Blog

  • Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Kulturni dan na OŠ Dobrova

    Tokrat je kulturni dan na OŠ Dobrova potekal nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo dan preživeli v šolskih prostorih in se posvetili knjigi in branju. Učenci 7., 8. in 9. razredov so si izbrali delavnico, pri kateri so želeli sodelovati, brati in ustvarjati. Sedma razreda sta imela na voljo branje kratkih pravljic/basni ali pesmi in ustvarjanje predstave kamišibaj, delavnico Vulkani – ognjemeti narave ali ilustriranje proznega dela v obliki stripa ali ilustracije. Učenci 8. razredov so izbirali med delavnicami Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, Rezijanske pravljice in njihova dramatizacija, Kuhinja s kaligrafskim pridihom in Rap glasbo. Učenci 9. razredov so se odločali med delavnicami Spominjamo se holokavsta, Kratko zgodovino matematike in zlatega reza, Knjige rekordov in delavnico v Canvi ter delavnico z naslovom Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega?
    V delavnici 7. a razreda so kulturni dan preživeli v knjižnici, kjer so raziskovali ognjenike. Razdelili so se na štiri skupine in vsaka je s pomočjo strokovne literature obravnavala svojo snov, ki so jo nato sošolcem predstavili z gledališko pedagogiko. Prva skupina je predstavila zgradbo Zemlje, tako da so učenci odigrali potovanje v središče Zemlje, druga skupina se je oglašala iz televizijskega studia, v katerem so imeli intervju z vulkanologom in na ta način predstavili osnovne pojme. Tretja skupina je bila na terenu, od koder so poročali, kako je izbruhnil vulkan Krakatau, v četrti pa so učenci na okrogli mizi predstavili prednosti in slabosti vulkanov ter na primeru pokazali izbruh ognjenika. Učenci se na nekoliko drugačen način naučili veliko novega o vulkanih (mentorici: Marjeta Novak, Zvonka Španger). 
    Nabor delavnic za 8. razrede je bil pester. Učenci so raziskovali  Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, kjer so prebirali odlomke iz knjig, ki opisujejo življenje Judov med 2. svetovno vojno. Ogledali so si tudi nekaj odlomkov iz filmov o življenju Ane Frank, o Dečku v črtasti pižami in iz Shindlerjevega  seznama. Spoznali so, kakšno je bilo takrat življenje Judov. Ker je kulturni dan le teden pred dnevom spomina na žrtve holokavstva, smo se posvetili tej tematiki, govorili o tem, kaj je diskriminacija, kaj so predsodki, o posledicah nasilja in o človekovih pravicah. V nadaljevanju smo pripravili šolsko razstavo o holokavstvu (mentorica Nina Smej). Na delavnici Kuhinja s kaligrafskim pridihom so se učenci spoznali z Vodnikovimi Kuharskimi bukvami  (prvo slovensko kuharsko knjigo iz leta 1799) in prebrali del predgovora. Nato so se razdelili v tri skupine, kjer so “prevajali” izbrane recepte v sodobno slovenščino, zapisali sestavine in postopek ter se lotili peke treh sladic. Medtem ko so se sladice pekle, so se učenci spoznali s kaligrafijo, natančneje s pisavo italika (mentorica Vida Novak). 
    S pravljicami iz Rezije so se mnogi srečali že v zgodnjem otroštvu. Učenci in učenke so brali te stare živalske zgodbe, slišali izvirno razijansko narečje in dramatizirali nekatere pravljice, med katerimi jim je bila Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice najbolj pri srcu (mentorici Polona Kolenc, Kristina Gruden Reya). 
    Pri delavnici Rap glasbe so učenci brali in spoznavali besedila slovenskega rapa in se pogovarjali ter analizirali besedila tujih rap umetnikov. Spoznavali so, katere teme so za rap zanimive. Sestavili so svoje besedilo in ga izzvajali ob ritični spremljavi (mentorica: Marša Plohl Turk).
    Učenci 9. razredov so se ustvarjalno lotili različnih tem.     Tisti, ki so izbrali matematično delavnico, so najprej prebrali povzetek o matematični in astronomski pismenosti starih Egipčanov in Sumercev, nato pa se posvetili razvoju vse do Googla. Raziskovali so  Leonarda da Vincija in njegov zlati rez, premerili so in nato risali zlati pravokotnik in zlato spiralo (mentorja Mojca Žvokelj, Aleš Pustovrh). Na delavnici Spominjamo se holokavsta so učenci skozi odlomke iz treh različnih knjig spoznavali težke usode judovskih otrok v času druge svetovne vojne. Sledil je pogovor, v katerem smo razpravljali o prebranem in ugotavljali, kako lahko leposlovje služi kot močno orodje za razumevanje zgodovinskih dogodkov in razvijanje empatije. Svoja občutja so zapisali na papirnate krokuse, s katerimi so želeli počastiti spomin na otroke, ki so umrli v holokavstu (mentorica Sonja Bregar Mazzini).
    Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega, je bil naslov delavnice, na kateri so učenci raziskovali, zakaj nekateri ne morejo prebavljati laktoze. Učenci so izvedli raziskovalno-eksperimentalno delo v vlogi farmacevta. Cilj je bil raziskovanje laktozne intolerance in razumevanje vloge encimov v prebavi. Učenci so spoznali grafični organizator – Frayerjev model (mentorica: Sandra Starešinič).
    Namesto rekreativnega odmora je avli šole potekala izmenjevalnica knjig. Zložene so bile po mizah in stolih, vsak učenec, ki je knjigo prinesel, si je eno tudi lahko izposodil. Učenci so prinesli veliko knjig, jih listali, prebirali in jih veliko tudi vzeli (mentorica Ksenija Pišljar).
    Učenke in učenci so z branjem raznovrstnih knjig z različnimi temami nadgradili svoje znanje in se podučili o nečem novem. Nekateri so poglabljali znanje že znanih tem. Branje res ne pozna meja. Bogati naš besedni zaklad in nas naredi bolj sočutne, saj prek branja lažje razumemo sebe in druge. Izkazalo se je, kot pravi George R. Martin, znani ameriški pisatelj in scenarist: Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne, pa le eno samo.

