Blog

  • Mladi floorballisti potujejo na svetovno prvenstvo

    Mladi floorballisti potujejo na svetovno prvenstvo

    Kaj imamo mi? Srce!
    Kaj imamo še? Pogum! 
    Kdo smo mi? Slovenci! 
    Ena, dva, Slovenija!

     

    Brez zgornjega motivacijskega gesla niso začeli nobene tekme na kvalifikacijah, ki so se odvijale konec letošnjega januarja v Latisani. Ob skandiranju dvajsetih fantov in njihovih treh trenerjev, objetih v krog, je vibrirala vsa dvorana. In vibrirala je, ko je mlada slovenska moška floorball reprezentanca U-19, med katerimi so bili tudi štirje Borovničani: v vlogi napadalcev Rok Španger in Jaka Volk ter v vlogi obrambnih igralcev Ahac Petrič in Timon Stanovnik, pet dni zapored bÍla tekmovalne bitke z misijo: biti prvi oziroma drugi na turnirju in se s tem uvrstiti na svetovno prvenstvo v Zürichu. 
    Vprašanje: nam bo uspelo ali nam ne bo uspelo? je ostalo v zraku vse do konca – odločala je zadnja tekma turnirja. Slovenija je sicer nastop začela z zmago 7:4 – proti po vseh pričakovanjih favorizirani, a na koncu turnirja globoko razočarani Avstriji, naslednji dan pa izgubila proti Nizozemski s 4:2. Vstopnici naproti so svojo pot nadaljevali z zmago nad Veliko Britanijo z 9:2, proti Ukrajini pa po dramatičnem preobratu iztržili remi (6:6). Še pred zadnjo tekmo z Italijo so si naši fantje drugo mesto na lestvici delili s presenetljivo odlično Ukrajino. Italijo je bilo treba premagati za dva gola razlike oziroma za tri, če ne bi dosegli vsaj devetih zadetkov. Vse do zadnje minute napeta tekma – med katero je na parketu grmelo od gladiatorskega boja naših fantov, na tribuni pa od bučne podpore slovenskih navijačev – je tako zaradi razlike v golih naprej popeljala Slovenijo.
    Slovenija je izmed vseh reprezentanc zatresla mrežo največkrat – skupno 33-krat. Od tega 7-krat Jaka Volk, ki od lanskega septembra intenzivno trenira floorball na Švedskem; še en Borovničan, Rok Španger, pa je na koncu stopil na piedestal najboljšega slovenskega igralca celotnega turnirja. 
    Naša reprezentanca je bila v povprečju najmlajša med vsemi, v njej je namreč kar devet fantov, starih komaj šestnajst let in še celo manj. Premagala je reprezentance, ki imajo profesionalen trenerski kader, medtem ko naš sicer izkušen in strokoven – deluje na prostovoljni bazi. Bila je boljša od reprezentanc, ki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi in si zato lahko na tovrstnih turnirjih privoščijo celotno nadstropje hotela: najamejo konferenčno sobo za analizo tekem; s seboj pripeljejo športnikom ustrezno hrano … Naši fantje pa so bili zato opremljeni z ekipnim duhom, vrednim posnemanja in veliko, gorečo željo. Na te odločilne dejavnike je vseskozi polagala velike upe tudi naša odlična trenerska ekipa: Tilen Vehovec (ki je še dan pred odhodom na kvalifikacije v Italijo sedel med strokovnim kadrom slovenske rokometne reprezentance na SP v Zagrebu), Jan Blažič in Roland Brajič. 
    Četverica Borovničanov ostaja zvesta floorballu neprekinjeno od svojega šestega leta. Več kot 12 let uspešno krmarijo med napornimi treningi in tekmami ter šolskimi obveznostmi – v zadnjih letih na zahtevnih gimnazijah. Temu športu so predani s srcem in dušo, čeprav vedo, da (žal) vsaj pri nas še zdaleč ni deležen takšne pozornosti, kot sta jo na primer nogomet in košarka. Povsem drugače je seveda v državi, kjer se je ta šport modernega časa razvil – na Švedskem, kjer ga od 10 milijona prebivalcev igra okoli pol milijona, pa tudi na Finskem, Češkem in v Švici. Mednarodno floorball zvezo (International Floorball Federation – IFF) trenutno sestavlja 75 držav. Slovenija je vanjo vstopila leta 2001, ko je bilo organizirano tudi prvo svetovno prvenstvo U-19. Naša država bo letos na njem udeleženka četrtič zapored, čim več žogic pa bo poskusila usmeriti v golmanska vrata Estonije, Avstralije in Španije. Za fante lahko navijate med 29. 4. in 4. 5. 2025 kar iz domačega kavča, preko aplikacije mednarodne floorball zveze: https://floorball.sport/media/iff-events-mobile-app/
     Za konec še VELIKA HVALA Občini Borovnica in TVD Partizanu – Borovnica za podporo našim fantom pred odhodom na kvalifikacije. Zahvala še četici vseh lokalnih trenerjev, ki so Ahacu, Jaki, Roku in Timonu pomagali oblikovati 12-letno športno pot; pa seveda tudi starejšim generacijam floorballistov, ki so »tamale« sprejeli medse ter jim delili svoje izkušnje, jih vozili s seboj na treninge, tekme, na nočne prigrizke ter jim bili velik vzor!
    Kar bi si v domačem okolju želeli, je seveda primerna telovadnica, da se vsaj na treninge ne bi bilo treba voziti v oddaljene kraje, kot so Dobrova ali celo Kranjska Gora. A ker nas je floorball naučil skromnosti in realnosti, bi si za začetek želeli podporo lokalne osnovne šole pri lobiranju novih generacij, da bi ta šport – ki ga v Borovnici že nekaj časa igra staro in mlado, fantje in dekleta – živel še naprej. Ne gre zgolj za aktivno gibanje, ki ga je v teh časih vse manj, gre tudi za druženje in povezovanje lokalne skupnosti.
     
