Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.
Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti
Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.
Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo
Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.
Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe
Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«
Tretja cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu
S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana, nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
Pred tako panoramo smo se z veseljem postavili Tatjani pred fotoaparat
Sv. Jakob stoji na lepo oblikovanem griču
Nanj vodi strma steza, možen je tudi daljši vzpon po kolovozu
Tudi na severni strani Sv. Jakoba je bilo malo snežnega poprha
Zanimiva kmečka arhitektura iz leta 1842
Pod vasjo Studenčice smo preko travnikov stopili v gozd
ZAPOSLIMO DELAVCA V PROIZVODNJI, KI JE LAHKO SLEDEČIH PROFILOV: VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, MEHATRONIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR, BRUSILEC, STROJNI MEHANIK, POMOŽNI DELAVEC…. MINIMALNE ZAHTEVE: DOBRO IZOBLIKOVANE ROČNE SPRETNOSTI, ZAŽELENO STROJNIŠKO IN/ALI VARILSKO ZNANJE (NI POGOJ) ZNANJE BRANJA NAČRTOV JE PREDNOST (NI POGOJ) SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA DELA IN HKRATI DELOVANJA V EKIPI, LAHKO ZAČETNIK. ZAŽELJENA ZNANJA: III. ALI IV. STOPNJA SREDNJE TEHNIČNE IZOBRAZBE (NPR. OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MEHATRONIK, STRUGAR, STROJNI MEHANIK, ITD.), ZAŽELENO ZNANJE VARJENJA NERJAVNEGA JEKLA – NI POGOJ ZAŽELENA SPOSOBNOST RAZUMEVANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE/NAČRTOV – NI POGOJ ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE NA ENAKIH ALI PODOBNIH DELIH SEBNOSTNE LASTNOSTI: SAMOINICIATIVNOST, MOTIVIRANOST, NATANČNOST IN ODGOVORNOST ŽELJA PO TIMSKEM SODELOVANJU, VZTRAJNOST IN ZANESLJIVOST, PONUJAMO: STIMULATIVNO PLAČILO IN ENOIZMENSKO DELO DELO V USPEŠNEM IN PRIJETNEM DELOVNEM OKOLJU Z MOŽNOSTJO STROKOVNEGA RAZVOJA, DOLGOROČNO STABILNO ZAPOSLITEV
Trajanje zaposlitve: določen čas, 6 mesecev
Delovni čas: 40 ur/teden
Urnik dela: dopoldan
Preizkusno delo: 2 mes.
Zahtevana izobrazba: nižja poklicna; Proizvodne tehnologije, drugo
Alternativna izobrazba: srednja poklicna, Proizvodne tehnologije, drugo
Občina Horjul namreč sporoča, da bosta zaradi prekinitve pogodbe v kratkem na voljo dva prostora v Stari občinski stavbi, na naslovu Slovenska cesta 7 v Horjulu. Prostori so namenjeni storitveni ali prodajni dejavnosti, ki bi obogatili center Horjula. Prostori se bodo oddali z neposredno pogodbo. Na voljo bosta dva prostora:
Prvi prostor (kjer je bila do sedaj pekarna Zalog) v velikosti 22,09 m2
Drugi prostor (kjer je bila tehnična trgovina Janig tehnika d.o.o.) v velikosti 107 m2
Vsi, ki imajo predlog za obogatitev dejavnosti v centru Horjula in vsi zainteresirani, so dobrodošli, da se javijo na občinski emailobcina@horjul.siali na telefonsko številko 01 7591 120/040 350 273.
Občina Borovnica ni bila predhodno vključena v načrte rekonstrukcije medpostajnega odseka Preserje–Borovnica na železniški progi Ljubljana–Divača na območju občine. Z veliko vloženega truda s strani občinske uprave na eni ter pripravljenosti prisluhniti predlogom občine s strani odgovornih na DRI d. o. o. in izvajalcev del je bilo doseženo, da je bil podvoz pod železniško progo na Ulici bratov Debevec poglobljen tako, da sedaj omogoča tudi promet tovornjakov – vlačilcev. Vse skupaj je zahtevalo zahtevno ureditev odvodnjavanja, kjer zaradi terena ni bilo mogoče izvesti rešitev, ki bi popolnoma preprečile zastajanje vode ob zelo intenzivnih padavinah. Zaradi zahtevnih dodatnih del se je zavlekla tudi prenova podvoza, kar je zahtevalo dodatno potrpežljivost prebivalcev Pod goro. Za razliko do prej, ko že nekoliko višja vozila niso mogla skozi podhod, ta sedaj omogoča promet praktično vseh vozil, tudi vlačilcev za spravilo lesa, kar je razvidno tudi iz priloženih objavljenih fotografij.