     Kristina Gruden Reya

  • Prva javna polnilnica vozil v Polhovem Gradcu

    Prva javna polnilnica vozil v Polhovem Gradcu

    Za pogovor o projektu elektrifikacije sem se obrnil na krajana Marka Jankovca, profesorja s Fakultete za Elektrotehniko v Ljubljani, ki se je na srečanje pripeljal z električnim avtom in ga priklopil na novo polnilnico. Prof. Jankovec ni le idejni vodja in upravitelj elektrarne, temveč tudi pobudnik Blagajeve učne poti, ki jo sestavljajo tribok ob parku, osončje v merilu in drugi eksperimenti, ki so bili že opisani v poletni izdaji Našega časopisa.

    Kako gre častitljiva starost gospodarskega objekta v korak s sodobno tehnologijo? Zakaj sta dve polnilni mesti in zakaj je pri eni napis: »Polnilnica za poštene«?
    Odločitev za investicijo v sončno elektrarno in polnilnico je sovpadala z načrtovano prenovo strehe objekta starega župnijskega hleva pod cerkvijo, ki bo s tem omogočal vpeljavo novih vsebin za župljane in je bila izvedena v skladu s smernicami ohranjanja kulturne dediščine.  Zaradi pričakovanih viškov energije pa so na fasado dodali še polnilnici, ki omogočata polnjenje dveh vozil hkrati, vsaka z izmeničnim tokom z močjo do 22 kW, vendar je le ena ponujena javnosti. Posebnost te polnilnice je način plačevanja – ob skeniranju QR-kode z aplikacijo spletne banke lahko uporabnik porabljeno energijo finančno povrne prek UPN naloga z donacijo župniji po lastni vesti. Zato so jo poimenovali »Polnilnica za poštene«.

    Je 22 kW veliko?
    V praksi večina električnih avtomobilov v Evropi omogoča trifazno polnjenje do 11 kW (redkeje do 22kW), priključni hibridi in starejša električna vozila pa le enofazno od 3 do 7 kW, a teh 7 kW na eni fazi potrebuje tok do 32 A, kar pa omogočajo le 22kW trifazne polnilnice. Dva taki polnilnici torej za polno delovanje potrebujeta priklopno moč 44 kW. Glede na to, da je moč električnega priključka 35 kW, imata polnilnici omejeno moč tako, da lahko vsaka polni enofazno z močjo do 7 kW, trifazno pa skupno z močjo do 28 kW.
    Za primerjavo: priključna moč običajne enodružinske hiše z glavnimi varovalkami 3 x 20 A dosega le slabih 14 kW, saj so v tipičnem gospodinjstvu največji porabniki električni grelci (bojler 2–3 kW), medtem ko toplotna črpalka lahko porabi tudi 8 kW. V cerkvi so največji porabniki električni grelci v klopeh, ki skupaj presežejo moč 20 kW, a so dnevno aktivni le enkrat dobre pol ure v času maše in ob nedeljah dvakrat po eno uro. Skupna moč porabnikov seveda presega moč električnega priključka, zato pa je so sistem vgrajeni pametno upravljanje in bateriji.