    Čeprav fantje zastopajo Slovenijo in na dresih nosijo državni grb, si morajo kot reprezentanca sami priskrbeti finančna sredstva, s katerimi poravnajo stroške udeležbe na tekmovanjih svetovnega formata. Na tem mestu torej še povabilo vsem lokalnim podjetjem k finančni podpori – donaciji reprezentance!

    Karmen Stanovnik

     

     

     

     

  • Namestitev novih prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«

    Namestitev novih prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«

    Prikazovalniki hitrosti so dokazano najbolj učinkovit kratkoročni ukrep predvsem za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in izven njih, saj hitrost kot dejavnik tveganja ostaja eden izmed glavnih vzrokov prometnih nesreč in v veliki meri prispeva k teži posledic prometnih nesreč, številu hudo in nenazadnje smrtno poškodovanih. 
    Občina Horjul je v okviru prizadevanj za še večjo prometno varnost občanov do sedaj postavila že več prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«. Pametni prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« spadajo v kategorijo prijaznih preventivnih ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Programska oprema prikazovalnika omogoča statistično obdelavo podatkov o številu vozil, hitrostih in podobno, kar bo narekovalo izvedbo ukrepov za umirjanje hitrosti ter obveščanje pristojnih organov za njihovo ukrepanje. V začetku letošnjega leta je občina Horjul namestila dva nova prikazovalnika hitrosti, ki jih je konec leta 2024 dobavilo podjetje Intermatic d.o.o. iz Ljubljane. Prvi prikazovalnik je postavljen na območju pričetka vasi Koreno nad Horjulom, drugega pa smo namestili v naselju Zaklanec pri gasilskem domu. Udeležence v cestnem prometu bosta prikazovalnika opozarjala na strpnejšo vožnjo, prav tako bosta prispevala k večji varnosti ostalih udeležencev v prometu.

