Dobrove in Polhovega Gradca. S svojo prisotnostjo pa je počastil delo in prizadevanje društva tudi vodja območne izpostave društva upokojencev Ljubljana Vič – Rudnik.
    Predsednik Matko Zdešar je še posebej pohvalil sodelovanje med društvom in občino, ki preko razpisov omogoča pomoč pri sofinanciranju prireditev in izobraževanj. Dejal je, da ob posluhu župana Janka Prebila z dodatnim delom lahko pridobijo nekaj dodatnih sredstev za kritje stroškov. Izrazil je veselje nad tem, da je njihovo delo opaženo. 
    Kot gostja se je s svojim delom predstavila tudi Bojana Posavec Hočevar, glavna sestra ustanove Deos Horjul. Predstavila je Deos in dobro sodelovanje med društvom ter kako se lahko upokojenci in starostniki vedno obrnejo nanjo, oziroma na Deos po nasvet ali pomoč. 
    Po končanem uradnem delu je prišel čas za zabavo in kulturo. Zbrane sta kot posebna gosta navdušila pevec in inštrumentalist skupine Modrijani Sergije Lugovski in Franjo Oset. Poleg ustaljenega repertoarja Modrijanov sta na veliko veselje zbranih zapela tudi slovensko ljudsko Nocoj pa, oh, nocoj.

     

    Peter Kavčič

    Foto: Arhiv Društvo upokojencev Horjul

     

  • Obvestilo – davek od premoženja

    Obvestilo – davek od premoženja

    Obvestilo navaja, da so vnosi narejeni po podatkih GURS, zato naj bi bile odločbe pravilne. Opozarja tudi, da naj zavezanci ne vlagajo pritožb samo iz razloga, ker te odločbe še nikoli niso prejeli. Zakon o davčnem postopku namreč navaja tudi, da lahko FURS izda odločbe za pet preteklih let.

    Še nekaj dejstev o navedenem davku:
    Davek od premoženje se plačuje na podlagi določb 156. člena Zakona o davkih občanov – ZDO (Uradni list SRS. št. 36/88 (iz leta 1988) s spremembami in dopolnitvami) in 384. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), ki opredeljujeta zavezanca, osnovo in davčne oprostitve, ter na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 2024 (Uradni list RS, št. 131/2023).
    Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo.
    Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo) oziroma od izdaje uporabnega dovoljenja. Napoved se odda pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.
    Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe ali prostora. Finančna uprava zavezancu enkrat letno izda odločbo s plačilnim nalogom. Davek od premoženja je prihodek občine, kjer nepremičnina leži in se plača na prehodni davčni podračun občine.
    Davka na premoženje so oproščeni prvi lastniki novogradenj (novih stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž), in sicer za obdobje 10 let. Oprostitev NI avtomatska – zavezanec na finančno pošlje vlogo, ki jo napiše sam, saj obrazec ni predviden.
    Davek se tudi NE odmeri, če stanovanjska površina stavbe, v kateri imajo zavezanec ali njegovi ožji družinski člani prijavljeno stalno prebivališče, meri manj kot 160 m2.
    Če zavezanec ne odda vloge, ga lahko davčni organ oglobi z zakonsko predvideno globo, ter po uradni dolžnosti vodi davčni postopek, ugotovi dejansko stanje in vam o ugotovljenem izda odmerno odločbo (obveznost lahko odmeri tudi do pet let nazaj).
    Če so v odločbi nepravilnosti oz. kakšne neupoštevane spremembe, lahko zavezanec v predpisanem roku poda pritožbo.

    Več o davku na premoženje si lahko preberete na spretni strani Finančne uprave:
    Davek od premoženja | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (gov.si) . Za pomoč oz. dodatna pojasnila se lahko obrnete na klicni center za davke fizičnih oseb Kontaktni center FURS | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE.

    Urša Nagode
    Foto: Zajem zaslona

  • Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Zimzeleni po Beblerjevi poti v okolici Ankarana

    Ob izhodu iz avtobusa v Ankaranu smo si rekli dober dan obala. Le zakaj?! Na poti nas je že strašil rahel dež, tu pa je bila sicer visoka oblačnost, a brez burje in prijetno pomladansko.
    Takoj nas je vodnik Frenk popeljal do informativne table in predstavil pot, ki se imenuje po dr. Alešu Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in predvsem varuhu narave in zdravega okolja.
    Pot je namenjena pohodnikom, rekreativcem, skupinam in posameznikom. Je zelo razgibana, malo gor, malo dol, z mnogimi zanimivostmi, po gozdnih poteh, med oljčniki, obsežnimi vinogradi, parki, po zaselkih z ostalinami starega in mnogo novega in z razgledi po Tržaškem in Koprskem zalivu. Prav tu, v Ankaranu pa se končuje ali začenja tudi Slovenska planinska pot.
    To je bila informacija za motivacijo, da smo lažje krenili malo navzgor proti vrhu Miljskega hriba. Na vsakem koraku smo opazili, da je tu že skozi široko odprta »vrata« vstopila pomlad. Kjer koli diši po rožmarinu, kukajo izza zelenja sivo modre drobne cvetke. Ne da se oceniti, ali je več tankih mesnatihiglic ali cvetnih očk.
    Kjer so v zavetju pred burjo zasajeni grmiči ali drevesca dišečih mimoz, ki so v resnici srebrne akacije, je kot bi posijalo sonce – zlatorumene kroglice, ki se razpihnejo v rumeno puhasto socvetje, že na daleč opominjajo človeka, da se ustavi in se nagleda tega čudesa od januarja do marca. Srebrna akacija je sicer tropska rastlina, a na Primorskem tudi uspeva.
    Prav tako se je rožnato beli mandljevec že oblekel v cvetno odevalo in vabi čebele na bogato bero. Žahtne vrtnice pa se ponosno razkazujejo v različnih barvnih odtenkih povsod v zavetrju in po vrtovih.
    Tako sploh nismo utegnili pomisliti na strmino in že smo bili na vrhu, kjer kraljuje naselje Hrvatini, ki je nastalo iz več zaselkov, saj so se ljudje zaradi bližine pristanišča in delovnih mest priseljevali in senstopili s staroselci. Le novogradnje izstopajo, starejše gradnje pa počasi izginjajo, grajene iz rumenkastega peščenjaka, a zdaj so obnovljene. Natančno oko bi kje še našlo kako klopco, mizo, korito za vodo ali suhi zidec, grajen iz tega materiala.
    A pogledi nas kmalu odnesejo na ladje čezoceanke, ki so zasidrane v Koprskem zalivu, pa tja, kjer se nastavlja Trst z okolico v Tržaškem zalivu.
    Narava pa zna poskrbeti tudi za kontraste, kajti na neki vinski trti čaka nekaj grozdov na »velikonočno trgatev«. Je to igra narave ali človekova pozabljivost, bogvedi? Kmalu smo zapustili to pomladansko razkošje in se napotili navzdol do spomenika, izpustili pa smo Pokopališče školjk v Ankaranu, kjer je na obali ogromno školjčnih in polžkovih lupin. Strokovnjaki so jih menda našteli preko 200 različnih vrst, drugače pa jih je na deset tisoče. Za naslednji obisk.
    Kako malo je treba, da je človek zadovoljen in mi smo bili. Nadihali smo se morskega zraka, uživali ob prvih pomladanskih znanilcih in bili v prijetni družbi, pa se za naša leta še prijetno sprehodili in nahodili.

    Zapisala: Elica Brelih
    Slike: Janez, Mira, Mojca

  • Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    Spominska razstava »Kaj se skriva v kocki« mojstra oblikovanja male plastike Janeza Groma

    V počastitev kulturnega praznika in ob petnajsti obletnici smrti mojstra oblikovanja male plastike, Janeza Groma, je bilo v prostorih DU Vrhnika, 6. februarja 2025, odprtje razstave »KAJ SE SKRIVA V KOCKI«.  

    V kulturnem programu sta sodelovala Breda Janjić z umetniško besedo in Tone Stanovnik s harmoniko.  Anka Grom, žena pokojnega,  je slikovitimi besedami predstavila življenje in delo mojstra, Janeza Groma.

    Odprtje razstave v prostorih Društva upokojencev  je s sodelavci  organizirala in tudi povezovala program Marta Rijavec. 

    Predstavila je tudi ugotovitve prof. Janeza Suhadolca, Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, »da je mogoče kocke ocenjevati  po umetniški in tehnični plati. Kot umetniške izdelke jih je  mogoče uvrstiti med malo plastiko, kot predmete natančne izdelave jih pa lahko uvrščamo med dosežke slovenske tehnične kulture.« (Zloženka, DU Vrhnika, 6. februar 2025).

    Profesor Janez Suhadolc ocenjuje tudi, da bi bilo prav, če bi njegova ustvarjalna zapuščina dobila svoje trajno mesto in možnost ogleda občinstva v Tehničnem muzeju  Slovenije.

    Zloženko s predstavitvijo dela je oblikoval Marjan Rijavec.  Avtor fotografij, ki so na ogled  na razstavi, je Jože Pristavec.

    Razstava bo na ogled  v času uradnih ur, to je ob sredah in petkih,  na  DU Vrhnika do 31. 3. 2025.

    Zapisala: Metka Krašovec

    Slike: Željko J.




  • Civilna zaščita prva posredovala v prostorih osnovne šole

    Civilna zaščita prva posredovala v prostorih osnovne šole

    Policija se je na grožnje, ki so jih ustanove prejele prek elektronske pošte takoj odzvala ter izvedla vse potrebne ukrepe. Danes je znano, da je šlo za generirana elektronska sporočila, ki so bila zaznana tudi že v nekaterih drugih državah. Omenjena elektronska sporočila so prejeli tudi v Osnovni šoli Horjul. Po protokolu se je takoj odzval štab civilne zaščite Horjul in opravil preventivni pregled v šolskih prostorih. Nekoliko kasneje je objekte pregledala tudi Policija. Po doslej zbranih informacijah je policija ocenila, da je šlo za zelo nizko stopnjo tveganja in ni bilo razloga za preplah ali paniko. Vseeno pa je potrebno vsako takšno tveganje jemati skrajno resno in ustrezno ukrepati.

    Peter Kavčič
    Foto: arhiv CZ Horjul

  • Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025

    Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025

    Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda iz  objektov, kadar odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje ne morejo odtekati s pomočjo gravitacije, ker se stekajo nižje od voda javne kanalizacije, zaradi česar jih je potrebno prečrpavati s pomočjo hišnega črpališča.

    Vse informacije o razpisu lahko dobite na spletni strani www.horjul.si in na telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si. 

    Peter Kavčič

    Foto: eco-ing.com

  • Uradne ure OPN urbanista

    Uradne ure OPN urbanista

    Spoštovani, 

    Sporočamo, da uradne ure OPN urbanista (Urbania d.o.o.), v sredo, 19.2.2025 od 9. do 11. ure odpadejo. V kolikor imate vprašanje za urbanista z vidika sprejema novega OPN, jih lahko posredujete na mail obcina@horjul.si ali pokličete na telefon 01/ 75 91 120.

    Hkrati vas obveščamo, da je bilo v začetku februarju 2025 poslano zaprosilo za prvo mnenje k osnutku sprememb in dopolnitev št. 5 občinskega prostorskega načrta Občine Horjul vsem nosilcem urejanja prostora. V prihodnjih mesecih pričakujemo, da bomo prejeli njihova mnenja, nato pa nadaljujemo s sprejemom.

    Hvala za razumevanje!