    Kaj pa sončna elektrarna?
    Sončna elektrarna z vršno močjo 42 kW je nameščena na strehi objekta tako, da je polovica PV modulov postavljenih na vzhodno, polovica pa na zahodno stran. Čeprav postavitev ni optimalna s stališča letnega energijskega izplena, omogoča bolj enakomerno razporeditev proizvodnje čez dan in na lep poletni dan proizvede preko 200 kWh energije z vršno močjo prek 25 kW. 
    V strojnici elektrarne so glavni deli sistema: dva pametna razsmernika po 25 kW za pretvorbo in prenos energije, vsak s svojo baterijo kapacitete 16 kWh in pripadajoči zaščitni elementi. Razsmernika skrbita za prenos in optimalno uporabo električne energije med sončno elektrarno, baterijo, omrežjem in porabniki, tudi v primeru izpada električnega omrežja.

    Čemu torej baterije?
    Baterije se še posebej izkažejo pozimi, ko vklopljeni grelniki med mašami predstavljajo visoko obremenitev omrežja. Takrat obe bateriji pomagata napajati cerkev in vzdržujeta pretok moči iz omrežja pod 11 kW, čeprav lahko celotna moč porabnikov ob zimski nedeljski maši in avtom na polnilnici preseže tudi 40 kW, kot je pokazal obremenitveni test. Vsaka baterija lahko zagotavlja do 16 kW moči eno uro, kar pomeni, da obe skupaj omogočata uro in pol samostojnega napajanja cerkve na polni moči. 
    Sistem je dodatno opremljen z napravo, ki avtomatsko spreminja dovoljeno maksimalno moč odjema  z omrežja na podlagi nove slovenske uredbe o omrežnini s petimi časovnimi bloki. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko pa je v delu tudi razvoj algoritma za pametno upravljanje polnilnic glede na razpoložljivo energijo in možnost trgovanja z električno energijo glede na trenutno ceno elektrike na borzi. Ko je cena energije ugodna (npr. ponoči), se bosta bateriji polnili, ko pa je draga, se pa praznita in oddajata energijo v omrežje.

    Ali se splača?
    Cene fotovoltaike so v zadnjem desetletju na svetovni ravni padle za faktor deset, čeprav se to ne odraža v enaki meri v ceni celotnega sistema, saj so se podražili konstrukcijski elementi in predvsem človeško delo. A kljub temu so danes cene kompletne sončne elektrarne padle že pod 1000 € na kW nazivne moči. Podobno se dogaja tudi z baterijami, saj so se samo v zadnjem letu pocenile za faktor dva in trenutno v kompletu z vso elektroniko stanejo okrog 200 € na kWh, torej je cena take baterije kot je v sistemu danes dobrih 3.000 €, medtem ko je  subvencija za sončno elektrarno z baterijo danes 675 €/kW inštalirane moči. Življenjska doba baterije tehnologije LFP, ki se vse bolj vgrajujejo tudi v avtomobile, je 6.000 ciklov praznjenja in polnjenja, kar ob vsakodnevnem polnem ciklu znaša približno 20 let in bodo takrat kljub zmanjšani kapaciteti še vedno predstavljajo pomemben del sistema.
    Strošek postavitve takega sistema torej ni nedosegljiv in glede na prihranke iz naslova nakupa električne energije kot tudi dobave (omrežnina) z omejevanjem moči v dragih časovnih blokih se bo investicija povrnila prej kot v 10 letih.

    Je soglasje elektrodistributerja danes res ključna ovira?
    Za postavitev sončne elektrarne je potrebno soglasje elektrodistribucijskega podjetja in je velikokrat odklonilno zaradi preobremenitve električnega omrežja in premajhnega transformatorja, saj bi ob močnem soncu ob velikem deležu sončnih elektrarn napetost zrasla vsem porabnikom v ulici, ki so vezani na isti transformator. A soglasje za ničelno oddajanje električne energije lahko dobi vsak, a v tem primeru potrebuje dovolj velike baterije, da vso energijo iz sončne elektrarne shrani in porabi za hišo in morebitni električni avto. Slednje tudi v naših krajih vse pogosteje srečujemo in bodo s padcem cen hote ali nehote kmalu postali dovolj poceni, da se bo pri vsaki hiši našel kakšen. In s tem bo potreba po poceni električni energiji še večja, kar bo še en razlog za  postavitev sončne elektrarne.

