Blog

  • Vabljeni na odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Vabljeni na odprtje razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju

    Odprtje bodo z glasbo in plesom obogatili člani Folklorne skupine Klas, Prosvetnega društva Horjul.
    Več podrobnosti na priloženi grafiki.

  • Čistilna akcija v Verdu 2025

    Čistilna akcija v Verdu 2025

    Vabljeni na čistilno akcijo v Verdu! Več podrobnosti na priloženem “plakatu.”

  • Kako izboljšati kvaliteto življenja od osebnih prizadevanj do spodbude države

    Kako izboljšati kvaliteto življenja od osebnih prizadevanj do spodbude države

    Prvi del: osebna opažanja
    Učenci osmega razreda osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika, stari od 13 do 14 let, smo razmišljali o stvareh, ki so dobre za okolje in zdravje. Pisali smo o naših navadah in kako bi jih lahko izboljšali. Pomemben del naših spisov je nakupovanje in njegov vpliv na zdravje, okolje in nas. Razmišljali smo o zmanjšanju odpadkov, ponovni uporabi, recikliranju in naši odgovornosti, da sprejmemo dobre odločitve. Naše spise smo objavili na spletni strani šole in predstavili pesem o okolju na javni prireditvi. Mislimo, da je pomembno, da sta nakupovanje in okolje del našega učnega načrta. Prav tako je pomembno, da razumemo njuno povezavo z zdravjem.
    Nakupovanje je v središču našega življenja, ker smo potrošniška družba. Veliko ljudi ne more ali noče pridelovati svoje hrane. Celo tisti, ki pridelujejo svoje sadje in zelenjavo, ne morejo pridelati vsega, kar potrebujejo. V prodajnem sektorju je tudi veliko zaposlitvenih mest. 
    Moramo vedeti,  da naša dejanja štejejo. Veliko ljudi verjame, da ne morejo spremeniti sveta, kar je le izgovor.  Če bi vsi razmišljali tako, ne bi nikoli ničesar spremenili. 
    Kot mladostniki vemo, da  kupovanje v lokalnih trgovinah in izbira naravnih produktov podpira manjše kmetije in zmanjša izpuste CO2 med transportom. Hrano lahko pridelamo tudi sami, četudi le jagode  na balkonu. 
    Med zdravjem in okoljem  je močna povezava. Stvari, ki so boljše za naše zdravje, so običajno boljše tudi za okolje. Vendar pa je naravno pridelana hrana dražja. 
    Moda je še en problem v poskusih zmanjšanja onesnaženja. Veliko ljudi kupi cenena oblačila slabe kakovosti, ki hitro končajo na smetiščih. Če si le lahko privoščimo, je bolje kupovati oblačila z visoko kakovostjo. Ko jih prerastemo ali nehamo nositi, jih lahko podarimo mlajšim sorojencem, dobrodelni organizaciji ali jih zamenjamo. 
    Kupujemo lahko tudi ekološka čistila, a veliko je neučinkovitih. 
    Elektrika je tudi pomemben del onesnaženja. Luči, televizije in računalnike moramo ugašati, ko jih ne potrebujemo. Sončne celice in električni avtomobili so pomemben del naših prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje. Pomembno je, da raziskujemo, če želimo napredek. Nismo še dosegli cilja, vendar se premikamo v pravo smer.
    V sklopu ozaveščanja o okolju smo pisali tudi na uredništvo našega učbenika. Vprašali smo jih, če bi besedila o nakupovanju naredili bolj okolju prijazna. Odločili so se, da bodo to upoštevali pri naslednji izdaji. 
    Nakupovanje, okolje in zdravje so pomembni deli našega življenja, ki so tudi zelo povezani. Mislimo, da se ljudje preveč osredotočamo na nakupovanje. Če bomo nekaj spremenili na odnosu do okolja in zdrava, se bodo spremenile tudi naše nakupovalne navade. Verjamemo, da lahko živimo preprostejše življenje, vendar popolne samooskrbe ne moremo več doseči. Tega ne zmoremo in nočemo.

    Drugi del: od šole do ministrstva
    Februarja in marca 2025 smo na naši šoli ter v nekaterih trgovinah in podjetjih opravili intervjuje. S pomočjo starša enega od učencev smo uspeli stopiti v stik tudi z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije. Vse to smo storili, da bi ugotovili, kako se kot družba soočamo z okoljskimi vprašanji.

