Blog

  • Jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo

    Jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo

    KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je že na večer slovenskega kulturnega praznika obeležilo svojih 40 let obstoja in delovanja. Takrat so se predstavile vse sekcije, ki delujejo v okviru tega društva in kjer ljubitelji kulture že vsa štiri desetletja prostovoljno in predano skrbijo za ohranjanje ljudske tradicije in družabno dogajanje v kraju.   V soboto, 7. junija 2025, pa je s slavnostnim koncertom, svojih 40 let delovanja počastil mešani pevski zbor KUD Drenov Grič – Lesno Brdo. Že pred nastankom KUD se je v kraju rado prepevalo in družilo, a nič posebej organizirano in vodeno, tako priložnostno, kadar je pač naneslo. Pred 40 leti, ravno na kulturni praznik, pa so se petja željni krajani odzvali na pobudo Mirana Kržmanca in ta dan prvič zapeli skupaj na vajah, uradno pa je bilo KUD ustanovljeno 21. aprila 1985. Tako je v tisti pomladi zaživel  MePZ, ki pod okriljem KUD kot najdejavnejši del in jedro društva deluje še danes. Pevci se tedensko srečujemo na vajah ter krajanom vsako leto zapojemo na slovesnosti ob Prešernovem dnevu, pred poletnimi počitnicami priredimo letni koncert, jeseni zapojemo nekaj ljudskih na domačem večeru, konec leta pa pripravimo božično-novoletno prireditev, ki ji sledi družabno srečanje, izvedeno v povezavi s krajevno skupnostjo. Sodelujemo z drugimi krajevnimi društvi, na primer pri Florjanovi maši, ki jo prireja domače gasilsko društvo, ter občasno odidemo kam v goste. Redno se udeležujemo območne revije pevskih zborov in skupin ter sodelujemo na vsakoletnem taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V zboru se je zvrstilo že kar veliko pevcev, nekaj jih prepeva v zboru že od samega začetka, nekateri so žal že tudi pokojni, nekateri si včasih vzamejo krajšo pavzo in se nato vrnejo, pa pridejo novi pevci in tako se petje v kraju ohranja in nadaljuje. Danes šteje zbor 20 članov in med pevci niso le domačini, ampak jih nekaj prihaja tudi iz okoliških krajev. V zboru pojeta neprekinjeno že vseh 40 let Bernarda Novak in Jurij Petrač. MePZ je v 40 letih zamenjal tudi kar nekaj zborovodij, a vedno se najde kdo, ki strokovno bdi nad zborom, in tako se pevska tradicija v kraju ohranja. Zborovodja  Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je sedaj Roman Marolt.                                                             V soboto, 7. 6. 2025, ob 19. uri smo pevci torej pripravili jubilejni koncert v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. V dveh sklopih smo zapeli 12 pesmi, ki so zaznamovale prepevanje in delovanja skozi štiri desetletja. V goste smo povabili ženski pevski zbor Florence z Vrhovcev pri Ljubljani, ki so večer pred tem obeležile svojo 30-letnico prepevanja. Vmes je potekala slavnostna podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk za 10, 20 in 30 letno prepevanje v zboru. Podeljenih je bilo tudi 10 častnih Gallusovih značk za več kot tridesetletno prepevanje v galsbenih zasedbah. Priznanja je podelila ga. Hana Premrl, pomočnica direktorja za posebne projekte iz JSKD. Iz njenih rok je zbor prejel tudi Srebrno jubilejno priznanje za delovanje zbora, ki  ga podeljuje JSKD republike Slovenije. Postavili smo ga ob bok nedavno prejeti Srebrni občinski plaketi našemu kulturnemu društvu. Predsednik KS, g. Slavko Keršmac pa se je dvanajstim posameznikom z majhno pozornostjo zahvalil za vsestransko udejstvovanje in pomoč pri organizaciji in izpeljavi najrazličnejših prireditev in dogodkov v okviru KUD v kraju. Ob koncu koncerta so se na odru združili pevci in pevke obeh zborov in pod vodstvom zborovodij Romana Marolta in Tine Debevec Dragoš skupaj zapeli dve pesmi. Slovesnost sta na odru popestrila in program skozi večer mojstrsko vodila Katarina Lenarčič in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Po koncertu je sledilo druženje vseh prisotnih v prostorih gasilskega doma. KUD Drenov Grič – Lesno Brdo in pevci Me PZ, bi se ob tej priložnosti radi zahvalili vsem, ki so se odzvali našemu vabilu; hvala naši zvesti publiki, ki je napolnila dvorano in nas nagrajevala z aplavzi ter nekdanjim članom zbora, ki so skozi leta pomagali oblikovati in ohranjati pevsko kulturo v kraju. Hvala nekaterim nekdanjim zborovodjem  in vabljenim gostom za obisk. Hvala našemu zvestemu donatorju Dg69, KS in našim gasilcem ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k pripravi naše slovesnosti. Za oblikovanje plakatov in spominskih zgibank ob naši 40-letnici se zahvaljujemo Mihi Kržmancu, Mateji Bartol pa za pomoč pri organizacijski izpeljavi dogodka. Seveda pa ne smemo pozabiti na pevke in pevce našega zbora, ki z rednim obiskom vaj in s srčno ljubeznijo do petja oblikujemo in ohranjamo zborovsko petje v kraju. Brez njih tega dogodka ne bi bilo. Hvala pa tudi našim pevskim gostjem z Vrhovcev. Naj vas ob zaključku še prijazno povabim k sodelovanju v našem zboru. Veseli bomo vsakega novega pevca, še posebej moških glasov in mladih članov. Prisrčno vabljeni in dobrodošli, z željo, da bi pevska tradicija v kraju še dolgo cvetela.

  • Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    V maju načrtovani pohod po zanimivem predelu nad dolinama Hrastnice na vzhodu in Bodojske grape na zahodu smo Sončki izpeljali šele v začetku junija. Še vedno ne ravno stabilno vreme nam je naklonilo dokaj sončno in toplo dopoldne z vetrom in oblaki, ki so vsake toliko časa zakrili sonce in naredili dan bolj prijeten za hojo.

    Mimo Škofje Loke smo se po dolini Kopačnice zapeljali na Selo nad Polhovim Gradcem.  

    Avtobus smo zapustili na sedlu med dolino Hrastnice in Petačevim grabnom

    Če bi od izhodišča krenili levo, bi se mimo cerkve Sv. Jedrt lahko podali na Tošč, a nas je pot vodila desno mimo domačij in lepo pokošenih travnikov na greben, ki se začenja nad Petačevim grabnom. Dokaj strma pot mimo travnikov in po kolovozih med njimi nam je ponudila številno travniško cvetje, ki ga v nižjih predelih zaradi intenzivne pridelave in gnojenja skorajda ni več mogoče srečati. Povzpeli smo se na najvišjo točko današnjega pohoda, Polančev vrh z 907 mnv in prek njega nadaljevali do cerkvice Sv. Ožbolta (850 mnv), ki se nahaja na enem izmed številnih razglednih polhograjskih grebenov.

    Prvi cilj – cerkev Sv. Ožbalta ob mogočni lipi

    Po izročilu naj bi na tem mestu stal že poganski tempelj. Cerkev je bila prvotno zgrajena v gotskem slogu s kasnejšimi predelavami in obnovami. Od cerkve so ob jasnem dnevu prekrasni razgledi na skoraj vse strani neba, a nam so jih tokrat oblaki na zahodu in severu zakrivali.  Škoda, tako smo npr. Blegoš in še dlje proti zahodu lahko le slutili Julijce, proti severu pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Smo pa si lahko na obronkih travnika okoli cerkve in ob stezi, ki pelje do bližnje kmetije, ogledali arniko, zdravilno rastlino, ki jo je vse redkeje mogoče videti. Nadaljevali smo v smeri proti cerkvi Sv. Andreja, ki s skodlami kritim zvonikom resnično pritegne poglede.