    Toplotne črpalke – prihodnost ogrevanja? 
    TČ so se razpasle pri nas in v tujini kot gobe po dežju, saj so res najbolj varčne, ampak investicija vanje ni majhna, je nekajkrat večja od primerljive plinske ali oljne peči. TČ delujejo na principu prenosa toplote iz enega okolja v drugo, in to z visoko učinkovitostjo preko 300 %, ki pa upada pri nizkih zunanjih temperaturah. To pomeni, da lahko v zmernih pogojih delovanja za vsak kilovat porabljene električne energije prenesejo za tri kilovate toplote. Za primerjavo,  plinsko ogrevanje ima učinkovitost okrog 90 %,  oljno ogrevanje pa 85 %. Električni grelci grejejo s 100 % izkoristkom. Zato so kljub višji začetni investiciji (večkratnik cene plinske ali oljne peči) so zaradi nizkih obratovalnih stroškov dolgoročno ugodna izbira. Dodatno obremenitev omrežja pa lahko omilimo s sončno elektrarno z baterijami. 
    Sicer pa je tudi v centru Dobrove na novem parkirišču postavljena električna polnilnica. Klasična, plačljiva s kartico, nahaja se nasproti Petrola, ki je bil tudi investitor. V elektriki je vsekakor prihodnost in ker se komponente sončne elektrarne še vedno cenijo, jih bo vedno več, predvsem pa bodo odslej bolj podprte z lastnimi baterijami. 

    Sebastjan Vehar

  • V spominu na 16. srečanje ostaja Blagoslov od zgoraj, ki je segel v vsa naša srca

    V spominu na 16. srečanje ostaja Blagoslov od zgoraj, ki je segel v vsa naša srca

    Prijateljice in prijatelji Jakobove poti iz Župnije Brezovica in iz Ljubljane ter okolice se od leta 2008 dalje vsako leto zadnjo nedeljo v januarju ob 12. uri zberemo na Brezovici, v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika, v kateri vedno doživimo kaj novega in lepega. Kljub deževnemu popoldnevu se nas je zbralo na Brezovici več, kot bi kdorkoli napovedoval. To srečanje je tudi začetek 73. Sosedovega dne, ki nas spodbuja in povezuje do konca pomladi 2025.

    Na Brezovici so posebnost nenavadne, svetoletne jaslice, ki sta nam jih predstavila dekan g. Jožef Poje in duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc. Sveta družina, središče katere je Jezus v jaslih, je postavljena na vrhu jaslic. Od tam izvira slap, ki se zliva v reko, v kateri plavajo ljudje proti toku. Reka predstavlja pot do Gospoda. Če želimo priti do njega, moramo zaplavati proti toku današnjega časa. Ne smemo se napajati z minljivimi, materialnimi stvarmi, ki nam jih ponuja današnji svet, ampak se moramo napajati v Kristusu, ki je izvir žive vode. Le v njem bomo našli resnično veselje, ki nam ga oznanja božični čas. Odločitve za Jezusa, nam prinašajo mnogo bremen. Simbol tega je križ, ki visi nad reko in je  znamenje Jezusovega trpljenja, vstajenja in odrešenja, s katerim nas vedno znova, vsak trenutek, kliče k spreobrnjenju. Ljudje, romarji upanja, ki plavamo v reki življenja pa predstavljamo upanje, s katerim je zaznamovano tudi sveto leto 2025. https://youtu.be/kM1ovFZJdoQ

    Po molitvi in Blagoslovu, smo se slikali pred cerkvijo in se odpravili peš po Ašičevi poti in Stanetovi poti na Vrhniko. Hodili smo tri ure, večinoma ob Tržaški in po trasi nekdanje vrhniške železniške proge ter se pogovarjali med seboj. Med potjo pa smo zmolili tudi rožni venec in se v molitvi spominjali vseh živih in rajnih dobrotnikov. Molili smo tudi za mir ter za zdravo pamet doma in po svetu.

    Zadnja leta doživljamo prijetno dobrodošlico pred Vrhniko, kjer nas postreže družina Poldeta Rusa. https://www.youtube.com/shorts/SGvZGloDCew

    Pred cerkvijo na Vrhniki so nas pričakale domačinke in domačini z vročim čajem, kuhanim vinom, ocvirkovko in pecivom. Romarkam in romarjem iz Borovnice, Brezovice, Horjula, Iga, Logatca, Ljubljane, Preserja, Podpeči, Rovt, Tomišlja, Zaplane, Žirov in iz drugih krajev so se pridružili še mnogi, ki so se pripeljali na Vrhniko s svojimi vozili, tako da po končanem srečanju ni ostal nihče brez prevoza nazaj.

    V uvodu nas je pozdravil domači dekan in duhovnik Mohor Rihtarič. Slovesno mašo pa je daroval arhidiakon g. Sebatjan Likar. V pridigi je predstavil zgodovino romanja in svoje romarske izkušnje, saj velikokrat roma na Brezje in tako še bolje razume romarske občuke, ki jih je delil z nami.  Pred leti pa je bil g. Sebastjan tudi že v Župniji Brezovica, kjer je na Gulču med drugim izpostavil tudi težave gluhonemih. https://www.youtube.com/watch?v=gJfZi5WgU2g  Pri sveti maši je pomagal domači kaplan g. Blažu Zorko in veliko število ministrantov.

