Blog

  • Za nami je zelo uspešno leto

    Za nami je zelo uspešno leto

    Izgradnja kolesarske steze Horjul – Vrhnika 
    Rekonstrukcija glavne ceste in kolesarskih poti od Športnega parka Horjul proti Vrhniki je eden večjih gradbenih projektov v občini v zadnjih letih. S tem so poskrbeli, da je prometna varnost na najvišjem možnem nivoju za vse udeležence. Od voznikov osebnih vozil, tovornih vozil, kmetijske mehanizacije, do kolesarjev in pešcev. Cesta je zelo pomembna prometna povezava med Horjulom in Vrhniko tako za gospodarstvo kot za vse dnevne migracije in seveda tudi za kolesarje ter sprehajalce. Dela so se začela avgusta leta 2022 in končala lani jeseni. Do uradne otvoritve bo potrebno urediti še nekaj drobnih malenkosti. Gre za projekt, kjer je bila občina uspešna v črpanju evropskih sredstev.

    Kanalizacija s spremljajočo infrastrukturo v naselju Žažar
    Dokaz kako je lahko z dobrim delom in dobro pripravljenimi projekti tudi manjša občina uspešna, dokazuje urejanje kanalizacijskega omrežja in gradnja čistilnih naprav. Približno tri leta in pol je trajalo, da je po tem, ko je Občina Horjul prejela gradbeno dovoljenje, izpeljala gradnjo z vsemi spremljajočimi aktivnostmi in prejela uporabno dovoljenje za obratovanje nove čistilne naprave. To je za kraj velik in pomemben mejnik v skrbi za kakovost življenja in ohranjanje narave. 
    Občina Horjul se je 15. 2. 2022 za projekt »Kanalizacija s spremljajočo infrastrukturo v naselju Žažar« prijavila na javni razpis »Javni razpis za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH)« ki ga je Ministrstvo za naravne vire in prostor, v januarju 2022, objavilo v Uradnem listu RS. Občina je bila uspešna na razpisu ter za namen izgradnje kanalizacije prejela odločbo z upoštevano finančno korekcijo v višini 357.833,03 EUR.  Občina je tako iz sklada NOO, dne 29. 11. 2024, prejela sredstva v višini 357.833,03 EUR.

    Rekonstrukcija ceste in gradnja infrastrukture na cesti Lesno Brdo – od Mostarja do cerkve 
    V drugi polovici minulega leta je bilo na Lesnem Brdu največje odprto gradbišče. Dela so obsegala rekonstrukcijo javne poti z izvedbo podpornih ukrepov (kamnite zložbe) ter obnovo vodovoda, izgradnjo meteorne kanalizacije in cestne razsvetljave. Občina Horjul s tem skrbi za infrastrukturo, razvoj in investicije v skladu s sprejetim planom na občinskih sejah sveta občine v celotni občini. Na občini se zahvaljujejo vsem za potrpežljivost in sodelovanje. Na svečani otvoriti v začetku decembra, se je župan Janko Prebil zahvalil izvajalcu del podjetju Pirc gradnje d.o.o. za korektno sodelovanje in dobro ter skladno s pogodbenim rokom opravljeno delo. Končna vrednost gradbenih del je bila tudi zaradi racionalne gradnje in kvalitetnega nadzora pri gradnji, manjša od pogodbene, in je znašala nekaj več kot 590.000 EUR z DDV. Župan je ob koncu izrazil zahvalo tudi vaščanom, ki so pri projektu kakorkoli sodelovali ter dejal, da občina aktivno nadaljuje s projekti, vendar glede na finančne zmožnosti ter obljubil, da bo tudi pločnik čim prej pripeljan do Lesnega Brda. 

    Vhod v šolo in nova kolesarnica 
    S prvim šolskim dnem, 2. septembra 2024, so učenci Osnovne šole Horjul prestopili vstopili v šolo skozi povsem nov vhod. Dela so obsegala ureditev celotnega območja vhoda v šolo, rekonstrukcijo intervencijske poti pred športno dvorano in obnova vodovoda. Novo stopnišče in dovozna pot sta sedaj širša in večja. Vse skupaj pa se je začelo že spomladi, ko so konec marca na občini Horjul izvedli javno naročilo male vrednosti, ki se je zaključilo v začetku aprila. Dela so stekla med šolskimi počitnicami in se zaključila konec avgusta. Za ureditev dostopa do glavnega vhoda v šolo je bila izbrana najboljša ponudba. Za izvedbo je bil izbran izvajalec KPL d.o.o. iz Ljubljane. Uredili so tudi novo kolesarnico.