    Šola
    Učence vključujemo v eko-projekte, kot so Pirati plastike, ločevanje odpadkov, eko-branje in čiščenje okolice šole. Občasno organiziramo delavnice na okoljske teme. Učenci delajo v šolskem vrtu in skrbijo za kompost za gnojenje. Šola ponuja tudi izbirni predmet čebelarstvo. Sodelujemo v aktivnostih, kot je tehtanje odpadne hrane. Prav tako prispevamo k projektu izmenjave oblačil, kjer učenci prinesejo rabljena oblačila, ki jih podarimo otrokom v stiski. 
    Za zmanjšanje porabe papirja in črnila uporabljamo digitalna gradiva.

    Trgovine 
    Ugotovili smo, da trgovine že izvajajo trajnostne prakse, kot so doniranje hrane, prodaja biorazgradljivih vrečk in embalaže, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, ločevanje odpadkov in uporaba povratne embalaže. Trgovine darujejo veliko hrane in izdelkov dobrodelnim organizacijam, kot je Rdeči križ. Kupce spodbujajo k zmanjševanju odpadkov s prinašanjem lastnih vrečk in vračanjem steklenic. 
    Kljub temu so izboljšave še mogoče. Na primer, trgovine ponujajo izdelke, ki jih kupci lahko uporabijo, vendar jih nujno ne potrebujejo. Prav tako vse trgovine ne izvajajo vse omenjene trajnostne prakse.

    Podjetja 
    Podjetja si prizadevajo čim bolj zmanjšati odpadke. Večinoma uporabljajo materiale za večkratno uporabo. Spremljajo količino proizvedenih odpadkov in jo poskušajo zmanjšati. 
    Večina podjetij skuša ponovno uporabiti vse, kar proizvedejo, še posebej v prehrambni industriji, tako da se nič ne zavrže. Prav tako uporabljajo reciklirane materiale za poenostavitev proizvodnega procesa in zmanjšanje odpadkov. Sodelujejo z drugimi podjetji pri ponovni uporabi materialov in izboljšanju učinkovitosti. Strupene snovi (kot so baterije) pošiljajo v reciklažne centre. 
    Poleg tega podjetja ponujajo garancije svojim strankam, s čimer jih spodbujajo k popravilu izdelkov, namesto da bi jih zavrgli .

    Ministrstvo 
    Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije sledi ciljem trajnostnega razvoja in jih vključuje v svojo razvojno strategijo. Ministrstvo se osredotoča na zmanjšanje količine zavržene hrane v gospodinjstvih, saj tam nastane približno 45 % vse odpadne hrane. Slovenija izvaja projekt CARE4CLIMATE, ki izobražuje ljudi o problematiki odpadne hrane in načinih njenega zmanjšanja.

    Zaključek 
    S tem projektom smo se veliko naučili o varovanju okolja in kako lahko vsi prispevamo k bolj trajnostnemu načinu življenja. 

    Napisala Brigita Kočevar in Maj Golob Frank, 8.c

    Intervjuvali smo učitelje na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika; zaposlene v trgovinah Lidl, Spar in Mercator; podjetja: Pekarna Adamič, Elmer elektronika, Siliko, Paurus (inžiniring); Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, gospa Nataša Kebe. Nelektorirane intervjuje lahko poiščete na spletni strani OŠ Antona Martina Slomška: https://ams10.splet.arnes.si/2025/03/31/interviews-about-the-environment-8th-grade/. Tudi pisne sestavke, dialoge in poezijo lahko poiščete na spletni strani šole pod naslovom We are the World, We are the Children (napisani so v angleščini).

     

  • Pobeg v naravo

    Pobeg v naravo

    Od Loga do Velikega ali Ilovškega vrha

    • Izhodišče: Športni park Log
    • Čas hoje: Približno ena ura v eno smer

    Pot je dobro označena in primerna za vse pohodnike. Začnemo pri Športnem parku Log in se usmerimo proti glavni cesti. Pri pošti zavijemo desno in sledimo tablam za Ferjanko, Debeli hrib in Brezje. Pot nas vodi mimo cerkve sv. Janeza Krstnika do sedla, kjer se priključimo kolesarski poti proti Brezju. Po desetih minutah hoje pridemo do razpotja, kjer pot zavije desno proti Debelemu hribu. Mi nadaljujemo po kolesarski poti še približno petnajst minut, nato pa zavijemo levo proti Velikemu vrhu. Od tod sledimo oznakam z žabico in po približno polurnem vzponu dosežemo cilj, kjer si lahko oddahnemo na klopci.

    Kolesarska pot od Loga do Brezij

    • Izhodišče: Športni park Log
    • Dolžina poti: 1.890 metrov urejene kolesarske poti

    Občina Log-Dragomer ima skozi gozd urejeno kolesarsko povezavo, ki Ljubljansko barje povezuje s Horjulsko dolino. Pot se na eni strani navezuje na državno kolesarsko mrežo, na drugi pa na kolesarsko pot skozi občine Dobrova-Polhov Gradec in Horjul. Pot je primerna tako za kolesarje kot za pohodnike, saj je makadamska, široka in dobro utrjena. 

    Za izhodiščno točko smo izbrali Športni park na Logu, kjer se usmerimo proti glavni cesti in se pri križišču držimo leve. Držimo se regionalne ceste ter nato na odcepu zavijemo levo na Vrhovčevo cesto. Na vrhu Rosoša (Vrhovčeva cesta) pri smerni tabli za Brezje krenemo na desno proti gozdu. Kolesarska pot nas vodi skozi gozd in se nadaljuje proti Horjulu. Po tej lepi poti se lahko peš odpravimo v vsakem letnem času, saj je ta makadamska pot utrjena in široka, ob poti pa so postavljene tudi lesene klopi, na katerih si lahko spočijemo. Razcepi so opremljeni z usmerjevalnimi tablami za orientacijo, zato ni skrbi, da bi zgrešili pravo pot.

    Iz Dragomerja na Debeli hrib (strmejša pot)

    • Izhodišče: Parkirišče pri piceriji Siciliana

    Za tiste, ki iščejo krajši, a bolj strm vzpon, je ta pot odlična izbira. S parkirišča zavijemo na cesto Ob gozdu, ki se sprva vije po asfaltu, nato pa preide v gozd. Pot se kmalu odcepi na markirano planinsko pot, ki nas po razmeroma strmem vzponu pripelje na greben Liparjevega griča. Po krajšem spustu prečkamo travnik in nadaljujemo skozi gozd. Tu se pot razcepi na dva kolovoza. Nadaljujemo po levem, sprva še markiranem kolovozu (tudi če nadaljujemo desno, bomo prišli na vrh), ki ga nekaj metrov naprej zapustimo, saj nas smerokaz Žabice usmeri desno na strmo stezo, ki se nadalje vzpenja skozi gozd. Med vzponom nas pot nekaj časa vodi po trasi, ki jo uporabljajo tudi downhill kolesarji, zato je potrebna previdnost. Po zadnjem delu poti, kjer sledimo oznakam z žabico, dosežemo vrh Debelega hriba, kjer si v zavetju gozda oddahnemo na klopi.


    Iz Dragomerja na Debeli hrib (položnejša pot)

    • Izhodišče: Dragomer Na vasi

    Za tiste, ki želijo daljši, a manj zahteven vzpon, je priporočljiva pot, ki se začne na vzhodnem delu Dragomerja. Pot vodi mimo nekdanjega bajerja ter se po gozdnem kolovozu povzpne proti Ferjanki. Na razcepu se usmerimo proti Debelemu hribu in nadaljujemo po slemenu, pri čemer sledimo oznakam z žabico. Po približno petdesetih minutah hoje dosežemo vrh Debelega hriba, ki se nahaja na višini 441 metrov.

    Po ravnici čez Barje

    • Izhodišče: Športni park Log ali Športni park Dragomer

    Za ljubitelje ravninskih sprehodov je odlična izbira pot čez Ljubljansko barje. Če boste pozorno opazovali, boste lahko predvsem zjutraj do zgodnjega dopoldneva ter nato od poznega popoldneva do večera na barjanskih ravnicah lahko opazovali srne. Če začnemo v Dragomerju, avtocesto prečkamo po nadvozu na Lukovici in na prvem odcepu zavijemo levo. Pot se vije med urejenimi polji, nato pa se po približno dveh kilometrih vrne na asfaltirano cesto. Zadnji del poti proti nadvozu na Logu poteka po bolj prometni cesti, zato je potrebna dodatna previdnost. Od nadvoza do Športnega parka na Logu pot poteka po urejeni pešpoti ob regionalni cesti. Od tu se lahko sprehajalci do izhodišča vrnete po treh poteh – lahko se sprehodite po pešpoti ob regionalni cesti, skozi naselji Log in Dragomer ali pa po isti poti čez Barje.

    Pot je primerna tako za sprehajalce kot tudi kolesarje. Po trasi poteka tudi kolesarska pot z oznako L 034. Ta poteka od Brezovice vse do centra Logatca. Pot je primerna za gorska oziroma treking kolesa z bolj robustnimi gumami, saj večina poti poteka po makadamu in poljskih cestah. 

    Pot na grajski grič

    • Izhodišče: Dolina Lukovica

    Na krajšem sprehodu po Lukovici se boste sprehodili mimo nepremičnin, ki so uvrščene na seznam kulturne dediščine in uživali v pogledu na Barje. Del poti poteka po precej ozki cesti brez pločnika, zato je potrebna posebna previdnost. Okoli dva kilometra dolga pot je krožna, za izhodišče lahko izberete katerokoli točko na poti. Sprehod smo začneli v Dolini  na Lukovici pri smerokazu, ki označuje planinsko pot Pentlja. Od tu se po asfaltirani cesti Pod Gradom povzpnete na vrh hriba, kjer se vam na eni strani odpre čudovit pogled na Ljubljansko barje, na drugi strani pa lahko občudujete mogočno vilo. 

    Pot nadaljujete do razpotja, kjer se držite levo, po dobrih sto metrih boste na travniku na svoji desni opazili skalo, edini ostanek nekdanjega gradu Lukovec. Sprehodimo se do obronka gozda, kjer lahko na eni izmed klopi uživamo v pogledu na vas. Ljubitelji branja si lahko v knjigobežnici izposodite knjigo; tisti, ki se želite razgibati, pa se lahko odpravite v fitnes na prostem. Nad njim so postavljena otroška igrala.

    Nato se vrnemo po poti mimo nekdanjega gradu do razcepa, kjer se držimo levo. Spustimo se v dolino do regionalne ceste, ki jo prečkamo. V križišču zavijemo desno na asfaltno površino namenjeno pešcem in kolesarjem. Na desni strani boste na nasprotni strani ceste lahko opazili kapelico, na levi pa na zasebnem dvorišču občudovali mogočni lipovec, visok okoli 21 metrov z zavidljivimi 404 centimetri obsega. Drevo je staro kar 116 let in je razglašeno za naravni spomenik občinskega pomena. Sprehod nadaljujete do prehoda za pešce v Dolini. 

    Lipa na Lukovici:

    Na Lukovici tik ob regionalni cesti raste mogočen lipovec, ki je bil leta 1995 razglašen za naravni spomenik občinskega pomena. Lipovec raste na dvorišču domačije Pleško, po domače pri Krvojčkovih, in velja za najdebelejše znano drevo v občini Log–Dragomer. Obseg njegovega debla meri zavidljive 404 centimetre, drevo pa je visoko okoli 21 metrov. Zasadil ga je Janez Pleško okoli leta 1909, za njegovo obrezovanje pa skrbijo na Občini. 

    Lipa ni le botanični biser, temveč tudi pomemben simbol slovenstva. V slovenski kulturi lipa predstavlja središče družabnega življenja, pod njenimi krošnjami so se odvijali pomembni dogodki, srečanja in posvetovanja. 

    Občina je odlično izhodišče za pohod po pohodniških poteh, ki potekajo tudi skozi sosednje občine

    Krog po Pentlji

    Izhodišče: Debeli hrib 

    Skozi občino Log–Dragomer pelje del pohodniške krožne poti Pentlja, okoli 80 kilometrov dolge poti, ki večinoma pelje po ozemlju sosednje Občine Brezovica. Oznako za krožno pot boste našli na vrhu Debelega hriba, od koder se lahko odpravite iz Športnega parka v Dragomeru. Na vrhu Debelega hriba pot iz smeri Gradišče zavije levo. Po kratki poti se pridruži poti, ki gre iz Dragomera na Ključ. Pot se nadaljuje proti Dragomeru in sledi markacijam ter smernim tablam. Nato prečka senožeti na Liparjevem griču in pride do križišča poti, kjer vodi proti Dolini, kjer vas bo smerna tabla usmerila preko nadvoza na Lukovici v sosednjo občino Brezovica. 