    Ob izhodu pa smo prejeli tudi spominske podobice. Na Vrhniki pa se v tem času obnavlja in posodablja tudi sistem zvonov.

    Iskrena zahvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom iz Župnije Vrhnika in še posebej vsem romarkam in romarjem, ki smo na katerikoli način, kljub mokremu, zimskemu vremenu, iz vseh strani priromali skupaj na Vrhniko. Nekateri pa so poromali peš tudi proti domu. Podobno kot se v kraju med seboj mnogi ne bi poznali, če se ne bi srečevali ob nedeljah, se zaradi tovrstnih romanj med seboj bolj poznamo tudi med kraji Ljubljanskega barja s hribovitim zaledjem. Taka srečanja pa so še bolj dragocena tudi zato, ker so tako že prejšnja stoletja romali in občudovali lepote sosednjih župnij, tudi naši predniki. Pred odhodom proti domu smo se na dvorišču še malo pogovorili ob domačih dobrotah in si ob slovesu zaželeli vse dobro v upanju, da bi se na Vrhniki spet srečali v januarju 2026!

    g. Sebastjan Likar: https://sebastjanove.rkc.si/  Vnanje Gorice, 27.1.2025.                                                       Drago Stanovnik ODPMD Brezovica 

  • Barjani od Logatca do Vrhnike

    Barjani od Logatca do Vrhnike

    14. 1. 2025

    Tokrat je Barjanom zagodla burja in odpihnila predviden pohod na Kras. Vodnica Sonja Zalar Bizjak se je zato odločila za pohod iz Logatca do Vrhnike. Večina  nas dobro pozna Logatec, pa vendar se vedno najdejo manj znane zanimivosti.

    Najprej smo se sprehodili do Tollazijeve štirne, ki se nahaja južno od cerkve sv. Jožefa. Leta 2008 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sezidana je bila leta 1883 po naročilu trgovca Tomaža Tolazzija, katerega začetnici sta vklesani v kamnit del vodnjaka, ki je vzidan v opečnato grajen kvader. Napaja se z izvirno vodo.

    Ob Tržaški cesti je zanimiv tudi litoželezni vodnjak z levjimi glavami in pipami v srednjem delu, na vrhu pa je, kot okras, ženska figura z vrčem. Postavljen je bil ob napeljavi vodovoda leta 1897 in je eden redkih ohranjenih tovrstnih vodnjakov na širšem območju. Izdelek iz 19. stoletja stoji na prvotni lokaciji ob kostanju, le da se je nekdanji gostinski vrt spremenil v majhen park.

    Pot smo nadaljevali mimo železniškega tunela iz I. svetovne vojne in po kolovozu do visokega barja Jezerc, ki stoji v kraški vrtači ob naselju Prezid in naprej do Zaplane, kjer smo del poti prehodili po nekdanji »živosrebrni« cesti, ki je povezovala Vrhniko in  Idrijo. Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja, da bi po njej lahko oskrbovali idrijski rudnik živega srebra, obenem pa poskrbeli za tovorjenje rude v svet.

    Pohod smo zaključili na parkirišču pri Štirni pod «našo« Planino.

    Zapisala: Vanda
    Fotografije: Andrej, Stane
    Film: Stane

  • GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA

    GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA

    Planinsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta v Mali dvorani Cankarjeva doma na Vrhniki organizirala predavanje gorskega reševalca, ljubitelja gora, narave in fotografije Miljka Lesjaka iz Mosta na Soči. Kljub številnim razstavam in nagrajenim fotografijam doma in v tujini, ne glede na vse podeljene fotografske nazive doma in v tujini, je o fotografiji dejal, da je fotografija zanimivo področje, ko ravno nekaj obvladaš, ko se naučiš, ko misliš, da veliko veš, ugotoviš, da si spet na začetku.

    Miljko Lesjak, gorski reševalec in fotograf

    Predavanje je bilo obogateno s power point predstavitvijo dokumentarnih fotografij, posnetih v času reševanja, ki so tudi del fotografske razstave, ki je bila postavljena v Tolminu, Mostu na Soči, Novi Gorici in drugih mestih po Sloveniji. Razstavo in predavanje GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA, je oblikoval v letu 2018, jubilejnem letu GRS Tolmin, s katero Miljko živi in dela kot gorski reševalec ter tajnik že 47 let in je ena od najbolj obremenjenih sedemnajstih gorskih reševalnih postaj v Sloveniji, saj so njeni gorski reševalci od leta 1948 do danes imeli več kot 1900 reševalnih intervencij. Nekako polovico vseh reševanj v zadnjem času predstavljajo nesreče padalcev, nesreč jamarjev je zelo malo in gorski reševalci pomagajo reševati samo izven jame, nekajkrat na leto pa se zgodijo tudi reševanja na vodi – ena takšnih je bila pred leti delovna nesreča v črpalni hidroelektrarni Avče.  