Občina Dobrova – Polhov Gradec podeljuje priznanja posameznikom, društvom, podjetjem in drugim organizacijam, ki s svojim delom prispevajo k razvoju in ugledu občine ter izboljšanju kakovosti življenja njenih prebivalcev. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področjih gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja ter drugih področjih človekove ustvarjalnosti. Podeljena so lahko tudi posmrtno. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova – Polhov Gradec, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, in sicer najkasneje do petka, 18. aprila 2025. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku. Več o javnem razpisu in pogojih za podelitev nazivov najdete na spletni strani občine v zavihku »Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2025« in na koncu občinskih strani v Našem časopisu.
Člani društva upokojencev Vrhnika smo se udeležili prvega izleta v letošnjem letu. Planirana pot nas je vodila v sosednjo Hrvaško, v Istro in Kvarner. Peljali smo se preko Pivke in Ilirske Bistrice, vodička Dominika pa nam je med vožnjo pripovedovala krajevne znamenitosti.
Kmalu smo prečkali mejni prehod Jelšane in zavili proti predoru Učka, ki je dolg 5630 m in povezuje Istro s Kvarnerjem. Nadaljevali smo do bližnjega OPG Ana Baričević, kjer se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Tam so nam razkazali svoj čebelarski dom, nam opisali znamenitosti njihovega čebelarstva. Po zanimivem predavanju o čebelarstvu in njihovemu začetku delovanja na področju OPG, so nas povabili na pokušino domačih suhomesnatih dobrot. Poskusili smo še med in pri njih pridelano sortno vino. Zadovoljni s pogostitvijo in prijaznostjo domačinov smo se počasi odpravili proti Opatiji.
Opatija je znano istrsko turistično mesto z bogato zgodovino na Hrvaškem in s številnimi prestižnimi hoteli. Opatijsko riviero zaznamuje dvanajst kilometrov dolga sprehajalno obalna peš pot Lungomare. V središču mesta se nahaja ulica slavnih umetnikov, znanstvenikov, športnikov, pevcev. Eno izmed najbolj privlačnih simbolov Opatije in celotnega Kvarnerja je skulptura Dekleta z galebom, vila Angiolina in njen čudoviti park z različnimi vrstami dreves, bambusov in palmami, posebno dodano lepoto pa mu dodajajo kamelije z nežnimi cvetovi in vodnjak, ki se nahaja v osrednjem delu parka med zeleno oazo.
Vožnjo smo nadaljevali do Reke in opazovali največjo luko na Hrvaškem. V mestu smo si ogledali znamenitosti dveh cerkva in Korzo, tako imenovano reško ogledalo. Značilnost tega je sprehajalna ulica, tu so različne fontane, restavracije in nočni lokali, kjer se sprehajajo in zbirajo ljudje, stavbe pa so opremljene z različnimi freskami in mestno uro.
Pozno popoldan smo krenili proti Sloveniji in v večernih urah srečno prispeli domov.
Vabimo, da se nam kdaj pridružite in verjemite, da se imamo vedno lepo.
Ob 9:30 se je na dogodku zbralo 18 udeležencev iz Borovnice in širše okolice, ki so si želeli pridobiti strokovna znanja o pravilnem obrezovanju dreves in grmovnic. Dogodek je vodil inž. Miroslav Sanabor, strokovnjak s področja hortikulture, ki se s sajenjem, vzdrževanjem zelenih površin, nasadov in vinogradov ukvarja tako poklicno kot zasebno. Gospod Sanabor ima več kot 20 let izkušenj na tem področju, zato so bili nasveti in priporočila, ki jih je delil z udeleženci, izjemno dragocena.
Med prikazom obrezovanja je inž. Sanabor udeležencem podrobno predstavil različne tehnike in pristope, ki jih je potrebno upoštevati pri obrezovanju različnih vrst dreves. Razložil je ključne dejavnike, kot so čas obrezovanja, vrsta drevesa ter specifične potrebe posameznih rastlin glede na njihov razvojni ciklus. Poleg tega je podal konkretne primere iz prakse, ki so vključivali tako obrezovanje sadnih dreves, kot tudi okrasnih grmovnic, ki so pogoste v domačih vrtovih.
Prisotni so imeli tudi številna vprašanja, na katera je strokovnjak odgovarjal skozi ves prikaz. Posebno pozornost je namenil vprašanjem o preprečevanju bolezni in škodljivcev pri drevesih, saj obrezovanje ni zgolj estetski postopek, ampak tudi pomemben korak pri ohranjanju zdravja dreves in izboljšanju kakovosti pridelka.
Po končanem praktičnem delu je inž. Sanabor pripravil še krajše predavanje o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih pogosto uporabljamo v vrtnarstvu in sadjarstvu. Udeleženci so se seznanili z osnovnimi smernicami glede varnosti pri delu z zaščitnimi sredstvi ter priporočili za pravilno skladiščenje in ravnanje s temi snovmi, da bi zmanjšali tveganje za okolje in ljudi. Pomembno je namreč vedeti, kako in kdaj uporabiti določena sredstva ter se zavedati njihovega vpliva na ekosistem.
Zadnji del dogodka je bil namenjen odprtemu pogovoru, kjer so se udeleženci lahko posvetovali o specifičnih težavah in vprašanjih, ki jih imajo v zvezi z lastnimi vrtički in nasadi. Inž. Sanabor je na te teme odgovoril z nasveti, ki so bili prilagojeni lokalnim razmeram in potrebam udeležencev.
Dogodek se je zaključil ob 11:00, vendar so se številni udeleženci še dolgo zadrževali na lokaciji, kjer so izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o nadaljnjih korakih za izboljšanje svojih vrtičkov. Vsi so se strinjali, da je bil dogodek izjemno koristen in da so pridobili mnoge uporabne informacije, ki jih bodo lahko takoj uporabili pri svojem delu z drevjem.
V Horjulu je zbranim, ki jih zanima ohranjanje kulturne dediščine, predstavil zanimive lokalne objekte in posebnosti izr. prof. dr. Vito Hazler z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski Univerzi v Ljubljani. V svojem predavanju je izpostavil najbolj zanimive objekte, med katerimi je seveda pravi biser cerkev svetega Kancijana na Vrzdencu. Pohvalil je tudi skrb za objekte, ki imajo pomemben kulturni pomen, kot so na primer toplarji in kapelice ter obzidje pri cerkvi svetega Urha. Poudaril je, da pri obnovi zaščitenih objektov prvil ne smemo dojemati kot breme, ampak kot sporočilo zanamcem. Pri tem je treba uporabiti materiale in tehnike, kot so jih uporabili nekoč. Veseli se in upa, da bo v občini uspešno izpeljana tudi obnova hiše Kristine Brenkove. Župan Janko Prebil, ki je tudi nagovoril zbrane, je predstavil pogled občine na to tematiko in dejal, da dokaj uspešno renovirajo objekte. Seveda ne gre vse naenkrat, saj so sredstva omejena, a s sistematičnim delom in sredstvi, ki jih priskrbi občina skupaj z LAS Barje z zaledjem, so uspešni. Predstavitev so popestrili tudi mladi glasbeniki GŠ Vrhnika, enota Horjul s svojimi glasbenimi točkami.
V četrtek, 20. marca 2025, je bila športna dvorana na Dobrovi napolnjena do zadnjega kotička. Zbrali so se številni obiskovalci, med njimi tudi mnogi eminentni gostje, da bi skupaj obeležili dve pomembni obletnici – 180 let šolstva in 60 let vrtca na Dobrovi. Na prireditvi smo se družili majhni in veliki, otroci iz vrtca in šole in zato smo jo poimenovali Rastemo skupaj. Program se je začel s projekcijo, ki je obiskovalcem predstavila utrinke iz življenja šole in vrtca, nato pa so otroci iz vrtca ter tretješolci obema slavljencema – šoli in vrtcu zapeli pesem Vse najboljše. Povezovalki – tretješolka Kim Pavlinič in osmošolka Veronika Rotar sta pozdravili goste ter na oder najprej povabili ravnateljico, gospo Sonjo Bregar Mazzini, nato pa besedo predali še županu, gospodu Juretu Dolinarju ter generalnemu direktorju direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, gospodu Radu Kostrevcu. Vsi trije so nas nagovorili s svojimi mislimi, spodbudami in lepimi željami ob jubileju. Oder smo nato prepustili petošolcem, ki se jim je ob pesmi Ta vlak pridružil gost, pevec skupine Čuki, gospod Jože Potrebuješ. Na projekciji smo si med pesmijo lahko ogledali tudi prav poseben vlakec, na katerem so se peljali otroci iz skupin Ribice, Želve, Mucki, Račke in Delfini. Tako ob pesmi Ta vlak, kot tudi ob naslednji – Zelena dežela, ki so jo