    Marko Keršmanec, občinska uprava

  • Nočni planinski pohod na Lesno Brdo privabil rekordno število pohodnikov

    Nočni planinski pohod na Lesno Brdo privabil rekordno število pohodnikov

    V petek, 17. januarja 2025, je planinski krožek OŠ Horjul v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul organiziral tradicionalni nočni pohod, tokrat na Lesno Brdo. Letos je dogodek privabil rekordno število udeležencev – kar 134 mladih planincev in njihovih staršev je uživalo v edinstveni izkušnji nočnega pohoda.
    Ob 18. uri so se pohodniki zbrali na izhodiščni točki (Metrelovem parkirišču v Horjulu), kjer so javili svojo prisotnost mentoricama planinskega krožka Marjeti in Heleni. Pred začetkom pohoda so vodniki opozorili na pomembnost varne hoje, še posebej v temi. V strnjeni koloni smo se podali s svetilkami na pot proti Lesnemu Brdu. Sprva smo hodili po kolesarski poti proti Vrhniki, nato pa je pot zavila na kolovoz ter nadaljevala skozi gozd.
    Po približno uri in pol hoje smo vsi varno prispeli na Lesno Brdo (Ferjanov grič), kjer nas je pričakala malica iz nahrbtnika ter kjer smo uživali v čudovitem razgledu na osvetljeno Horjulsko dolino, ki je ponoči zažarela v vsej svoji lepoti.  Sproščen klepet, smeh in občutek skupne povezanosti so zaznamovali večer, ki je bil še posebej nepozaben za otroke, saj so nekateri prvič doživeli nočni pohod v planinskem duhu. S pohodom smo zaključili malce čez 21. uro.
    Mentorici in vodniki želimo izraziti zadovoljstvo nad udeležbo in se na tem mestu zahvaliti za zaupanje, ki ga nam izkazujete že več let.
    Nočni pohod na Lesno Brdo bo zagotovo ostal v spominu vseh udeležencev, predvsem pa mladih, ki so skupaj s starši ustvarjali nepozabne planinske trenutke.

    Zapisala Marjeta Oblak

  • Kdaj bo krožišče na Tržaški cesti?

    Kdaj bo krožišče na Tržaški cesti?

    V tem mesecu so se zaključila groba asfalterska dela na Tankovski cesti, in sicer na 450-metrskem odseku, ki se približuje Tržaški cesti na Logaškem klancu. V zaključni fazi bo cesta priključena na Tržaško cesto s krožiščem, katerega projekt je trenutno v recenziji. Kot so pojasnili na občini, država za krožišče v letošnjem letu nima zagotovljenih sredstev, obstaja pa možnost, da jih bo zagotovila leta 2026. Fini asfalt na omenjenem odseku bo položen spomladi, kljub temu pa je cesta že odprta za promet.

    Naj spomnimo: izbrani izvajalec je najprej leta 2022 rekonstruiral 730-metrski odsek od parkirišča pri izhodišču za vzpon na Planino do križišča za Hamex, nato pa še 870-metrski odsek od križišča za Hamex do Stare Vrhnike. Vzporedno je občina uredila še 1600 metrov dolg odsek mešanih površin za kolesarje in pešce od Štirne do Stare Vrhnike. Rekonstrukcija ceste se je nadaljevala s prenovo 300-metrskega strmega odseka v smeri proti Logatcu in se zaključila z na začetku omenjenim 450-metrskim odsekom tik pred Logaškim klancem.

    Skupaj je občina od leta 2022 do danes v obnovo te ceste vložila 2,2 milijona evrov, občani pa smo pridobili 2,3 kilometra sodobne ceste in 1,6 kilometra urejenih mešanih površin za kolesarje in pešce.

     

    Gašper Tominc, foto: arhiv OV

  • Odvoz kosovnih odpadkov – ZADNJI DAN ZA PRIJAVE

    Odvoz kosovnih odpadkov – ZADNJI DAN ZA PRIJAVE

    Obveščamo vas, da bo v mesecu marcu na območju občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov.

    Obrazec je priložen v priponki in si ga lahko natisnete ter pošljete na Voka Snago. Obrazec lahko prejmete tudi v sprejemni pisarni Občine Horjul.

    Naročila bodo sprejemali do četrtka 13.03.2025. Odvoz pri samih uporabnikih pa bodo opravili na dan 20.03.2025.

    Odvoz kosovnih odpadkov je za občane enkrat letno brezplačen. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali in bodo o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke lahko pripravite za odvoz po 20.00 uri pred dnevom odvoza oziroma do 6.00 ure na dan odvoza, če ni drugače dogovorjeno z Voka Snago.

    Da ne bi prihajalo do pojava divjih odlagališč še opozarjamo, da je vsakršno odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov v naravi strogo prepovedano. Pristojne službe vršijo nadzor, kršitelje pa čakajo visoke kazni. Opozarjamo tudi vse obrtnike in podjetnike, da so po zakonu dolžni poskrbeti za odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, ki nastajajo z naslova njihove dejavnosti. Odpadkov ne smejo odlagati pri zabojnikih za embalažo, ki so namenjeni gospodinjstvom, ampak pristojnim odjemalcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo. 