    Po Cankarjevih stopinjah

    Izhodišče: Parkirišče pri pokopališču na Logu 

    Cankarjeva pot poteka od Cankarjevega vrha na Rožniku do Sv. Trojice na Vrhniki. Dolga je 23 km. Del te poti poteka po slemenu občine Log-Dragomer. Njene oznake so CP in so na poti skozi gozd dobro vidne. 

    Na potep z Močvirskimi škrati 

    Izhodišče: Športni park Bevke (Bevke 92a). V tamkajšnem lokalu si lahko kupite beležko, ki je hkrati vstopnica na dožitevje. 

    Urejena, krožna, lahka pohodna pot. Prvi del urejene, krožne, lahke pohodne poti poteka skozi vas Bevke, nato zavije na osamelec Kostanjevica, se vzpne na vrh osamelca, nato pa spusti proti naravnemu rezervatu Mali plac ter se vrača nazaj v Športni park Bevke.

    Pot je dobro označena s smerokazi in utrjena. Priporočamo lahko pohodno obutev in poleti zaščito pred komarji. 

    V. L.

    Foto: V. L. 

  • Obvestilo

    Obvestilo

    Na spletni strani Občine Borovnica (https://www.borovnica.si/) je pod rubriko Javni razpisi in objave objavljen Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Borovnica za leto 2025.
    Prijave na razpis so možne do 8. 4. 2025 do 12.00 ure.

     Občina Borovnica

     

  • Gradnja kolesarske infrastrukture v Občini Horjul

    Gradnja kolesarske infrastrukture v Občini Horjul

    Smo v fazi, ko pripravljamo zemljišča za kolesarko pot od Horjula proti Vrzdencu, in na tej točki apeliram na vse lastnike zemljišč, da čim prej uredijo vse v povezavi z dokumentacijo. Konec marca je predvidena predstavitev projekta oziroma sestanek z vsemi lastniki zemljišč v prostorih občinske uprave, da pojasnimo, kakšen projekt pripravljamo. Že sedaj lahko povem, da ne bo velikih posegov v prostor in zemljišče, saj se bo cesta rekonstruirala oziroma širila na osem metrov skupne širine. Samo kolesarsko cesto pa bodo označili s črto. Torej ne bo izvedbe, kot je od Horjula proti Vrhniki. Vseeno moramo omejiti prostor, ki je namenjen kolesarjem, in tako poskrbeti za njihovo maksimalno varnost. 
    Upam, da bomo vse potrebno za pridobitev soglasij oziroma zemljišč uredili čim prej in bomo lahko letos, konec leta ali najkasneje naslednje leto spomladi začeli z izvajanjem del. 
    To je en del celotnega projekta, ki predvideva povečanje varnosti za kolesarje na naših cestah v občini. Drugi del kolesarke bo narejen od Horjula v smeri proti Dobrovi oziroma do meje s sosednjo občino do Brezij. Radi bi, da naš del čim prej uredimo, saj se zavedamo, kako je kolesarjenje priljubljeno na naših cestah, saj nudijo dobre pogoje za trening in rekreacijo ter so zaradi bližine Ljubljane zanimivi za velik krog rekreativcev. Seveda ne želimo, da bi kolesarji motili druge udeležence in da ne bi prihajalo do nezgod – zato pa želimo ustvariti najboljše možne pogoje. Za konec vas vabim, da v času, ko se narava prebuja, izkoristite lepo vreme in prijetne temperature za aktivnosti v naravi – bodisi za šport ali delo na polju bodisi samo za sprostitev po napornem delovnem dnevu.

    Župan, Janko Prebil

  • Vabljeni na velikonočno ustvarjalno delavnico

    Vabljeni na velikonočno ustvarjalno delavnico

    Vabljeni! Več podrobnosti na priloženi “fotografiji”. 