    Nadaljevanje poti sledi grebenu med dolino Hrastnica in Bodojsko grapo

    Po krajšem počitku smo se spustili do vasi Sveti Andrej nad Zmincem, nad katero je cerkev, in nato po cesti krenili proti dolini Kopačnice, kjer nas je v kraju Sv. Barbare pričakal avtobus.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis Srečko Kenk

  • Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Mesec maj je bil v vrtcu res nekaj posebnega – skupini Utrinki in Zvončki smo se odločili, da postanemo čisto pravi pustolovci! In ne, to ne pomeni, da smo šli kampirat na Aljasko. Odločili smo se, da en dan prespimo kar v vrtcu. Ja, prav ste prebrali – v pižamah, s svetilkami, zobnimi ščetkami in zelo resnimi kuharskimi ambicijami.

    Začelo se je, kot se spodobi: z dišečo kuhinjo, veliko moke in še več navdušenja. Sami smo si spekli kruh! No, skoraj sami. Morda smo malo preveč moke stresli na tla (in nase), ampak končni rezultat je bil fantastičen-okusen, hrustljav dišeč kruh… Komaj smo čakali na večerjo, da ga lahko poskusimo. Po kruhu se spodobi nekaj sladkega, zato smo se lotili vafljev. Zmes smo pripravili že dopoldne, po receptu, seveda, s peko pa smo pričeli, ko smo ostali v vrtcu sami, kar na spodnjem igrišču. Komaj smo dočakali, da so vzgojiteljice napekle dovolj vafljev, da smo se posladkali z njimi.

    Ko smo bili že pravi kuharski mojstri, smo si pripravili še večerjo. Vsak si je sestavil krožnik po svojem okusu. Nekdo je imel tri rezine sira in nič drugega, nekdo drug je sirom rekel »ne hvala« in si naredil sendvič s pašteto, papriko in jajčkom. Seveda pa je zraven vsem teknil že prej omenjeni slastni kruh. Gurmani smo pač različni!

    Pa da ne boste slučajno mislili, da smo ves dan samo pekli in jedli. O ne…Vse popoldne smo imeli ogromno časa za igro-tokrat je bilo naše celotno igrišče in idej za vragolije res ni manjkalo.

    Ko pa je padla noč, se je začelo čisto pravo detektivsko delo. S svetilkami v rokah smo iskali škratke po vrtcu in igrišču. Kje so se skrivali? To je še danes skrivnost. Morda pod grmom. Morda v kuhinji, kjer so pojedli ostanke vafljev. Morda… so bili čisto nevidni! Ampak mi smo jih iskali, čisto do zadnje baterije.

    Po razburljivem večeru je prišel čas za umivanje zob. Nekateri smo si zobe umivali kot profesionalci, drugi pa smo bolj umili umivalnik. Ampak šteje trud, kajne?

    Nazadnje smo se v pižamah zleknili na svoje ležalnike. Nekateri smo zaspali takoj, drugi šele po tem, ko smo vprašali desetkrat, kdaj pride zajtrk. In ko smo naslednje jutro odprli oči, je bil vrtec še vedno tam – in naš kruh še vedno dišeč.

    Medtem, ko smo mi sladko spali, so vzgojiteljice Katarina, Tina, Nika, Ana in Mojca dežurale kot prave taborske čuvajke. Na svojih prenosnih posteljah so poslušale vsak šum, vsak obrat ležalnika, vsak potihnjen “moram lulat”. Nekajkrat so preverile, če kdo slučajno spi z nogami na blazini, pa če so vse odejice na pravem mestu. Skratka – spanec je bil bolj pogumen kot globok. Zato ni čudno, da so bile naslednje jutro – hm – rahlo podobne »pomečkani« verziji samih sebe. A vseeno nasmejane in srčne kot vedno.