    Tudi število nesreč v gorah se je v zadnjih desetletjih bistveno povečalo, saj je več športnih dejavnosti, s katerimi se ljudje ukvarjajo in posledično tudi več reševanj. Najbolj številne so nesreče poleti, ko pridejo v Posočje tuji turisti, ki ne poznajo krajev, razmer v naših gorah in vodah, tako da mnogokrat nastopijo težave pri določanju lokacije nesreče, včasih pa ponesrečenci podcenjujejo svoj položaj in je to za njih usodno.

    Ja, gorskim reševalcem so se v sedemdesetih letih dogodile tudi razne zgode in nezgode. Zgodilo se je, da je nekdo z doline opazoval padalca, ki je varno pristal, a je opazovalec mislil, da je izginil z neba in so ga seveda reševalci zaman iskali. Zgodilo se je tudi, da so otroci v dolini padalcu rešili življenje, ker so opazili padec in poklicali na številko 112. Reševalci se odzivajo vedno, ko zazvoni pozivnk, četudi je kdaj preplah lažen, takrat so zadovoljni, da je vse uredu.

    Reševali so tudi živali; od strele poginulo 96 glavo ovčjo čredo z vrha Vršič na grebenu blizu Krna, pa tudi žive ovce s Krna, kjer so par dni stare ovčke v naročju prenesli v dolino, enkrat pa so iz prepadne grape v Gorenji Trebuši pripeljali v dolino tudi ustreljenega 250 kilogramskega medveda.

    Reševanje ovčje črede

    Za nenadno intervencijo poleti, ko je na dan tudi več reševanj, je težko sestaviti dovolj številčno ekipo, ker je čas dopustov, lastniki podjetij pa ne dovoljujejo, da delavci predčasno odhajajo z dela. Tudi sama usposabljanja reševalcev potekajo v njihovem prostem času, ali pa vzamejo dopust. Gorski reševalci so prostovoljci, ki delajo, pomagajo, ne da bi mislili na plačilo in to je osnova gorske reševalne službe, ki jih povezuje, želijo si le, da bi reševalna postaja prejela dovolj sredstev za nabavo ali zamenjavo rabljene opreme in za kritje stroškov usposabljanj.

    Težko je gorskim reševalcem tudi takrat, kadar se reševanje konča tragično in v njih ostaja teža dogodka, zato se po zaključku intervencije usedejo skupaj, naredijo analizo in se pogovorijo tudi to, kako so. Včasih pomaga, tudi črn humor. Povedal je še, da se je večina tistih, ki so jih rešili, zahvalilo, nekateri so kasneje nakazali celo denarna sredstva za delovanje postaje, zgodilo pa se je tudi, da je kdo samo pobral svojo opremo, brez besede hvala sedel v avto in se odpeljal.

    Miljko je na koncu z veseljem odgovarjal tudi na vprašanja in bučen aplavz polne dvorane je odražal spoštovanje do nesebičnega dela gorskih reševalcev in seveda bil tudi iskrena hvala za kvalitetno izvedeno predavanje.

    Obiskovalci smo se med pogovori razšli, misli pa so pletle zgodbo o pomembnosti, da turo realno načrtujemo, da gremo v hribe dobro obuti z vso pohodno opremo in da je nujno ozaveščanje mladega rodu, da bodo naše poti v gore bolj varne – kar pa še vedno ne pomeni, da se nesreča ne more zgoditi, saj je obilo zgod in nezgod, ki jih ni mogoče predvideti. Vsak izlet se konča doma, je nekoč zapisal ljubitelj in dober poznavalec gora.  

    Marija Dolinar, fotografije reševanja  Miljko Lesjak

  • Občina Log–Dragomer v letu 2024

    Občina Log–Dragomer v letu 2024

    Zaključek gradnje kanalizacije in čistilne naprave 
    Z zaključkom gradnje kanalizacijskega omrežja, ki je zdaj položeno po vseh treh naseljih – Lukovici, Dragomerju in Logu – je Občina zaključila svoj najpomembnejši infrastrukturni projekt doslej. Projekt ni bil obsežen le zaradi količine opravljenih ur in del, temveč tudi zaradi izjemnega finančnega vložka. Šlo je za najdražji projekt v zgodovini občine, hkrati je občina za izvedbo pridobila največ sofinancerskih sredstev doslej. Skupna vrednost projekta je znašala vrtoglavih 12,7 milijona evrov, od tega je bilo 9 milijonov Evrov sofinanciranih. V sklopu projekta je bilo zgrajenih kar 23 kilometrov kanalizacijskega omrežja in čistilna naprava za 5000 populacijskih enot. Projekt bo dolgoročno izboljšal kakovost voda in okolja ter zmanjšal vpliv onesnaženja na zdravje prebivalcev.