  • Vabljeni na celovečerni nastop FS Grof Blagaj

    Vabljeni na celovečerni nastop FS Grof Blagaj

    Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca tudi letos prireja celovečerni nastop, že 24. po vrsti. Pripravljamo program, kjer se bomo predstavili s spleti gorenjskih plesov, ob prikazu ženitovanjskih običajev, ko se mlado kmečko dekle moži. Ne bo manjkalo zabavnih vložkov z nepogrešljivim Poldetom. Program bo popestril tudi nastop otroške folklorne skupine Nagajivčki, ki deluje v okviru TD Briše, nastop citrarke in ljudsko petje. 
    Umetniška vodja je postavila belokranjske plese, ki jih bomo zaplesali prvič, in to v novih belokranjskih nošah. Presenečeni pa boste, koliko vezi obstaja med Polhovim Gradcem in Belo krajino. 
    Prijeten večer vam bo gotovo ostal v lepem spominu, zalo lepo vabljeni 5. aprila ob 19. uri v Polhov Gradec.

    FS GB

  • Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu

    Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu

    Voga Grosuplje : Ipros Vrhnika – 76 : 75

    S sobotnim porazom proti ekipi Grosuplja se Vrhničani poslavljajo od letošnjega tekmovanja v 2. SKL. Kljub doseženemu cilju (uvrstitev v zaključne boje za napredovanje v 1. SKL) pa ostaja grenak priokus ob izgubljeni priložnosti za 3. tekmo četrtfinala pred domačo publiko. Vrhničani so imeli napad za zmago, a so se (kljub izpolnjenemu bonusu osebnih napak domačih) odločili za met za tri točke, ki pa ni našel poti skozi obroč… Kljub vsemu, lahko celotno sezono ocenimo kot uspešno, zlasti ob vedenju, da so drugi del tekmovanja zaznamovale poškodbe ključnih igralcev.

    Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki nam omogočajo tekmovanje na tako visoki ravni. Njihova imena so krasila domačo dvorano skozi celotno sezono, slika in zvok pa sta z bila vsakič poslana na svetovni splet, saj je Košarkarska zveza Slovenije vse tekme prenašala v neposrednem prenosu. Upamo, da z nami ostanete tudi v prihodnje!

    Ob koncu pa gre velika zahvala še našim zvestim navijačem. Braz vas si ne znamo predstavljati pravega vzdušja na tekmah! Z nakupom vstopnic, navijaških rekvizitov ali napitkov nam izdatno pomagate pri kritju visokih stroškov, ki nastajajo ob tekmovanju vseh starostnih selekcij (prek 150 igralcev!). Prav zaradi vaše predanosti nam je najbolj žal, da vam nismo mogli ponuditi še kakšne košarkarske poslastice. Hvala za vse in verjamemo, da se bomo v še večjem številu videli tudi v prihodnji sezoni!

  • Letno poročilo o pitni vodi za leto 2024 za vodovodni sistem Brezovica pri Borovnici

    Letno poročilo o pitni vodi za leto 2024 za vodovodni sistem Brezovica pri Borovnici

    Kakovost vode se ugotavlja z notranjim nadzorom in državnim monitoringom v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in 61/23), ki določa mejne vrednosti parametrov pitne vode. Osnova za zagotavljanje kakovosti pitne vode je HACCP načrt. 
    Notranji nadzor izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH po letnem planu. Ta je izdelan tako, da se opravljajo redne in občasne analize vode (mikrobiološke, kemijske in fizikalne) na predvidenih odjemnih mestih, ki se določijo tako, da so v čim večji meri vključeni večji deli vodovodnega sistema. 
    Za vsako opravljeno analizo NLZOH izda poročilo z izvidi preiskav in podanim mnenjem ter predlaganimi ukrepi v primeru odstopanja. 
    Iz opravljenih analiz notranjega nadzora je razvidno, da so bili v letu 2024 za mikrobiološko analizo odvzetih 7 vzorcev za mikrobiološko preizkušanje in 2 vzorca za fizikalno-kemijska preizkušanja (iz omrežja in vodohrana). 
    Preventivni ukrep prekuhavanja vode zaprehranske namene v letu 2024 ni bil izdan.

    Mikrobiološka preskušanja
    Rezultati mikrobioloških preskušanj kažejo, da je voda skladna s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 51/17 in 61/23).

    Rezultati vzorcev pitne vode, ugotovljenih pri monitoringu – spremljanje pitne vode
    Monitoring ni bil izveden.

    Predvideni ukrepi
    Redno vzdrževanje vodovodnih objektov in vodovodnih armatur na sistemu.

    Nadzor
    V prilogi je Tabela 1, so podani vsi zbirni rezultati fizikalno-kemijskih in mikrobioloških preskušanj vzorcev pitne vode za leto 2024, odvzetih v okviru notranjega nadzora.

    Občina Borovnica