    Noč v vrtcu ni bila samo zabavna, ampak tudi poučna. Naučili smo se peči, iskati škratke, se umivati (no, vsaj malo) in predvsem – da je včasih najboljše spanje tisto, ki ga deliš s prijatelji.
    Utrinki in Zvončki poročamo: naj se nočne dogodivščine še kdaj ponovijo!

     

     

     V imenu Utrinkov, Zvončkov in škratkov vtise zapisala Mojca Gerbec

  • Zaključni nastop učencev borovniškega oddelka glasbene šole

    Zaključni nastop učencev borovniškega oddelka glasbene šole

    Ob zaključku uspešnega šolskega leta v borovniški enoti Glasbene šole Vrhnika so se učenci predstavili na prav posebni lokaciji, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Predavalnica Nikole Tesle se je izkazala za izredno akustičen in lep prostor, kjer je glasba zaigrala v polnem zvenu, vložena energija mladih glasbenikov pa je dosegla poslušalce tudi v zadnjih vrstah. Predstavilo se je 18 učencev na inštrumentih harmonika, violina, klarinet, klavir, kljunasta flavta in viola. Za zaključek so združeni učenci borovniške enote glasbene šole zapeli še v pevskem zboru in poskrbeli za večer, ki bo še nekaj časa odmeval med muzejskimi stenami in oživljal spomin poslušalcev. Staršem in prijateljem se zahvaljujemo za obiske in aplavze, ki ste jih skozi celotno šolsko leto namenjali na šolskih nastopih in s tem spodbujali naše delo. Zahvaljujemo pa se tudi Tehniškemu muzeju Bistra, kjer so nam omogočili najem dvorane in nas prijazno sprejeli tako v okviru priprav na dogodek, kot na sami prireditvi.

    Občina Borovnica

  • Pohod – ogled športnih objektov in njihova zgodovina v občini

    Pohod – ogled športnih objektov in njihova zgodovina v občini

    Letos obeležujemo 125 let športa v Borovnici in v sklopu prireditev ob tej obletnici, smo se 7. 6. 2025, v vročem sobotnem dopoldnevu, zbrali na šolskem igrišču. Odpravili smo se na Pohod – ogled športnih objektov v občini Borovnica in spoznavanju njihove zgodovine.
    Udeležba je bila skromna, a morda je prav zaradi tega nastala simpatična skupinica tistih, ki imajo športno zgodovino Borovnice v malem prstu in nas, ki smo s tem bolj slabo seznanjeni.
    Vsi zbrani smo šolo obiskovali v času, ko je bilo šolsko igrišče povsem drugačno kot je danes, pa tudi stavba TVD se je uporabljala v različne namene. Poleg telovadbe v zimskem času so se tam odvijale tudi  različne prireditve. Med potjo smo tudi obujali sankaške spomine – ja, včasih je bilo sankališče, kar po cesti, saj je bilo avtomobilov malo in izkušnja zelo vznemirljiva.
    Žal je veliko objektov načel ali celo uničil zob časa, ali pa so jih nadomestili objekti z drugačnimi nameni; tako da o njih lahko več izvemo le iz starih fotografij in pa iz neusahljive zakladnice borovniških športnikov.

     Maja Okrožnik

     

  • Nogometna turnirja u 11 in u 13 v sklopu praznovanja 125 let športa v Borovnici