    Urejanje vodotokov – Hidrotehnik
    Protipoplavna varnost je občini Horjul pomembna saj imamo veliko hudourniških vodotokov, ki bi lahko brez urejanja in načrtovanja in izvedbe protipoplavnih ukrepov ob močnih nalivih naredili veliko gmotno škodo in celo ogrozili življenja. Občina je z urejanjem vodotokov poskrbela za dobro pretočnost v primeru, da naše kraje dosežejo obilnejše padavine. Dela so potekala na različnih delih občine in so del protipoplavnih ukrepov, h katerim je občina zavezana. Župan Janko Prebil si je ogledal, kako so pri Hidrotehniku, ki so skupaj s podizvajalci poskrbeli za čiščenje strug, opravili svoje delo. ”Takšni posegi so zelo pomembni za poplavno varnost, a hkrati terjajo veliko časa za usklajevanje in urejanje ustrezne dokumentacije, ki obsega tudi varstvo vodotokov in živali v in ob njih. Seveda pa mora biti tudi delo na koncu dobro opravljeno.”

    Peter kavčič

    Foto: Peter Kavčič, občinski arhiv

     

  • Smučišče Šentjošt – odlična izbira za zimske radosti

    Smučišče Šentjošt – odlična izbira za zimske radosti

    Smučišče Šentjošt tudi letos vabi obiskovalce, ki radi uživajo v zimskih radostih. Čeprav se je smučarska sezona začela nekoliko pozno, na božični dan 25. decembra, to ni bilo prepozno za vse ljubitelje snega. Mala vlečnica obratuje med tednom od 16. do 19. ure, medtem ko so vikendi namenjeni daljšemu smučanju, od 9.30 do 19. ure. 
    Proga je prekrita s plastjo kompaktnega snega, ki dosega do 40 centimetrov debeline, kar zagotavlja odlične pogoje za smučarje vseh starosti. Poleg smučanja se lahko obiskovalci pogrejejo ob toplem čaju, kuhanemu vinu ali kavi ter okrepčajo s slastnimi picami in drugimi prigrizki.
    Za tiste, ki želijo izpopolniti svoje veščine, smučišče ponuja individualne in skupinske tečaje smučanja, ki so vsako leto hitro zapolnjeni. Če bo snega dovolj, jih do konca sezone čakajo še tradicionalni družabni dogodki, ki se jih z veseljem udeležujejo domačini in drugi ljubitelji smučanja. Najbolj poznane so tradicionalne domače smučarske tekme, veleslalom Hribov in dolin, nočno sankanje, Fischerjev večer ter različni tematski večeri. 
    Aktualne vremenske razmere lahko pred odhodom na smučišče preverite preko spletne kamere, vremenske postaje ter njihove spletne strani. 
    Smučišče Šentjošt tako še naprej ostaja priljubljena izbira za vse, ki radi uživajo v zimskih aktivnostih. 