    Med kosovne odpadke odlagamo:

    • kopalniško opremo;
    • pohištvo;
    • oblazinjeno pohištvo;
    • športne rekvizite (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.);
    • vrtno opremo iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.);
    • vzmetnice in preproge;
    • svetila in senčila;
    • velike gospodinjske aparate (gospodinjska bela tehnika – hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.).

    Med kosovne odpadke ne smemo odlagati:

    • preostanka (gospodinjskih) odpadkov;
    • stavbnega pohištva (oken, vrat itd.);
    • gradbenih odpadkov;
    • zemlje, listja in vej;
    • nevarnih odpadkov;
    • avtomobilskih gum;
    • stekla.

  • Ekskurzija mladine

    Ekskurzija mladine

    V soboto, 25. januarja, je 29 mladih gasilcev PGD Polhov Gradec v spremstvu šestih mentorjev obiskalo Gasilsko brigado Ljubljana. Z avtobusom smo se odpeljali izpred gasilskega doma, pred brigado pa nas je že čakal gasilec Klemen Jakša. Najprej smo si v garažah ogledali kratek film o zgodovini brigade in predstavitev njihovega dela. Z ogledom smo nadaljevali zunaj, kjer smo si ogledali različna gasilska vozila in poligone, na katerih izvajajo vaje.
    Največje zanimanje je požela gasilska lestev, tako tista stara izvedba, kot tudi nova. Naša mladina je pokazala kar nekaj znanja ob vprašanjih, ki so jim bila zastavljena. Ogledali smo si tudi gasilsko zaščitno opremo, za konec pa so si otroci zaželeli še ogled spusta gasilca po drogu.

    S. N.

  • O umetni inteligenci

    O umetni inteligenci

    Občina Log-Dragomer je v sodelovanju z Evropsko unijo in Ministrstvom za digitalno preobrazbo organizirala brezplačno spletno izobraževanje na temo umetne inteligence, ki  omogoča vsakemu posamezniku, da se poglobi v enega izmed najbolj vročih tehnoloških področij današnjega časa. Izobraževanje je bilo namenjeno razumevanju delovanja umetne inteligence ter njene široke uporabe v vsakdanjem življenju.

    Kaj je umetna inteligenca? 
    To je veja računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov, sposobnih opravljati naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Z napredkom tehnologije so sistemi umetne inteligence postali vse bolj sposobni izvajati naloge, ki izboljšujejo naše življenje kot na primer: v industriji, zdravstvu, izobraževanju in celo v vsakodnevnih aplikacijah. Seveda pa moramo posamezne trditve tudi sami preveriti kot na primer: pravna vprašanja – preveriti zakonodajo, vprašanja s področja zdravstv – posvetovati se z zdravnikom …

    Umetna inteligenca v vsakdanjem življenju 
    Umetna inteligenca ni le nekaj, kar se uporablja v znanstvenofantastičnih filmih ali v velikih podjetjih, ampak v mnogih primerih našega vsakdana. Algoritmi AI omogočajo personalizirane priporočilne sisteme na različnih platformah (Netflix, YouTube …), napovedujejo vremenske razmere, pomagajo pri iskanju najhitrejše poti v prometu (s pomočjo aplikacij kot je Google Maps) in tako izboljšujejo uporabniške izkušnje v številnih drugih spletnih storitvah.

    Umetna inteligenca (AI) nas spremlja na številnih področjih: 

              Pametni telefoni: AI je ključna sestavina mnogih aplikacij na naših telefonih od vizualnih sistemov do naprednih fotoaparatov, ki z AI tehnologijo izboljšujejo kakovost fotografij, prepoznavajo obraze in sceno ter priporočajo nastavitve.

              Zdravje in medicina: AI pomaga pri diagnosticiranju bolezni in spremljanju zdravja. Pametne ure uporabljajo AI za spremljanje srčnega utripa, nivoja kisika v krvi, spremljanje pritiska in nas celo obveščajo o morebitnih težavah z zdravjem.

              Trgovina in nakupovanje: AI uporabljajo spletne trgovine za priporočanje izdelkov na podlagi beleženja predhodnih nakupov in iskanj.