zapeli in ob njej tudi zaplesali tretješolci, smo razmišljali o tem, kako ponosni smo lahko na svoj domači kraj. Voditeljici Kim in Veronika sta se ob tem spomnili tudi na dobrovsko legendo o zakleti grofici, ki je včasih živela tam, kjer je danes Gradišče. Ker je zaradi svojih zlatnikov mislila, da je mogočnejša celo od Dobrovske Matere božje, se je z zakladom vred pogreznila v zemljo in zdaj čaka, da jo bo kdo rešil. Kim in Veronika sta nas nato povabili na Gradišče, da vidimo, ali je zakleta grofica še vedno tam. Prireditev se je nadaljevala z dramsko igro, v kateri so nastopili osmošolca Bor Sečnik in Ažbe Hvastija ter zakleta grofica – Rahela Karolina Mulej. Med dramskimi prizori so se na odru zvrstili petje, ples ter video projekcije z izjavami otrok iz vrtca, sedanjih ter bivših učencev. Predstavilo se je več kot 400 nastopajočih: vsi učenci od 1. do 5. razreda, otroci iz vrtca, gimnastičarke, otroška folklorna skupina, dekleta, ki plešejo pri plesnem društvu Panorama, učenke 7.a razreda, ter otroški in mladinski pevski zbor z zborom učiteljev. Dramsko besedilo, v katerem so se prepletale glasbene točke, je imelo tudi pomembno sporočilo. Bor in Ažbe sta želela najti grofičin zaklad, da bi si z njim kupila nov telefon in računalniško igrico. Namesto zlatnikov sta našla skrinjo, v kateri so bili kamenčki z lepimi sporočili, ki so jih skupaj naredili sedmošolci in otroci iz skupine Sovice. Na kamenčkih so bile zapisane misli: Prijateljstvo je največji zaklad. Dobro se z dobrim vrača. Srečo je lepo deliti. Do sveta bodo tak, kakršen želiš, da bi bil svet do tebe … Na koncu so igralci ugotovili, da so kamenčki in prijateljstvo med sedmošolci ter otroci iz vrtca veliko lepši zaklad kot zlatniki. To so potrdili tudi s pesmijo Zgodba o prijateljstvu, ki so jo skupaj zaplesali učenke 7. a razreda in otroci iz skupine Sovice, zapela pa sedmošolka Ana Skopec in Jože Potrebuješ. Prireditev smo zaključili s šolsko himno, ki smo jo ponosno zapeli otroci in zaposleni. Ob tem smo ugotavljali, da ne rastejo skupaj le otroci iz vrtca in šole, ampak z vsemi našimi otroki rastemo tudi odrasli. Rastemo pravzaprav celo življenje. Za vse naše obiskovalce smo pripravili tudi spominček – kamenčke lepih misli, ki smo jih poleg Sovic in sedmošolcev ustvarjali tudi ostali: otroci v vrtcu, šolarji pri pouku, nekateri med prostimi urami v knjižnici, nekatere so naredile tudi učiteljice. Tako smo po zaključenem programu naš skupni zaklad razdelili tudi mednje. Ugotavljali smo, da smo s prireditvijo rasli tudi mi in lepo je bilo ustvarjati skupaj. Eva Furman, Saša Pivk, Maja Kastelec in Zvonka Španger smo pripravile projekcijo, Barbara Burjak in Polona Suhadolc sta ob pomoči hišnikov Roka Lešnjaka in Luke Roglja poskrbeli za zelo lepo sceno, scenarij pa je pod mentorstvom Zvonke Španger tako kot vsako leto nastajal postopoma, tudi z vključenimi idejami otrok. Sodelovalo pa je še veliko število mentorjev: vse vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcu, učiteljice od 1. do 5. razreda, poleg njih pa še Marjeta Novak, Ana Peček, Marša Plohl Turk, Plesno društvo Panorama: Nataša Potočnik, sodelovala je tudi Glasbena šola Emil Adamič. Lepo je bilo ustvarjati skupaj in hvala prav vsem, tudi ostalim, ki so kakorkoli prispevali vsak svoj delček k temu, da smo in še vedno rastemo skupaj
Zvonka Španger, foto: Mateja Jordović Potočnik
Otroci iz vrtca in tretješolci so zapeli Vse najboljše, vrtec in Vse najboljše, šola
Zakleta grofica v držbi dveh osmošolcev
Sreča na vrvici: 4. a in 4. b razred
Ob petju petošolcev so Konjićki zaplesali Kekčevo pesem
Upokojeni učitelji, med njimi 95-letna učiteljica Danica Novak v družbi z Jožetom Potrebuješem in njegovo soprogo