    M. D.

  • Obisk kolednikov tudi tokrat razveselil župana in člane občinske uprave

    Obisk kolednikov tudi tokrat razveselil župana in člane občinske uprave

    Koledniki so v svojem obhodu 19. decembra obiskali Občino Horjul, ustavili pa so se tudi v domu starejših občanov Deos in starostnike razveselili s pesmimi in voščilom. Ustavili so se tudi v Metrelu.  Tako kot veleva običaj, so koledniki zapeli nekaj božičnih pesmi in se posladkali s piškoti in bomboni, ki so jih postregli v občinski upravi. ”S svojim obiskom so nas zelo razveselili. To je lepa tradicija in prav je, da se ohranja,” je dejal župan Janko Prebil, ki se kolednikov skupaj z ekipo občinske uprave vedno razveseli. ”Obisk Kolednikov sicer po ljudskem izročilu prinaša blagoslov in voščilo za novo leto, zdravje pri živini in ljudeh ter za dobro letino. Vse to so same dobre stvari, zato smo obiska vedno veseli,”’ še dodaja župan. 
    Za koledniške obhode je značilno, da koledniki obiščejo vse hiše v kraju, po pozdravu in sprejemu zapojejo ali izrečejo koledniško besedilo z voščilom, sprejmejo zanj dar, se za dar zahvalijo in se poslovijo. Koledovanje je povezano s krščanskim praznovanjem božiča; koledniške pesmi govorijo o Jezusovem rojstvu in o obisku svetih treh kraljev. Običaj sega daleč nazaj. Pred drugo svetovno vojno je bilo koledništvo zelo živo po vsej Sloveniji, po vojni je bilo prepovedano. V Horjulu ta običaj kljub temu ni zamrl, od samostojnosti naprej pa je ponovno postal pomemben del božično-novoletnih praznikov.

    Peter Kavčič 
    Foto: Občinski arhiv

  • Občinska ekskurzija v Slovenske Gorice

    Občinska ekskurzija v Slovenske Gorice

    Pot smo začeli ob 7.30 izpred Občinskega trga, odpravili smo se proti Štajerski. Najprej smo obiskali Cerkev Svete Trojice. Stoji na griču, obdanem z zelenjem in drevesi. Tam nas je prijazno sprejel frančiškanski redovnik. Izvedeli smo, da je naselje dobilo ime ravno po tej cerkvi, saj s svojimi tremi zvoniki ponosno silijo proti nebu. Cerkev so zgradili v obdobju 1636–1643. Iz tega obdobja so se ohranili samo zvonik, del ladje in zvon iz leta 1666. Leta 1667 so cerkev s pomočjo graščaka Tranmansdorfa povečali in na njeni južni strani zgradili samostan. Ker pa je cerkev zaradi romarjev kmalu postala pretesna, so z denarno pomočjo grofa Draškoviča leta 1735 začeli graditi novo. V letih 1779–1780 so cerkev povezali s samostanom. Ko pa je cesar Jožef II. prepovedal romanje, so se cerkveni dohodki zmanjšali, kar je redovnikom aguštincem onemogočalo življenje. Tako so leta 1787 zaprli samostan. Samostan in župnijo so frančiškani prevzeli leta 1854. Cerkev Sveta trojica ima glavni oltar in kar šest stranskih. Njena posebnost je tudi loretska kapela s kipom črne Marije z božjim Detetom. 
    Pot smo nadaljevali naprej do samostanske knjižnice. V knjižnici nam frančiškanski redovnik pokazal preko 3000 dragocenih knjig iz obdobja pred letom 1800. Najstarejša knjiga v tej knjižnici je celo knjiga iz 15. stoletja. Večinoma knjig so frančiškani prinesli s seboj iz avstrijskih samostanov leta 1854. 
    Po ogledu samostanske knjižnice smo se odpravili v samostansko klet. Klet so zgradili avguštinci v 17. stoletju. Pravijo, da je ena večjih in predvsem po svoji razgibani arhitekturi najlepša. Prvotni namen vinske kleti je bilo skladiščenje dobrin. Leta 2011 je bila obnovljena in sedaj je v upravljanju Občine Sveta Trojica.  V vinski kleti se odvijajo degustacije vin, razstave jaslic in pirhov, pogostitve in protokolarne večerje. 
    V vinsko klet nas je pospremila direktorica Zavoda za turizem Sveta Trojica, Lara Loparič.  V klet nas je prišel pozdraviti tudi župan Občine Sveta Trojica g. David Klobasa. Župan in direktorica zavoda sta predstavila  delovanje zavoda, občino in njihove projekte. Ob koncu nam je vinski vitez Ivan Janez Pučko predstavil vinorodni okoliš,  v pokušino smo prejeli tri vrste vina in ocvirkovo pogačo. Za bolj sladkosnede so pripravili skutino gibanico. 
    Po vseh teh zanimivih ogledih smo se odpravili na kosilo v Gostilno Šiker. 
    Na Občinski trg smo se vrnili okoli 17. ure.