    Zaključek gradnje vodovoda ob regionalni cesti 
    Hkrati z gradnjo kanalizacije je potekal še en infrastrukturni projekt – gradnja primarnega vodovoda ob regionalni cesti. Nova infrastruktura prebivalcem zagotavlja zanesljivo oskrbo s pitno vodo, hkrati pa izboljšuje kakovost vode in trajnostno rabo tega življenjskega vira. Vrednost tega projekta je znašala 1,5 milijona Evrov.

    Nova ambulanta družinske medicine
    Septembra je v občinski stavbi na Logu začela delovati nova ambulanta družinske medicine pod vodstvom dr. Alenke Bahovec. Do ureditve novih prostorov zdravnica deluje v ordinaciji dr. Igorja Tasića, v letu 2025 pa se bo ambulanta preselila v prostore, kjer je pred tem delovala Lekarna Ljubljana. Nova ambulanta, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Vrhnika, še vedno opredeljuje nove paciente. Če potrebujete zdravnika, se lahko za dr. Bahovec opredelite v ordinacijskem času ambulante, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 15:00 do 19:00 ter ob torkih in sredah od 7:00 do 11:00.
    Ta pridobitev predstavlja pomemben napredek, saj bo povečala dostopnost zdravstvenih storitev za vse prebivalce Občine. Poleg tega bo nova organizacija ambulante izboljšala delovanje zdravstvenih storitev. Dr. Igor Tasić in dr. Alenka Bahovec se bosta medsebojno nadomeščala, kar pomeni, da pacientom ne bo več treba iskati pomoči pri nadomestnih zdravnikih na Vrhniki.

    Ureditev novih prostorov ambulante
    V drugi polovici leta 2024 je občina začela urejati nove prostore za ambulanto dr. Bahovec. Ti bodo sodobno opremljeni, z dodatno zvočno izolacijo sten in vrat, kar bo pacientom zagotovilo večjo zasebnost in udobje. Nekdanji prostori lekarne so v celoti preurejeni, vključno z odstranitvijo in novo postavitvijo montažnih sten. Prenova je obsegala tudi širitev referenčne ambulante ter ureditev skupne čakalnice za paciente obeh zdravnikov.

    Nakup prostorov Pošte Slovenije
    Pomemben strateški korak v letu 2024 je bil nakup nekdanjih prostorov Pošte Slovenije, ki jih je občina pridobila z uveljavitvijo predkupne pravice. Povpraševanje po teh prostorih je bilo veliko, saj se je za nakup potegovalo kar pet dražiteljev. Občini je uspelo nepremičnino odkupiti za 140.000 Evrov. Po prenovi se bo tja preselila Lekarna Ljubljana, medtem ko bo Pošta Slovenije še naprej delovala na isti lokaciji, le v manjših prostorih.

    Projekt PROCAREFUL
    V okviru mednarodnega projekta PROCAREFUL, ki ga sofinancira Evropska unija, občina aktivno sodeluje pri uvajanju hibridnih storitev oskrbe na domu za starejše in ranljive skupine. Namen projekta je izboljšati dostopnost in kakovost oskrbe s kombinacijo osebne oskrbe ter digitalne podpore, temelječe na umetni inteligenci. Pilotno uvajanje tega modela poteka v petih regijah, pri čemer Občina prispeva k prehodu iz reaktivnega v proaktivni pristop pri oskrbi.

    Nadaljevanje projekta “Podaj roko!”
    Projekt “Podaj roko!” je tudi v preteklem letu s številnimi dejavnostmi pripomogel k boljši vključenosti starejših in ranljivih skupin. Organizirane so bile delavnice, dogodki za svojce ter prostovoljske akcije. Poseben poudarek so dali na osveščanje o demenci in prilagoditev bivalnih okolij za starejše. Slogan “Skupaj za lepšo starost” se je uresničeval na vseh ravneh družabnega življenja.

    Podelitev občinskih grbov
    Občina Log–Dragomer je letos podelila dve visoki priznanji. Grba občine sta prejela Dragica Krašovec in Boris Janez Smirnov za izjemne prispevke k razvoju Občine in kakovosti življenja v skupnosti.


    V. L. 

  • DELAVNICA ROČNEGA VŠIVANJA ČIPK

    DELAVNICA ROČNEGA VŠIVANJA ČIPK

    Društvo upokojencev Vrzdenec organizira delavnico ročnega všivanja klekljane čipke v platno.

    Delavnica bo potekala 30.1.2025 od 18.00 ure v Gasilskem domu na Vrzdencu. Na delavnico prinesete čipko,  platno, sukanec, ki je malo tanjši od sukanca za čipko in šiviljski pribor. Lahko bomo vadili tudi samo vbod, brez čipke.

