Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2025.
Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do petka, 24.10.2025.
Vse informacije o razpisu lahko dobite na telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si.
Občina Horjul objavlja Javni razpis za sofinanciranje nakupa hišnih črpališč komunalnih odpadnih voda na območju Občine Horjul v letu 2025.
Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do petka, 24.10.2025.
Vse informacije o razpisu lahko dobite na telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si.
Pohodništvo v času vajine mladosti še zdaleč ni bil tako razširjeno kot danes. Kaj je vaju vleklo v gore? Nas lahko popeljeta v 70. leta, ko sta četrtkove večere preživljala v kranjskem “ferajnu” (alpinističnem odseku)?
A: Še danes smo malo, takrat smo bili pa čisti, čudaki. (smeh) Malo posebni ljudje in tako so nas tudi drugi gledali. Iz Kranja se vidi na Grintavec, Kočno, Storžič in to me je že kot osnovnošolca strašno privlačilo. Gore sem si želel videti od blizu, pa nisem imel nikogar, ki bi šel z mano. Kot otrok sem si rekel: “Ko bom dovolj velik, bom šel sam”. In tako smo pri približno trinajstih letih začeli sami hoditi po hribih. K sreči so nama z bratom to omogočili. Danes bi naju verjetno obravnavale socialne službe, ampak mislim, da sva kljub vsemu dobro zrastla.
Marija, ženska v alpinizmu pa je bila verjetno sploh svojevrstna redkost, kajne?
M: Takrat je bilo vse veliko bolj enostavno kot danes. Najprej smo kot veroukarji s kaplanom hodili po hribih. Moj brat Tone pa je bil soplezalec Nejca Zaplotnika, ki je živel zelo blizu. S Tonetom sta bila zelo dobra prijatelja in srečevala sta se pri nas doma. Bila sem srednješolka, ko je Tone postal načelnik alpinističnega odseka v Kranju in marsikateri sestanek je potekal kar pri nas doma. Te fantje so se mi zdeli fajn. Po koncu vikenda so vedno gledali fotografije – takrat še na diapozitivih. V bistvu me je naprej potegnila družba. Čudilo me je navdušenje fantov, ki so pripovedovali o tem, kako dneve preživljajo v steni. In tako sem tudi sama začela plezati.
Andrej, na prvih straneh svoje avtobiografije se zahvalite staršem, ki sta vam dovolila izživeti svoje sanje. Biti starš alpinista verjetno ni najlažje?
A: Verjetno ne. Prednost je bila, da na začetku nista vedela, kako sploh izgleda v hribih. Kasneje pa sem bil tako trmast in nepopustljiv, da nisem veliko spraševal. Spomnim se, kako sem nekoč v drugem letniku fakultete prišel domov in rekel: “Spomladi grem za tri mesece v Himalajo.” Ne spomnim se reakcije, ampak nič nista imela proti. Veste, takrat ni bilo telefonov. Jaz sem izginil in čez tri mesece sem prišel domov, potrkal na vrata: “Čau, čau, tukaj sem”.
Alpinizem in družina na prvi pogled ne gresta skupaj. Vidva sta si želela tudi družine. Kako velik izziv je bilo usklajevati ti dve ljubezni?
M: Doma imava eno veliko škatlo starih pisem. Ko zdaj prebiram ta pisma se čudim, kako lahko en sam človek naredi vse to, kar sem jaz takrat opisovala Andreju. Nikoli nisva razmišljala, kdaj bova imela otroke, sicer jih ne bi nikoli imela. Otroci so pač prišli. Res pa je, da nama to ne bi uspelo, če ne bi imela zaledja v najinih velikih družinah.
»Nekoč, ko se bom postaral, si bom vzel čas in se bom po Nepalu potepal brez visokoletečih ciljev. Z Marijo,« ste Andrej zapisal že v vajini prvi skupni knjigi Objem na vrhu sveta. Je ideja o Veliki himalajski poti, ki sta jo prehodila pred dobrim letom in jo opisala v najnovejši knjigi Moč noči je v svetlobi zvezd, tlela že dolgo?
A: To sem si želel zelo dolgo. Vendar zaradi vseh obveznosti prej nikakor nisva našla časa za to. Potem sem slišal za Veliko himalajsko pot. O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni. Eno leto preden sva šla na to pot sva peljala vso družino starejše hčerke v Nepal in tam smo videli tablo s črkami GHM. Marija me je vprašala, kaj to pomeni. Great Himalaya Trail sem ji razložil. Takrat je Marija prvič slišala za to pot. Lansko jesen nama je nekaj odpadlo in rekla sva si, da bodo to najini trije meseci.