    Erika Žakelj 
    Foto: občinski arhiv

  • Blagoslov konj v čudovitem zimskem prazničnem dnevu

    Blagoslov konj v čudovitem zimskem prazničnem dnevu

    Gre za dolgoletni običaj, ta navada namreč izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Zbrane je pozdravil župan Janko Prebil, ki je v svojem nagovoru spomnil, kako so konji nekoč pomagali na kmetijah in so bili nepogrešljivi. Včasih, še ne tako dolgo nazaj, so na kmetijah s konjsko vprego orali, vlekli vozove in spravljali les iz gozda. Danes to namesto teh plemenitih in veličastnih živali delamo s pomočjo mehanizacije, konje pa ohranjamo na kmetijah bolj za hobi, za veselje in spomin na čase, ko se je z zapravljivčki peljalo k sveti maši namesto z avtomobilom. 
    Po uvodnih nagovorih je sledil blagoslov, ki ga je opravil župnik Janez Smrekar. Sledila je manjša pogostitev in druženje. Obiskovalci so lahko uživali v pogledu na zelo lepo urejene živali. Lastniki so se posebej potrudili in praznično počesali ter povezali grive. Otroci so navdušeno sedli na kočije podoživeli del življenja v starih časih, ko jim je konjska vprega pomenila pomoč pri delu ali omogočila prevoz. 
    Še posebna zahvala. Tone Zdešar, ki se vsako leto udeleži blagoslova s svečano okrašeno vprego, se v imenu konjeniškega kluba Zelena dolina zahvaljuje vsem za udeležbo na prireditvi in za to, da ohranjajte tradicijo blagoslova ter ohranjate ljubezen do teh čudovitih živali.

    Peter Kavčič, Foto: Marjana Ojsteršek

  • Oglašujte v športnih dvoranah

    Oglašujte v športnih dvoranah

    Na voljo so razne dimenzije in pozicije v Športnem parku Horjul in Športni dvorane pri OŠ Horjul. 
    Cenik in dimenzije oglasnega prostora:

    Dvorana ŠPH
    V dvorani športnega parka Horjul se lahko oglašuje z reklamno nalepko na “bandah” v naslednjih dimenzijah: – 95 x 195 cm (1,85 m2), 62 band, cena brez DDV je 200 €
    – 95 x 97 cm (0,92 m2), 6 band, cena brez DDV je 100 €

    Športna dvorana pri OŠ Horjul
    V Športni dvorani pri OŠ Horjul lahko oglašujete z reklamnim panojem na ogrodju za namestitev reklamnih panojev v naslednjih dimenzijah:

    – 1 x 2 m (2 m2), 3 ogrodja, cena brez DDV je 200 €
    – 2 x 4 m (8 m2), 1 ogrodja, cena brez DDV je 800 €

    Splošni pogoji sodelovanja
    –        Pogodbeni partner sklene pogodbo z Občino Horjul za obdobje enega leta, kjer je točno določeno medsebojno sodelovanje, materialne in druge obveznosti. 
    –        Pogodba se sklene za tekoče koledarsko leto. 
    –        Reklamne nalepke oz. panoje v dogovorjenih merah in ves potrebni material za reklamiranje dostavi pogodbeni partner na svoje stroške oziroma plača stroške izdelave in jih namesti ob prisotnosti predstavnika lastnika dvorane po predhodnem dogovoru. 
    –        Lastnik ne odgovarja za morebitne poškodbe reklamnih nalepk oz. panojev, ki bi nastale pri izvajanju športa: treningih, vadbah, rekreacijah, tekmah in drugih prireditvah.

    Peter Kavčič

  • Vsak drugi ponedeljek v Horjulu obratuje pisarna CSD

    Vsak drugi ponedeljek v Horjulu obratuje pisarna CSD

    Center za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Vič-Rudnik je namreč v sodelovanju z Občino Horjul svoja vrata za občane odprl maja 2024. Pisarna se nahaja v prostorih Občine Horjul, Občinski trg 1, Horjul in je odprta vsak drugi delovni ponedeljek v mesecu, od 8:00 do 12:00 ure. Centri za socialno delo (CSD) so osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Strokovni delavci na CSD-jih zagotavljajo različne oblike pomoči vsem, ki se znajdejo v življenjski stiski in potrebujejo strokovno pomoč. Pri CSD-jih uveljavljate tudi pravice iz starševskega varstva in do družinskih prejemkov ter pravice iz javnih sredstev. S strokovno delavko centra za socialno delo se boste lahko pogovorili o stiskah in težavah v okviru socialno varstvene storitve prva socialna pomoč. V tem času boste lahko tudi oddali vloge za postopke in pravice, ki jih vodijo na centru za socialno delo.

    Peter Kavčič
    Foto: občinski arhiv

  • Božično-novoletno srečanje veterank in veteranov GZ Horjul

    Božično-novoletno srečanje veterank in veteranov GZ Horjul

    December je mesec v letu, ko pogosto pogledujemo nazaj in se spominjamo opravljenih del v preteklem letu ter snujemo načrte za aktivnosti v prihodnjem letu. Tudi veterani in veteranke GZ Horjul imajo že desetletje takšno navado. 
    Tokrat so se zbrali v Podolnici, na povabilo komisije za veterane pri GZ Horjul. Njen predsednik Janez Šušteršič je najprej prijazno pozdravil zbrane, nato pa z minuto molka počastil vse v preteklem letu preminule gasilke in gasilce. V govoru je nato navedel nekaj dogodkov, ki so jim veterani in veteranke v preteklem letu prisostvovali in jih sooblikovali ter izpostavil izlet v Mengeš, ki ga je komisija za veterane uspešno organizirala ter se zahvalil vsem, ki so pri tem pomagali. Za njim so spregovorili še preostali predsedniki komisij iz prostovoljnih gasilskih društev Podolnica, Vrzdenec, Zaklanec in Žažar. Predstavili so pretekle aktivnosti in se ozrli naprej, pri tem pa pustili močan vtis – da leta pri delu za dobro ljudi niso ovira, predvsem, ker jih žene veselje do poslanstva biti gasilec. Za njihovo delovanje so jim čestitali ter se jim zahvalili za vse, kar postorijo v gasilskih vrstah, vsi prisotni gosti iz regije Ljubljana, gasilske zveze Horjul, sosednjih gasilskih zvez ter iz domačega gasilskega društva. Seveda niso mogli mimo prazničnih voščil in želja, kjer je najpogosteje odmevalo zdravje. 
    Na zdravje so si zaželeli tudi po koncu uradnega dela, ko je ob okusni pogostitvi nastopil čas tudi za sproščen pogovor in druženje.

    Nadja Prosen Verbič
    Foto: Špela Žvokelj Seliškar

  • Sončki zaključili leto 2024

    Sončki zaključili leto 2024

    Sončki imamo navado, da na prvem pohodu v januarju naredimo obračun za preteklo pohodniško leto in ga proslavimo s skupnim kosilom. Letos smo se odločili za vzpon na našo »hišno goro«, Planino in kosilo v koči Planinskega društva Vrhnika, katerega člani smo.

    Za  skupen vzpon smo izbrali pot na Planino iz Stare Vrhnike, nekateri so zaradi bližine doma šli po drugih poteh ali se pripeljali celo z avtom, ker jim trenutno zdravje ni omogočalo vzpona. Ob dvanajstih smo se zbrali v jedilnici doma in zadonela je himna Sončkov, ki jo je ob 15. letnici skupine pripravila Darinka Fabiani. Sledilo je poročilo za leto 2024 organizatorke skupine in planinske vodnice  Sonje Zalar Bizjak, ki je tudi vodila  vseh 17 pohodov od dvajsetih planiranih. Trije so bili žal odpovedani. Obudili smo spomine na prehojene poti, katerih se je  udeležilo povprečno  31 članov na pohod. Sončki, ki so že 15 let aktivni udeleženci pohodov so prejeli simbolične obeske, tisti, ki so lani le enkrat manjkali pa spominske čestitke. Med starejše Sončke nad 65 let sta bila sprejeta še dva pohodnika, v skupini je tako povprečna starost 70,3 let. Naši pohodi so  zato krajši, z manj višinskimi metri. vendar nič manj zanimivi.

    Po tem uradnem delo je sledilo kosilo, s katerim nas je postregla marljiva ekipa koče, nato pa še druženje in na koncu slikanje vseh pred kočo. 