              Prevoz in mobilnost:  AI podpira razvoj samovozečih avtomobilov, ki bodo v prihodnosti predvsem spremenili naš način prevoza.

              Domači pomočniki: AI uporabljajo pametni zvočniki za prepoznavanje ukazov pri upravljanju domačih pametnih naprav (luči, ogrevanje, varnostne kamere …).

              Finančne storitve: AI se uporablja tudi v bančništvu in financah,  kjer pomaga pri prepoznavanju prevar, priporočanju naložb, analizi porabe in celo pri optimizaciji osebnih financ.

    Kako lahko umetno inteligenco uporabimo?
    Umetno inteligenco lahko uporabimo na različne načine: od preprostih aplikacij, ki nam olajšajo vsakdanje naloge, do bolj kompleksnih sistemov, ki podpirajo poslovne odločitve. Na spletnih predavanjih smo udeleženci spoznali, kako lahko z osnovami AI izboljšamo svojo produktivnost in tudi kako bolje razumeti ter uporabiti napredne tehnologije. To izobraževanje je ponudilo edinstveno priložnost vsem, ki želimo bolje razumeti delovanje umetne inteligence in njeno uporabo v praksi.

    Zahvala organizatorjem in predavatelju:
    Hvala Občini Log-Dragomer, Evropski uniji in Ministrstvu za digitalno preobrazbo za podporo ter organizacijo tega izobraževalnega programa. Prav tako se zahvaljujem predavatelju, ki nam je na jasen in dostopen način predstavil ključne značilnosti umetne inteligence ter njeno uporabnost v vsakdanjem življenju. Takšni projekti so ključni za širjenje znanja in omogočajo posameznikom, da se pripravimo na izzive ter priložnosti v prihodnosti.

    Milena Benet Zorko

     

  • 8. februar, slovenski kulturni praznik

    8. februar, slovenski kulturni praznik

    Spoštovani mladi po srcu,

    ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku,
    vam čestitamo
    in se iskreno zahvaljujemo vsem,
    ki vztrajno in nesebično bogatite našo skupnost s prijazno mislijo in dobro besedo
    ter s poštenim delom dajete lepoto in smisel naši sedanjosti in prihodnosti.

    Vaše Društvo upokojencev Dobrova

  • Koncert CMePZ Danica z gosti

    Koncert CMePZ Danica z gosti

    V soboto, 15. 2. 2025 ob 19. uri lepo vabljeni v cerkev svete Marjete na  koncert CMePZ Danica z gosti  – OCPZ Iskrice in CMePZ župnije Horjul .

  • Prešernov dan z recitalom

    Prešernov dan z recitalom

    Vrhnika, 5. februar – V Glasbeni šoli Vrhnika je potekala slovesnost ob kulturnem prazniku, kjer so osrednjo vlogo prevzeli otroci z recitacijami in glasbenimi nastopi. Ravnateljica glasbene šole, Dominika Naveršnik, je v nagovoru poudarila pomen ohranjanja kulturne dediščine ter spomnila, da letos mineva 176 let od smrti Franceta Prešerna, hkrati pa obeležujemo tudi 100. obletnico rojstva Janeza Bitenca in Cirila Zlobca. Prav zato je bil večji del programa posvečen prav tema dvema pesnikoma, katerih ustvarjanje je zaznamovalo slovensko literarno in glasbeno krajino. Mladi nastopajoči so s svojim zavzetim in srčnim nastopom dokazali, da kultura ni le domena ozkega kroga ljudi ali nekaj elitnega, temveč je lahko dostopna in razumljiva vsem. S svojo iskreno interpretacijo so pričarali pristen kulturni večer, ki je zagotovo nagovoril slehernega v dvorani.

    Mentorica učencev Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika je bila Ana Marija Skelo Peršolja, učence Glasbene šole Vrhnika pa so pripravljali mentorice Zala Kejžar, Vesna Križ, Metka Pupis, Kaja Stražar in mentor Amel Ramić. Na klavirju jih je spremljala Kaja Stražar, ki je s svojo glasbeno interpretacijo še dodatno obogatila nastope.

    Pri projektu sta sodelovala tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika in ZIC Vrhnika.

     

    Gašper Tominc