    Nogometna turnirja u 11 in u 13 v sklopu praznovanja 125 let športa v Borovnici

    Ob 125 letnici športa v Borovnici je ŠD Borovnica na Dolu pri Borovnici  v soboto, 7. 6. 2025, organiziralo nogometni turnir še za selekciji U11 in U13. Turnirja se je udeležilo okoli 220 otrok iz 18 nogometnih moštev ( ŠD Borovnica, NK Vrhnika, NK Logatec, NK Cerknica, NK Proteus, NK Dragomer, NK Dolomiti, NK Črnuče, NK Brinje, NK Jevnica).
     S pomočjo trenerjev, vodstva kluba, prostovoljcev ŠD Borovnica in sponzorjev so na nogometnem turnirju ustvarili še en nepozaben dogodek, obilo zabave, dobrega vzdušja in veselja ter s tem obeležili 125 let športa v Borovnici.
    Dopoldan je na Dolu potekal nogometni turnir selekcij U11. Sodelovalo je 10 ekip. Zmagala je ekipa Črnuč, ki bila je v finalu boljša od NK Vrhnike-črni. Tekmo za tretje mesto je dobila ekipa NK Dragomer, ki je bila boljša od NK Vrhnik- zlati. Domača ekip je bila suverena v predtekmovanju in se je uvrstila v četrtfinale, kjer je z nekaj nesreče izgubila proti NK Vrhnika in tako žal zaključila tekmovanje. To je šport, kjer so porazi sestavni del igre.
    Sobotno popoldan na Dolu pa smo zaokrožili še s tekmami selekcij U13. Selekcija ŠD Borovnice je navdušila in v predtekmovanju premagala tudi kasnejšega zmagovalca NK Vrhnika-črni. Ta je bila v finalu po streljanju enajstmetrovk boljša od Črnuč. Tretje mesto je pripadlo domačo ekipo, ki je z novim pokalom razveselila vodstvo kluba in predvsem starše.
    NK Vrhnika je imela v svojih vrstah še najboljšega vratarja, ki je za to nagrado  prejel pokal. Pokal za najboljšega igralca in strelca turnirja je dobil igralec Črnuč.
    Mnogi obiskovalci so preživeli cel dan na Dolu in si privoščili okusne čevapčiče, hot doge, čokoladne palačinke itd. Veselili so se bogatega srečelova, vsaka srečka je bila dobitna. Najbolj srečen dobitnik je bil iz Postojne in prejel glavno nagrado – prav originalno nogometno žogo Adidas.
    Hvala vsem ,ki ste nam pomagali pri organizaciji. Hvala vsem, ki ste nas obiskali in navijali. Hvala vsem za vaš prispevek pri srečelovu. Hvala vsem trenerjem, ki svoje znanje in čas posvečajo mladim nogometašem in nogometašicam. Hvala vsem sponzorjem ( Občina Borovnica, Mikrozelenje Šebenik d.o.o., GP Jarše d.o.o., EN ES TEAM d.o.o., Rojale sistemi d.o.o., KELME, RITTAL d.o.o.).

    Irnes Šišić

  • Sanacija odvodnjavanja meteornih voda na delu Gradišnikove ulice

    Sanacija odvodnjavanja meteornih voda na delu Gradišnikove ulice

    Na delu Gradišnikove ulice voznike že dalj časa motijo prometni znaki, ki opozarjajo na poškodovano vozišče. Gre za sanacijo neustreznega odvodnjavanja meteorne vode, ki je sicer zaključena, vendar površine ob odtokih še niso asfaltirane. Občina je sicer pri izvajalcu – JP KPV d. o. o. – naročila celotno storitev, vključno s ponovnim asfaltiranjem površin, na katerih je bil asfalt zaradi sanacije odstranjen. Asfaltiranje zgolj teh površin pa bi bilo stroškovno zelo nesmotrno in ga zato izvajalec načrtuje v najkrajšem možnem času, ko bodo preplastili še nekaj drugih površin. Občanom se opravičujemo za zamudo in obenem zahvaljujemo za potrpljenje.

    Občina Borovnica

  • Nova podlaga na igrišču za košarko

    Nova podlaga na igrišču za košarko

    Igrišče za košarko v Športnem parku Borovnica je sredi junija dobilo novo plastično podlago. Podlaga je sestavljiva in jo je, če je to nujno, mogoče tudi odstraniti in ponovno položiti. Poleg podlag iz tartana so se tovrstne podlage v primerjavi z asfaltno izkazale kot manj drseče in bolj prijazne do kolenskih in ostalih sklepov, ki so ob skokih in hitrih menjavah smeri gibanja zelo obremenjeni. Sočasno  z zamenjavo podlaga ne igrišču za košarko je bila povsod tam, kjer je še ni bilo, v Športnem parku Borovnica postavljena panelna ograja, ki ima poleg vrtljivih vrat za individualni dostop vgrajena še štiri velika vrata, ki omogočajo dostop vozilom in gradbeni mehanizacije, ob večjih dogodkih pa seveda tudi obiskovalcem.
    Več o samem projektu pa jeseni, ko bo že sedaj dobro obiskano prenovljeno igrišče slovesno predano svojemu namenu.