    Foto: Tatjana Rodošek

  • Medijska prepoznavnost občine v letu 2024

    Medijska prepoznavnost občine v letu 2024

    Leto 2024 je bilo za občino Dobrova-Polhov Gradec polno medijske pozornosti, saj so številni prispevki na različnih televizijskih postajah poudarili bogato kulturno dediščino, kulinarične posebnosti in dogodke lokalne skupnosti.

    Februarja je ekipa Kanala A obiskala smučišče Šentjošt, kjer so predstavili predanost upravljavcev manjših slovenskih smučišč. Prispevek je prikazal tekmovanje mladih smučarjev, razpravo o problematiki neugodnih vremenskih razmer, umetnem zasneževanju ter izzive zaradi pomanjkanja sredstev. Zgodba v prispevku je predstavila, kako kljub težavam lokalni entuziasti ohranjajo tradicijo in željo do smučanja.

    Prvega maja je kamera že drugič spremljala Godbo Dobrova-Polhov Gradec ob bujenju občanov na tradicionalni Prvomajski budnici. Prispevek je prikazoval veselje in pomembnost ohranjanja tradicije ter druženja in povezovanja občanov, gasilcev ter celotne občine.

    V preteklem letu sta se v rubriki Kraji z nenavadnimi imeni na Planet TV znašli vasi Črni Vrh in Podsmreka. V Črnem Vrhu so na črni petek iskali popuste, v Podsmreki pa so teden dni pred Božičem razveseljevali s prispevkom o iskanju daril pod smreko v Podsmreki.

    V preteklem letu so bili naši občani večkrat posneti in predstavljeni tudi na nacionalni televiziji RTV SLO. Denimo poleti so v Šentjoštu posneli prispevek o cerkvi sv. Jošta in slikarski razstavi Preobrazba sveta, ki je bila na ogled v cerkvi. Razstavo je predstavil njen avtor, akademski slikar Jošt Snoj, cerkev in gotske freske v njej pa Anita Klančar Kavčič. Prispevek je bil objavljen v oddaji Kultura po večernih Odmevih. Poleg tega so predstavili tudi restavriranje gotskih fresk v cerkvi in izdelavo kopije poškodovanega zvona iz leta 1354, ki je eden najstarejših v Sloveniji. V oddaji Infodrom za mlade so večkrat nastopili učenci OŠ Polhov Gradec in OŠ Dobrova.

    Decembra so na nacionalni televiziji RTV Slovenija v oddaji Ljudje in zemlja predstavili domače dobrote občine. Posebna pozornost je bila namenjena kmetiji Na Prosenov iz Črnega Vrha, kjer je gospa Marija Končan pokazala postopek peke kruha na tradicionalen način. Prispevek je obogatil še vpogled v kulinarični spominek Cula dobrot Blagajeve dežele, ki vključuje lokalne izdelke, kot so kozji sir, nojeva salama, čokolada in domači kruh.

    Poleg tega je bil avgusta medijsko podprt blagoslov in dvig novih zvonov v Setniku, kar je predstavljalo simbol povezanosti in ohranjanja verske kulture na podeželju. Pred Miklavževim večerom je Dobrovo obiskal Miklavž in se v živo javil med glavnimi novicami dneva v studio in  pozdravil prebivalce celotne Slovenije in pohvalil pridnost dobrovskih otrok.

    V oddaji Jutro na Planetu pa so se predstavili Godbeniki domače godbe Dobrova-Polhov Gradec, kjer je besed predvsem tekla o letnem dogodku Noč godbe, mesec dni kasneje pa se je predstavila še Glasbena šola Emil Adamič, kjer pa je beseda tekla o tem, kdaj je pravi čas z vpis otroka v glasbeno šolo.

    Občina Dobrova-Polhov Gradec se je skozi številne medijske prispevke pokazala kot prostor z bogato kulturno, kulinarično in družbeno dediščino, ki jo zaznamujejo povezovanje, predanost in ponos lokalnih prebivalcev. Ta medijska podpora je pomembno prispevala k prepoznavnosti kraja na nacionalni ravni in spodbudila zanimanje za obisk te idilične regije.

    M.D.