V knjigi, Marija, opozorite na zanimivo besedno igro – v besedi srečati se skriva beseda sreča. Kako dragocena so bila za vaju srečanja z domačini in drugimi, ki sta jih srečevala na vajini poti?
M: Na 88-dnevnem prečenju sva 11 noči preživela v šotorih, vse ostale noči pa sva preživela pri ljudeh. Nikamor nisva prišla napovedano, ampak kamorkoli sva prišla, sva bila del družine. Na vrata smo potrkali ob katerikoli uri, tudi ob devetih zvečer. Naš vodnik se je dogovoril in oni so nas sprejeli. Niti enkrat nas niso zavrnili. Niti enkrat. Ponudili so nama prenočišče, naju posedli ob ognjišče in nama pripravili nekaj za jest.
A: Nepal ne imenujejo zastonj dežela nasmehov. Ljudje so povsod neizmerno prijazni.
Med potjo opazita tudi številne paradokse – ljudje, ki nimajo tople vode, imajo telefone. S cmokom v grlu opazujeta, kako zelo so se spremenile nekatere vasi, ki jih, kot pravita, še komaj prepoznata.
M: To je pa mene res presunilo. Ne moreš si mislit, kako imajo v krajih, kjer ljudem revščina seva iz oči, vsi telefone. Tudi majhni otroci. Starši jim dajo v roke telefone, da imajo mir. Niso pa ozaveščeni, kaj to zanje pomeni. Prodor tehnologije v revne razmere vidim kot res veliko grožnjo.
A: Mislim da vse civilizacije, ki niso tako tehnološko razvite kot zahod, na nas gledajo z zavidanjem, češ kaj vse mi imamo. Sploh danes, ko imajo telefone. Pritisne tri tipke in vidi New York, filmske igralke na rdeči preprogi … Ko bi le vedeli, kakšna beda je to, v primerjavi z njihovim življenjem.
Sestavni del življenja je tudi staranje. Kako se nekdo, ki je celo življenje osvajal največ, kar se osvojiti da, hodil po robu fizične zmogljivosti, spopada s pešanjem fizičnih moči?
A: Odgovor je enostaven. Enostavno ne moreš več. Prej ko ugotoviš, da ne boš večno mlad, bolje bo zate. Meni so hribi to hitro pokazali. Za povprečnega človeka z Marijo zmoreva še vedno veliko, seveda pa ne toliko, kot sva nekoč. Predvsem se nama pozna na hitrosti, zato pa je odlična taka pot (Velika Himalajska pot), kjer je pomembnejša vzdržljivost.
M: Jaz sem na to pomislila, ko sva na prečenju hodila pod Makalujem. Preden sva popolnoma zaključila z osemtisočaki je bila najina želja, da greva še na Makalu. To pač ni uspelo. In ko sva stala pod to goro, sem rekla: “Vau, a misliš, da bi še lahko”. Pa sva hitro ugotovila, da ne in da nama je spodaj na Veliki Himalajski poti prav lepo.
Dogodek sta organizirala Planinsko društvo Šentjošt in KPD Ivan Cankar Šentjošt.
Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine v letu 2025 – Občina Horjul je na občinski spletni strani www.horjul.si objavila Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2025 kjer si ga lahko preberete v celoti in natisnete tudi vlogo za sofinanciranje. Namen razpisa je sofinanciranje investicije občanom, ki morajo skladno s predpisi urediti čiščenje odpadne vode iz stanovanjskih objektov v občini Horjul. Gre torej za objekte, ki niso priključeni na javni kanalizacijski sistem in za katere velja, da gradnja kanalizacijskega omrežja ni predviden na tamkajšnji lokaciji.
Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do petka, 24. 10. 2025. Vse informacije o razpisu lahko dobite na spletni strani www.horjul.si in telefonski številki 01 759 11 24 (Urša Nagode) ali preko e-pošte ursa.nagode@horjul.si.
Med drugim so potrdili dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike. Ta nekaterim objektom na tem območju med drugim omogoča gradnjo dvigal in požarnih stopnic, izboljšuje izkoristek mansard ter širi dopustne gospodarske dejavnosti.
Strinjali so se tudi s spremembo odloka o podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2 – del. Nekaj več razprave je bilo okoli odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, za katerega je svetnica Irena Oblak menila, da je nezakonit. Kljub temu je občinski svet predlog odloka potrdil s 17 glasovi za in enim proti.
Občinski svet je med drugim:
– imenoval Anžeta Grampovčana za predstavnika lokalne skupnosti v Domu upokojencev Vrhnika,
– Cvetko Koderman kot predstavnico uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svetu Cankarjeve knjižnice Vrhnika,
– podal pozitivno mnenje za kandidatko Polonco Šurca Gerdina za ravnateljico OŠ Ivana Cankarja.
Pobude in vprašanja so bile zadnja točka dnevnega reda. Doman Blagojević je prosil za pojasnilo, zakaj so nekateri občani prejeli tako visoke komunalne položnice. Zdravko Železnik je predlagal, da se ob podlipskih sprehajalnih poteh postavijo table, ki bi dovoljevale dostop z avtomobili samo lastnikom parcel. Jernej Fefer je zaprosil za statistiko izposoje koles v sistemu Biciklanc. Edin Behrić je predlagal, da se preuči možnost postavitve table, ki bi v nočnem času prepovedala promet za tovorna vozila skozi Blatno Brezovico. Anže Grampovčan je občino pozval k preučitvi možnosti gradnje varovanih stanovanj. Irena Oblak pa je med drugim predlagala, da se v knjižnici postavi relief nekdanjega direktorja IUV, Antona Debevca.
Gašper Tominc
Vprašanje:
Zanima me zakaj je tako slabo poskrbljeno za urejanje ceste od Vrzdenca do Šentjošt 1-3 in do meje z vrhniško občino. Cesta je v obupnem stanju in nekateri delajo obvoz po travniku, česar lastniki niso veseli.
Odgovor:
Ta cestni odsek smo si na poziv predsednika krajevne skupnosti Šentjošt 3. 2. 2025 ogledali na terenu. Cestno telo je bilo poškodovano zaradi obilice vode, ki ni odtekala. Kljub nasipavanju je voda vedno znova povzročala poškodbe cestišča. Zato smo se odločili za ureditev odvodnjavanja. 10. februarja je bil izveden vtočni jašek in prepust, ki je speljan v graben. S tem posegom voda ne bo zastajala na cestišču in posledično se bo zmanjšala pogostost poškodovanja cestišča. Uspešnost ureditve bomo sproti spremljali in po potrebi izvedli dodatne ukrepe.
Zbirni center je deloval že prej, vendar ni več izpolnjeval pričakovanj inšpekcijskih služb, zato so se že pred leti lotili njegove prenove. Prvi koraki pred leti v smeri prenove so bili ambiciozni, z načrtovanim vložkom okoli 1,5 milijona evrov, nato pa se je nova uprava komunale odločila za racionalnejši pristop. »Vesel sem, da nam je v približno pol leta uspelo to, kar ni uspelo v skoraj desetih letih. In sicer smo z nekaj manj kot 300 tisoč evri preuredili zbirni center na način, da ustreza veljavni zakonodaji in je hkrati prijazen do uporabnikov,« je na odprtju povedal direktor komunale dr. Boštjan Aver.
V sklopu prenove so med drugim kupili nove zabojnike za zbiranje odpadkov, postavili nov šotor za zbiranje pretežno starega papirja, uredili požarno varnost, vzpostavili novo elektrifikacijo, narisali talne označbe in prestavili rampo s tehtnico bližje vhodu na komunalno dvorišče. Zabojnike so razporedili tako, da je zdaj omogočen krožni promet, kar izboljša pretočnost zbirnega centra.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., izvaja javno službo ravnanja z odpadki v občinah Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica, kjer skrbi za skoraj 27.000 prebivalcev. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati je ob tem poudaril: »Skrbi za okolje ne smemo nalagati samo komunalnemu podjetju, ampak tudi sebi. Pomembno je ločevati odpadke ter jih primerno odlagati in razvrščati. Današnji zbirni center je bil realiziran v precej manjšem finančnem obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano, kar pomeni prihranek tako za občine kot občane.« Nov zbirni center je pohvalil tudi župan Borovnice Peter Črnilogar, ki je dejal: »Tako zagotavljamo boljšo storitev našim občanom. Hvala upravi Komunalnega podjetja Vrhnika, da je sledila hitrim in učinkovitim rešitvam.«
Kako izgleda novi center se lahko prepričate na lastne oči, in sicer zbirni center do 31. marca obratuje po zimskem delovnem času:
Ponedeljek: 8:00–14:00
Torek, sreda, četrtek: 8:00–17:00
Petek: 8:00–14:00
Sobota: 8:00–12:00
Gašper Tominc, foto: GT in arhiv JP KPV
Kot so poudarili v Vrtcu Log-Dragomer, se zavedajo, da je za starše lahko zelo težavno, če njihovi otroci izpolnijo starostni pogoj za vpis med šolskim letom, vendar prostih mest ni na voljo. “Starši morajo na delo, otrok pa pogosto nimajo kam dati, saj se delovna doba in starost za upokojevanje njihovih staršev daljša in tako nimajo nikogar, ki bi jim pomagal. Zato se lahko kaj hitro znajdejo pred dilemo, kako poskrbeti za varstvo svojih otrok (saj kadra ni) ali celo pustiti službo. Menimo, da jim lahko pri tem stopimo nasproti, saj imamo za to v našem vrtcu prostorske in kadrovske pogoje,” so v gradivo za sejo zapisali v vrtcu.
Po podatkih Osnovne šole Log-Dragomer je do 31. januarja 2025 prispelo 27 vlog za vpis otrok v vrtec. Od tega jih je 11 izpolnjevalo pogoje za sprejem s 1. aprilom, trije pa s koncem aprila oziroma začetkom maja. Kar osem od teh otrok ima v vrtcu že vključene svoje brate ali sestre.
Občinski svet je dal zeleno luč odprtju novega homogenega oddelka za otroke, stare 1-2 leti. 1. aprila bodo v novo vrtčevsko skupino sprejeli 11 otrok, nato s 6. majem 2025 še 2, 10. maja pa bodo oddelek zapolnili še z zadnjim otrokom. Vloge ostalih otrok bodo še obravnavali. Po novem bodo v vrtcu imeli 8 oddelkov, ki jih bo obiskovalo 131 otrok.
Takole pa je odločitev za novi oddelek pospremil župan Miran Stanovnik: “Odločitev o odprtju novega oddelka vrtca je rezultat strateškega načrtovanja Občine in enotne podpore Občinskega sveta. Z izgradnjo prizidka smo zagotovili dodatne prostore prav za tovrstne primere, ko je treba hitro zagotoviti nova mesta za otroke. Ker se zavedamo, da starši potrebujejo rešitev, je bila zaradi pomembnosti teme sklicana izredna seja, na kateri sem predlagal sklep o odprtju dodatnega oddelka, Občinski svet pa ga je soglasno potrdil. Veseli me, da smo s tem omogočili vključitev otrok v vrtec in tako prispevali k lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja naših občanov.”
V. L.
Otroci so si ogledali Prešernovo sobo, ki so jo skrbno uredile strokovne delavke, ter spoznali pesnikovo življenje in delo. Poseben pečat praznovanju je dodal obisk lika Franceta Prešerna oziroma dr. Figa, ki je med najmlajše prinesel kanček zgodovine in jim simbolično razdelil fige. V okviru praznovanja so potekale tudi različne likovne dejavnosti, kjer so otroci na ustvarjalen način izražali svojo povezanost s kulturno dediščino. Teden so zaključili s slovesno kulturno prireditvijo, ki so jo pripravili v sodelovanju s KUD Kosec. Predstavili so se otroci otroškega zbora Lučka, ki so zapeli dve ljudski pesmi: Posekaj fantek smrečico in Peričice. Nastopila je tudi folklorna skupina KUD Kosec, Nageljčki, pod vodstvom Nataše Kogovšek. Na prireditvi so otrokom Prešerna poskušali približati tudi s pomočjo projekcije na platno. Otroci so spoznali pesnikovo rojstno hišo, njegovo ljubezen do otrok, lik dr. Figa ter zgodbo o Juliji Primic. Pomemben poudarek je bil namenjen še simbolom slovenske identitete – otroci so se seznanili z izobešeno slovensko zastavo ter spoznali pomen njenih barv in simbolov v državnem grbu.
Otroci so skozi igro, glasbo in likovno ustvarjanje na prijeten način poglabljali svoje znanje o slovenski kulturni dediščini.
V. L.
Foto: KUD Kosec