    Občina Borovnica

  • Obnova fasade in strehe na župnijski cerkvi

    Obnova fasade in strehe na župnijski cerkvi

    Cerkev sv. Marjete je župnijska cerkev in je gotovo največja kulturno-zgodovinska znamenitost Horjula. V minulem letu so mojstri prenovili zvonik, sedaj pa so se lotili še ladje in strehe. Cerkev bo s tem celostno obnovljena. Še nekaj zgodovinskih podatkov in datumov, ki so zaznamovali župnijsko cerkev. Prvič je bila omenjena leta 1526, na novo pa je bila sezidana leta 1678. Leta 1858 so jo razširili in prilagodili novim potrebam z večanjem števila prebivalcev. Župnjiska cerkev je od leta 1789. V prezbiteriju jo krasijo freske akademskega slikarja Janeza Šubica iz leta 1877.

    Besedilo in foto: Peter Kavčič

  • Kolesarski pas in vožnja drugih vozil po njem

    Kolesarski pas in vožnja drugih vozil po njem

    Kolesarski pas je lahko od ostalega dela vozišča ločen z neprekinjeno ali pa prekinjeno ločilno črto.
     
     
    V prvem primeru težav in dilem ni. Na takšen način se kolesarski pasovi označujejo tam, kjer je vozišče dovolj široko, da v vsakdanjih okoliščinah omogoča normalno vožnjo in srečevanje vozil, ne da bi bilo potrebno zaradi tega zapeljati na kolesarski pas.
     
    Drugače pa je v primerih, v katerih je kolesarski pas ločen s ločilno prekinjeno črto. Na ta način se označujejo kolesarski pasovi na voziščih, kjer njihova širina ne omogoča nemotenega poteka cestnega prometa, ne da bi bila motorna vozila v določenih okoliščinah prisiljena voziti tudi po tem pasu. Širina vozišča med takšnima kolesarskima pasovoma je namreč med 3,5 m in 5,5 m.
     
    Glede na določbe ZprCp, ZCes in Pravilnika o kolesarskih površinah, se z motornimi vozili vozi po tako označenem prometnem pasu le pri srečevanju, razvrščanju pred križiščem, če bi sicer bilo onemogočeno nadaljevanje vožnje vozilom, ki imajo prednost ali prost prehod, ter morebitnih izjemnih okoliščinah. Med te zadnje ne sodijo npr. slabo pregledni ovinki in prevoji.
     
    Z vidika varnosti mora voznik v skladu z ZprCp hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
     
    Če gre za nevarnost, kot je npr. nepregledni ovinek ali prevoj, mora voznik nevarnost pravočasno prepoznati in prilagoditi hitrost in način vožnje tako, da bo nadaljevanje vožnje potekalo varno, kar vključuje tudi morebitno srečanje z vozilom iz nasprotne smeri. Prilagoditve hitrosti in načina vožnje morajo biti seveda v skladu s predpisi in ne na način, da bi se npr. vozilo po prometni površini, namenjeni drugi vrsti vozil (vožnja z motornim vozilom po kolesarskem pasu). Nevarne situacije predstavljajo tveganje za varen potek cestnega prometa le, če jih udeleženci cestnega prometa kot take ne prepoznajo ali namerno ne upoštevajo in se jim na ustrezen način ne prilagodijo.
     
    Varno kolesarjenje in varno sobivanje z vsemu udeleženci v prometu vam želimo! 

    V prilogi pojasnilo s pravnimi podlagi.