    Zaradi priprave navodil se prijavite na tel.: 051 690929.

  • Učenci 9. razredov odplesali v novo leto

    Učenci 9. razredov odplesali v novo leto

    Učenci 9. razredov ubirajo zadnje korake na svoji osnovnošolski poti. Na koncu poti jih čakata dva najpomembnejša dogodka: končni izlet in valeta, ki prineseta kar nekaj stroškov. Učenci 9. razredov tako vsako leto organizirajo novoletni ples z bogatim srečelovom. Ples je potekal v četrtek, 19. 12. 2024, v popoldanskem času v jedilnici šole. Učenci so pripravili res pestro dogajanje, poskrbeli so namreč za vse starostne skupine. Najmlajši so se lahko preizkusili na poligonu in z animatorji zaplesali ob najlepših otroških pesmicah. Najbolj veseli pa so bili obiska Božička, s katerim so se lahko fotografirali ter mu zaupali svoje želje. Obiskovalci  so lahko uživali tudi v ogledu božične risanke, za nagrado pa metali žogice v lonček. Sponzorji so poskrbeli za bogate dobitke na srečelovu, učenci so prodali več kot 200 srečk, kar jim je prineslo velik znesek denarja. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno. Obiskovalci so se lahko posladkali z odličnimi palačinkami ali s sladkorno peno. Na voljo pa so bile tudi različne pijače, čips in kislice. Novoletnega plesa se je udeležilo res veliko otrok, vsi so se imeli prav lepo ob različnih aktivnostih, najboljše pa so bile menda palačinke. Učenci so se res potrudili pri organizaciji plesa, zato so bili na koncu tudi zadovoljni, ko smo prešteli denar.

    Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez vas ne bi bilo mogoče izvesti plesa. Prispevali ste res veliko bogatih dobitkov in nam tako pomagali, da je bil ples finančno zelo uspešen. Upamo, da bomo še naprej tako dobro sodelovali.

    Zapisala: Cirila Šramel, razredničarka 9. A

     

  • LIČAR V MOKRI LAKIRNICI – M/Ž

    LIČAR V MOKRI LAKIRNICI – M/Ž

    PRIPRAVA KOSOV ZA LAKIRANJE, LAKIRANJE KOSOV SKLADNO Z DELOVNIMI NAVODILI, AVTOKONTROLA, VODENJE SPREMNIH DOKUMENTOV, MANIPULACIJA KOSOV NA NASLEDNJO DELOVNO OPERACIJO

    Trajanje zaposlitve: določen čas, 3 mesece

    Delovni čas: 40 ur/teden

    Urnik dela: dvoizmensko

    Preizkusno delo: 1 mes.

    Zahtevana izobrazba: nižja poklicna; Motorna vozila, ladje in letala

    Alternativna izobrazba: osnovnošolska, Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi

    Delovne izkušnje: 1 leto

    Zahtevano znanje jezikov: slovenski jezik: razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro

    Drugi pogoji: osnovno poznavanje mokrega lakiranja, pripravljenost na priučitev, natančnost, zanesljivost

    Kontakt za kandidata:
    PETRA KOGEJ
    01 755 82 64
    petra.kogej@metrel.si
    Ljubljanska cesta 80 , 1354 HORJUL

    Način prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po pošti;kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti;kandidati naj pokličejo za razgovor

    Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA

  • PRIUČEN DELAVEC V PRAŠNI LAKIRNICI – M/Ž

    PRIUČEN DELAVEC V PRAŠNI LAKIRNICI – M/Ž

    PRIPRAVA KOSOV ZA LAKIRANJE
    – PRANJE, BRUŠENJE, ŠČITENJE, OBEŠANJE KOSOV NA LINIJO ALI ZLAGANJE V KOŠARO, LAKIRANJE KOSOV, POBIRANJE KOSOV Z LINIJE, AVTOKONTROLA, VODENJE SPREMNE DOKUMENTACIJE, DRUGA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA.

    Trajanje zaposlitve: določen čas, 3 mesece

    Delovni čas: 40 ur/teden

    Urnik dela: dvoizmensko

    Preizkusno delo: 1 mes.

    Zahtevana izobrazba: srednja poklicna; Tehnika, podrobneje neopredeljeno

    Alternativna izobrazba: osnovnošolska, Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi

    Delovne izkušnje: ni zahtevano

    Drugi pogoji: fizična moč, zanesljivost, odgovornost, resen odnos do dela

    Kontakt za kandidata:
    PETRA KOGEJ
    01 755 82 64
    petra.kogej@metrel.si
    Ljubljanska cesta 80 , 1354 HORJUL

    Način prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po pošti;kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti

    Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA