Dragi starši, stari starši in drugi, ki vam je mar za otroke!
Strokovnjaki pravijo, da smo mi to kar so jedle naše babice … Da bodo imele mlade generacije kar najboljše temelje za rast in razvoj, vas v nedeljo 13.4. ob 19:30 vabimo na četrti dogodek v sklopu šole za starše z naslovom “Da pogovor prehiti internet.”
Tokrat bomo govorili o prehrani:
· Zakaj prihaja do toliko s prehrano povezanih težav pri otrocih in mladostnikih (prekomerno hujšanje, prenajedanje, neredna prehrana)?
· Kaj lahko glede tega naredimo starši?
· Kaj v resnici prinašajo nove smernice šolske prehrane?
Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala pediatrinja in specialistka za področje prehrane pri otrocih in mladostnikih dr. Mojca Žerjav Tanšek.
V okviru projekta PONI LUR Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) zagotovi podporno podjetniško okolje, v času zaposlitve pa se pod mentorstvom različnih strokovnjakov in uspešnih podjetnikov udeleženci izobražujejo na področju podjetništva. Program je osredotočen na znanja, ki so nujno potrebna za samostojno podjetniško pot; vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja, osnovna pravna ter finančna znanja ipd. Zagotovljena je tudi vsa potrebna fizična infrastruktura po principu co-workinga.
Razpis, objavljen na spletni strani www.rralur.si, je odprt vse do 23. maja 2025. Na razpisu izbrani udeleženci bodo z delom pričeli predvidoma 1. septembra 2025.
Vsi potencialni prijavitelji vabljeni na predstavitev projekta, ki bo potekala preko video povezave Zoom, in sicer v torek, 13. maja 2025, ob 11:00 uri, preko video-povezave Zoom. Prijava na informativni dan je obvezna preko SPLETNEGA OBRAZCA.
V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost ali stopnjo izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 25 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred pričetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. To pomeni, da morajo biti na dan vključitve brez statusa zaposlitve, študenta, idr.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 23. 5. 2025 med 9.00 in 12.00, na telefonski številki 01 306 19 38 oz. elektronski pošti poni@rralur.si.
Otroci iz VVE Horjul smo v mesecu marcu, ko svoj praznik praznujejo vse mamice, medse povabili svoje starše in se z njimi podružili. Veliko srečanj s starši je bilo ustvarjalno obarvanih. V skupini gosenice so otroci skupaj s svojimi starši izdelovali pisane pomladne metulje iz tulcev, okrašene z barvnim krep-papirjem. Čmrlji so izdelovali cvetlične lončke, ki so jih okrasili s cvetlicami in čmrlji. Tudi pri mravljah so otroci skupaj s svojimi starši ustvarjali, in sicer so izdelovali kokoške iz barvnega papirja ter košarice iz lončkov, vkatere so posejali semena medovitih rož za čebele. Žabice so izdelovale piščance na paličicah, ki so pokukali iz svojih lupin ter barvite ptice v gnezdih. Ustvarjalno obarvani druženji so imeli tudi pri pikapolonicah, kjer so otroci iz plastičnih zamaškov izdelovali vrtavke in zibalke, ter pri metuljih, kjer so izdelovali vaze in rože s prav posebnimi, dišečimi cvetovi. V skupini Murni so srečanje s starši izvedli na gregorjevo. Otroci so v prvem delu druženja skupaj s starši izdelovali gregorčke – čolničke, nato pa so se peš odpravili do potoka, kjer so izdelane gregorčke spuščali po vodi. Ker je takrat močno deževalo, so izdelani čolnički splavali tudi v lužah. Otroci skupine kresnice so v prvem delu srečanja delale z didaktičnimi materiali in izdelovale vetrnice. V drugem delu srečanja so otroci pred starši nastopili s kratkim programom (ples Pleši, pleši črni kos, recitacija Domek, pesem Nagajiva pomlad), ob koncu pa so se jim ob pesmi Če si srečen pridružili tudi starši. Sledilo je še druženje ob suhem sadju in piškotih, ki so jih predhodno spekli otroci. Tudi pri čebelah je večer potekal podobno, in sicer so otroci najprej delali z materiali, medtem pa so potekale ustvarjalne delavnice, na katerih so otroci izdelovali steklenice s prepletanjem perlic in ptičke iz papirja. V drugem delu srečanja so odšli v telovadnico, kjer so se razgibali ob bansu Abraham ‘ma sedem sinov ter zaplesali ples pomladnih cvetlic. Sledila je pogostitev s piškoti, ki so jih prav tako kot pri kresnicah, otroci spekli sami. Otroci in vzgojiteljice se vsem staršem, ki so se odzvali na povabilo in si vzeli čas za druženje v vrtcu, iskreno zahvaljujemo. Mi smo zares uživali in se že veselimo prijetnih skupnih trenutkov v prihodnosti. Špela Malovrh
Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul v letu 2025. Za dodatne informacije o razpisu kontaktirajte Uršo Nagode (01 759 11 24 ali ursa.nagode@horjul.si).
Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do ponedeljka, 12.05.2025, do 9. ure.
V sklopu letošnjega izbora Best of Slovenia 2025, ki že 14. leto zapored predstavlja najboljše, kar ponuja Slovenija, je pomembno priznanje odšlo tudi v našo občino Dobrova – Polhov Gradec. Nagrado za najboljšo mikropivovarno je namreč osvojila Pivovarna Kralj, za katero stoji Jure Guzelj iz Stranske vasi. Pivovarna Kralj je butična pivovarna, ki je s svojo predanostjo kakovosti in lokalni pristnosti prepričala širšo slovensko javnost. V kategoriji »Hrana in pijača – Mikropivovarne« je v konkurenci največjih slovenskih mikropivovarn, kot so Reservoir Dogs, Reset, Tektonik, Green Gold in Looblahnah, izstopal in si prislužil največ glasov. Tekmovanje poteka brez storkovne žirije, le z glasom ljudstva in letos je skupno glasovalo rekordnih 85.766 ljudi. Čeprav je naziv Best of 2025 izjemno priznanje, Jure poudarja, da mu največ pomeni nekaj drugega – priznanje domačega okolja. Največji dosežek zanj ni naziv, temveč dejstvo, da ga je sprejela lokalna skupnost. Čeprav se pivo Kralj danes pije v številnih krajih, od Ljubljane do Vrhnike in Kranja, mu je najbolj pri srcu, da ga vse bolj prepoznavajo in cenijo prav doma – v občini Dobrova – Polhov Gradec. Trenutno je na voljo v lokalih Pr Prek in na AP v Polhovem Gradcu, z iskreno željo, da bi se v prihodnosti točilo še kje. Jure se je s pivovarstvom začel ukvarjati pred sedmimi leti, ko je delal v podjetju, ki je izdelovalo inox opremo – tudi za pivovarne. Navdih je dobil ob obiskih pivovarn po Evropi, znanje pa poglabljal preko tečajev, knjig, videov in praktičnega dela v domači delavnici, kjer je sam sestavil svojo prvo pivovarsko opremo. Prva kuha je uspela – od takrat vsako leto razvija nove recepte, preizkuša različne hmelje in izpopolnjuje svoj pristop. Poudarja, da želi ostati v okviru butične proizvodnje, saj le tako lahko zagotavlja najvišjo kakovost in svežino. “Včasih tudi zmanjka – ampak takrat je še boljše“ dodaja. Nagrada Best Of 2025 je zanj predvsem potrditev, da je na pravi poti. Je rezultat predanosti, vztrajnosti in ljubezni do pristnega piva – ter velike podpore tistih, ki so glasovali zanj.
Občina Horjul je lastnik poslovnega prostora v 1. etaži stavbe na naslovu Slovenska cesta 7, 1354 Horjul (tehnična trgovina). Poslovni prostor je dosedanji najemnik vrnil Občini Horjul, ob prevzemu pa je bilo ugotovljeno, da se v poslovnem prostoru nahaja oprema in blago, ki jih je najemnih pustil v poslovnem prostoru.
Dosedanji najemnik je izjavil, da nima interesa za prevzem opreme in blaga, ki se nahaja v poslovnem prostoru in soglaša, da se poslovni prostor izprazni ter da se predmete družbe v poslovnem prostoru lahko odpelje na deponijo.
Morebitne lastnike opreme in blaga, ki se nahaja v predmetnem poslovnem prostoru, pozivamo, da v roku 7 dni od objave tega poziva Občini Horjul sporočijo, da želijo prevzeti svojo lastnino in se dogovorijo za prevzem. V nasprotnem primeru bo Občina Horjul poslovni prostor izpraznila ter predmete in opremo kot opuščeno lastnino izročila organizacijam, ki bi jih lahko reciklirala oziroma ponovno uporabila, preostanek pa bo odpeljala na deponijo.
Za dodatne informacije lahko pokličete tel. 01 759 11 29.
Specialec Miha Marolt iz Korene nad Horjulom je na letošnjih zimskih svetovnih igrah Specialne olimpijade v italijanskem Torinu dokazal, da vztrajnost, trud in srčnost obrodijo izjemne rezultate. V družbi več kot 1500 športnikov iz 102 držav sveta se je uvrstil med najboljše – domov je prinesel bronasto medaljo na 400 metrov, srebro s štafeto, na 200-metrski razdalji pa je dosegel odlično peto mesto. Skupaj s še 15 slovenskimi športniki – specialci, ki so tekmovali v alpskem smučanju, smučarskem teku in krpljanju, je zastopal Slovenijo na največjem športnem dogodku za športnike z motnjami v duševnem razvoju. Igre so potekale med 8. in 15. marcem 2025, na olimpijskem prizorišču v Torinu in v zasneženem Sestrieru, eni najbolj znanih italijanskih smučarskih destinacij. 23-letni Miha se je v Torinu počutil odlično. Pred tekmami ni bil prav nič nervozen – vzdušje je bilo sproščeno, družabno, prijateljsko. Kot je povedal sam, je užival prav vsak trenutek. Tekmoval je sproščeno in z veseljem, kar se je odražalo tudi v odličnih rezultatih. Med tekmovanjem se je spoprijateljil z vrstniki iz Japonske, Amerike in Kanade ter vsak prosti trenutek izkoristil za druženje, pa tudi za odkrivanje mesta skupaj s svojima sestrama – Martino in Marušo, ki sta ga na prizorišču spremljali skoraj teden dni. Društvo specialna olimpijada Slovenije vsako leto organizira tekmovanja, na katera se lahko prijavijo vsi člani kateregakoli varstveno-delovnega centra v Sloveniji. Miha je pred časom postal državni prvak v krpljanju, nato pa dobil vstopnico na olimpijske igre v Italiji. Njegova pot do svetovne olimpijade pa ni bila kratka. Miha je s stalnim in predanim delom, polno discipline in odrekanj za Slovenijo dosegel nekaj velikega. Več kot dve leti se je vsakodnevno po vrnitvi iz VDC Vrhnika peš odpravljal domov iz Horjula na Koreno. Vsak dan. Poleg tega je imel posebej za olimpijske igre še dva vikenda priprav, enega v Planici ter drugega v Mariboru, kjer je skupaj z ekipo pilil formo in se pripravljal na največji športni dogodek svojega življenja. Pomembno vlogo pri njegovem uspehu pa so imeli tudi vzgojitelji iz VDC Vrhnika – Idrija ter njegovi trenerji Specialne olimpijade Slovenija, ki jim je celotna Mihova družina izredno hvaležna. S predanostjo, trudom in spodbujanjem so Mihu pomagali in mu vlivali pogum, da je do tako velikih uspehov sploh prišel. Po vrnitvi v Slovenijo je Miha doživel pravo navijaško slavje. Pred Kristalno palačo v Ljubljani je potekal sprejem specialcev, kjer pa so ga z največjim transparentom pričakali njegovi domači in prijatelji, slavje pa se je nadaljevalo še na Koreni, kjer so ga pričakali še ostali bratje in sestre z otroci in se ob dobri hrani in pijači poveselili in počastili Mihove izvrstne dosežke. Že naslednji dan so mu presenečenje pripravili tudi v VDC Vrhnika – Idrija, kjer so ga sodelavci in prijatelji pozdravili s transparenti in čestitkami. Miha Marolt je s svojo srčnostjo, odločnostjo in pozitivno energijo pokazal, da nič ni nemogoče. Njegova zgodba je več kot le športni uspeh – je zgodba o pogumu, prijateljstvu, vztrajnosti in zmagovanju na vseh ravneh življenja.
V četrtek, 3. aprila 2025, je Polhograjski graščini potekala predstavitev naravne in kulturne dediščine občine Dobrova – Polhov Gradec. Dogodek pod organizacijskim vodstvom LAS Barje z zaledjem so vodile strokovnjakinje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Andreja Bahar Muršič, mag. Darja Pergovnik, Mija Topličanec in Urška Suhadolc, ki so predstavile bogato arheološko in etnološko zapuščino Polhovega Gradca, ureditev parka, okolice graščine ter zanimivosti Neptunovega vodnjaka pred njo. Po uvodnem nagovoru Bora Bevca, predstavnika Polhograjske Graščine ter predstavitve polhograjske zapuščine, je sledila glasbena točka, ki sta jo izvedli mladi glasbenici Zarja in Tara iz Glasbene šole Emil Adamič pod mentorskim vodstvom učitelja Janeza Benka. V duetu kljunastih flavt sta zaigrali vsem dobro poznano, živahno skladbo Mamma Mia! S strani Polhograjske Graščine je sledila predstavitev projekta Polhkovo razgledišče, v sklopu katerega bo urejena tematska sprehajalna pot skozi center Polhovega Gradca. Projekt vključuje tudi javni zeliščni vrtiček in ob poti postavljeno tematsko razstavo. Dogodek se je zaključil v prijetnem vzdušju ob lokalnih dobrotah iz Blagajeve dežele.
Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.
Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled.Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.
Vranja jama na dnu udornice ima veličasten vhod, mi smo se spustili do polovice pobočja
Med cvetočimi rastlinami je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisalScopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.
Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.
Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice priruševinah dvorca Hošperk (nemško Haasberg ).
Grad Haasberg je bil požgan leta 1944, ko ga je zasedala nemška vojska in po vojni nikoli obnovljen
Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.
Tabla ob Unški koliševka nudi informacije o pretakanju podzemnih voda in značilnostih živega sveta
Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemitv slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise.V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.
Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!
Ostal nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga.
Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
Voščilo slavljencem in himna Sončkov ob našem rojstnem dnevu
Ali poznate razlike med jelko in smreko? Vedno je kaj novega!
V udornico vodi skalnata steza
Kranjski volčič ali kranjska bunika raste tudi drugod po Evropi, pri nas je bila prvič opisana
Debeli skladi apnenca nekdanjega stropa so se zrušili in tvorijo strmo gruščnato pobočje
V bližini so ostanki grajskega hleva, kjer je etnološka zbirka in prireditveni prostor
Iz jame Škratovke je vrela voda, …
… ki se je z ostalimi bližnjimi izviri združila v Škratovko, pritok Unice
Pogled z roba udornice na prepadne stene
Med vzponom na Stari grad se je odprl razgled na Unec, Rakek in Slivnico v daljavi
Namesto srednjeveške stolpa stoji na vrhu sodoben telekomunikacijski
Imaš inovativno idejo za razvoj storitve ali produkta? Ponovno je tu priložnost, ki ti jo nudi projekt PONI LUR, saj ti omogoča, da v 4 mesecih prideš od ideje do lastnega podjetja.
Projekt ti ponuja:
4 mesečno redno zaposlitev
Podjetniška usposabljanja
Mentorstvo in pomoč pri razvoju ideje
Možnost individualnih izobraževanj
Zoom informativni dan o predstavitvi projekta in prijave na razpis: , 13. 5. 2025 ob 11:00; prijava na spletni informativni dan je obvezna
