Blog

  • Pregled dela planinskega društva v minulem letu

    Pregled dela planinskega društva v minulem letu

    V začetku marca smo se planinci Planinskega društva Vrhnika srečali na občnem zboru.

    Pregledali smo poslovanje v letu 2024 in se seznanili z načrti za leto 2025. Po uvodnem pozdravu predsednika društva, Tomaža Stržinarja, smo z eno minutnim molkom počastili spomin na naše preminule člane. Do sklepčnosti občnega zbora pa so se nam mlade planinke in planinec predstavili s kulturnim programom.

    Sledila je podelitev priznanj v akciji Mladi planinec za leto 2024. Priznanja je podelil načelnik Mladinskega odseka, Martin Jeraj.

    Bronasti znak Mladi planinec so prejeli Gašper Cunder, Tjaša Jesenko, Tisa Kumše Kržič, Patricija Lukan, Samo Rihar in Valentin Sinko Taufer. Srebrni znak Mladi planinec so prejeli Ludvik Jesenovec, Kajetan Kunstelj, Ajša Pajnič Toplišek, Kaja Rihar, Drejc Senjur in  Lara Toplišek.

    Po izvolitvi organov občnega zbora, kateremu je predsedovala Jana Fabjan, je sledilo poročilo predsednika društva, Tomaža Stržinarja.

    V letu 2024 je društvo imelo 607 članov, prostovoljci so opravili 3400 ur. 

    Sledilo je poročilo načelnikov Gospodarskega, Markacijskega, Mladinskega, Vodniškega odseka in Odseka varuhov gorske narave. Svoje delo so predstavile planinske skupine Barjani, Cekinčki, Lintverni, Sončki, Triglavke, Veseli triglavci in Zimzeleni. Poročila oziroma vtise odsekov in skupin iz pohodov, vsak mesec spremljate v Našem časopisu in na društveni spletni strani.

    Vodniki Planinskega društva Vrhnika so v lanskem letu sodelovali pri izvedbi, organizaciji in vodenju pohodov in taborov. Vodili so 98 enodnevnih pohodov, 1 dvodnevni pohod, 5 večdnevnih pohodov, sodelovali v 1 letnem taboru in 1 zimskem taboru. Vse skupaj so vodili 2801 planinca. V preteklem letu je bilo na društvu 19 vodnikov. Opravili so en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 1. stopnje, en tečaj za pridobitev naziva strokovni delavec 2. stopnje, en turno smučarski tečaj, en tečaj za vodenje zelo zahtevnih tur in pet izpopolnjevanj.

    Markacisti so na 14 akcijah urejali planinske poti, Gospodarski odsek pa izvedel delovne akcije na Planini.

    Jana Fabjan je predstavila finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora.

    V letu 2025 bodo vodniki in ostali prostovoljci skrbeli za dobro počutje članov, organizirali pohode, tečaje, predavanja in srečanja. Mladinski odsek bo organiziral 61. planinski tabor. Sodelovali bodo v skupnih akcijah v organizaciji MDO Notranjske. Društvo bo aktivno v Športni zvezi Vrhnika, sodelovalo bo z ZIC Vrhnika, Civilno zaščito in vsemi sorodnimi društvi in organizacijami. Vse akcije bodo objavljene na spletni strani PD Vrhnika in na Razobešenih plakatih. Sledil je pozdrav gostov.

    Dokaz, da smo bili v letu 2024 pridni, je podelitev društvenih priznanj in priznanj Planinske zveze Slovenije. Diplomo PD Vrhnika je prejela Danijela Kos, Bronasti znak PD Vrhnika pa Metka Krašovec. Srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije so prejeli Elica Brelih, Franci Hlebec, Boštjan Ravnik in Jože Školc, Zlati častni znak PZS pa Mateja Mohar in Andrej Stržinar.

    V decembru 2024 je potekala v Novem Mestu slavnostna podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, kjer je naš dolgoletni član, Janez Petrič, prejel spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije.

    Ob koncu se zahvaljujemo OŠ Ivana Cankarja, ki nam je odstopila prostor za izvedbo občnega zbora. Zahvaljujemo se tudi ekipi s koče na Planini, ki so poskrbeli za pogostitev.

    Polona Verbič, foto: GT

  • Osma obletnica Vedno poskočnih

    Osma obletnica Vedno poskočnih

    4. marca 2017 smo štiri upokojenke in dva upokojenca na igrišču v Dragomerju začeli z vadbo, saj smo si rekli, da nikoli ne bomo med nepokretnimi. Skupina je hitro rastla. Pregledali smo kup znanih primerov vadbe in terapij ter pol ure vadbe priredili pogojem v športnem parku in smiselnemu vrstnemu redu: ogreti, raztegniti, razmigati in nazadnje obremenjevati vse sklepe ter mišice.                                     
    Čez pol leta smo imeli že dodatno opremo, zaključno pesem, skupino na Logu, od navdušenega župana dobili majice z napisom »Vesno poskočni«, s katerimi smo tudi nastopili na Šport fejstu …
    Kmalu smo postali občina, kjer se cca 2% prebivalcev vsak dan posveča gibanju starejših, odpravljanju vzrokov za zdravstvene težave in prenašanju izkušenj. Razne druge državne zveze in instituti se lahko pohvalijo le s cca. 0,25 % udeležbe na podobnih dejavnostih …
    Mnogi od vedno poskočnih vedo, da starejši rabimo druženje in gibanje. Vedo, da je treba delati na odpravljanju težav in potreb po zdravilih. Vedo tudi, kako se v enem mesecu odpravi uporabo bergel ali kalcita v ramenu, kovid pozitivnost v štirih dneh, težave v križu v treh dneh, potrebo po zamenjavi kolena zaradi stika »kost na kost« pa v treh letih. 
    Upam, da se nam bodo pridružilo več moških, ker smo zdaj v manjšini in bomo datum odhoda med nepokretne še dolgo prestavljali na kasneje.

    Ciril Krašovec

  • Pustna povorka po vasi

    Pustna povorka po vasi

    Kot je v naši krajevni skupnosti v navadi že nekaj desetletij, je na pustni torek KUD Drenov Grič – Lesno Brdo priredil otroško pustovanje. Pred leti je to večinoma potekalo v dvorani gasilskega doma, kjer so bile med splošnim rajanjem ob glasbi organizirane različne igre. Zaradi pandemije smo maškarado preselili na prosto, in ker se je to super obneslo, zdaj nadaljujemo na tak način.

    Tako so se tudi letos maškare popoldan okrog štirih začele zbirati v krajevnem športnem parku, od koder je pustna povorka krenila po vasi in preganjala zimo, pri čemer ji je pomagalo tudi sonce, ki je ta dan sijalo že s prav pomladansko toploto. Na začetku kolone je igrala harmonika, maškare pa so sledile in so piskale in trobile in cingljale. Na postojanki med potjo so se odžejale in posladkale s čokoladicami in bombončki, na koncu so jih čakali še sadni sokovi in seveda krofi, brez katerih za pusta ne gre. Pustna zabava ob glasbi in igrah je na igrišču trajala vse do teme.

    Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi!
    Slike so prispevali Barbara, Vesna in Jure.

  • Predstavitev komisije za protokol na gasilski zvezi Vrhnika

    Predstavitev komisije za protokol na gasilski zvezi Vrhnika

    Gasilce v naši zvezi želimo ozavestiti, da protokol na gasilskih prireditvah ni zgolj formalnost, temveč ključni element, ki izraža organiziranost, spoštovanje in ponos gasilstva. S pravilnim izvajanjem protokolarnih obveznosti skrbimo za enoten in dostojanstven nastop gasilcev, hkrati pa negujemo tradicijo, ki jo prenašamo na mlajše generacije. 

    Ena izmed ključnih pobud naše komisije je bila organizacija predavanj o protokolu, s katerimi želimo gasilce podučiti o pravilnem izvajanju protokolarnih dejanj, kot so vodenje prireditev, postroj enot ter rokovanje s prapori in ostalimi simboli gasilske organizacije. Takšna izobraževanja prispevajo k enotnosti in večji urejenosti na gasilskih dogodkih. Udeleženci so se med drugim naučili, kakšen je vrstni red pozdravljanja gostov, sedežni red in vrstni red govorov na gasilskih prireditvah, kako poteka gasilski pogreb in kako se pravilno nosi priznanja na gasilski uniformi. Tudi sicer je naša komisija na voljo društvom za pojasnila o protokolu in odgovore na konkretna vprašanja, ki de pojavijo ob izvedbi posameznih prireditev in dogodkov.

    Na gasilskih prireditvah igrajo ključno vlogo praporščaki, saj s svojim izgledom in nastopom izražajo močno simboliko. Komisija za protokol zato izvaja sistematično izobraževanje praporščakov, kjer ti pridobivajo znanje o pravilnem nošenju praporov in rokovanju z njimi ter primernem gibanju. Takšna usposabljanja zagotovo pripomorejo k profesionalnemu in enotnemu nastopu gasilskih enot na uradnih dogodkih. V lanskem letu se je pojavila tudi pobuda za izdelavo posebnih protokolarnih sekiric, ki jih nosijo spremljevalci prapora. Te sekirice simbolizirajo gasilsko zgodovino in častno vlogo spremljevalcev, hkrati pa prispevajo k vizualni podobi gasilskih postrojev. S tem ohranjamo tradicionalne vrednote gasilstva in dodatno krepimo pomen spoštovanja gasilskih simbolov. V Gasilski zvezi Vrhnika pa smo bili pretekli mesec priča še enemu pomembnemu dogodku – ustanovitvi častne enote, ki bo odslej predstavljala nepogrešljiv del gasilskih slovesnosti in protokolarnih dogodkov. Pobuda za ustanovitev častne enote izhaja iz želje po še večjem spoštovanju gasilske tradicije, urejenem izvajanju protokolarnih obveznosti ter poudarjanju pomena gasilstva kot organizacije z globokimi koreninami v slovenski družbi. GZ Vrhnika se je tako pridružila peščici gasilskih zvez, ki imajo lastno častno enoto. 

    Zavedamo se, da je gasilstvo več kot le nudenje pomoči ob nesrečah –  predstavlja tudi simbol vrednot, kot so solidarnost, tovarištvo in čast. Prav je, da tudi svoj nastop prilagodimo tem vrednotam. S to vizijo bomo v Gasilski zvezi Vrhnika še naprej razvijali protokol in skrbeli za njegovo kakovostno izvajanje.

    komisija za protokol GZ Vrhnika

     

  • Vabilo na predstavitve naravne in kulturne dediščine

    Vabilo na predstavitve naravne in kulturne dediščine

    V okviru LAS Barje z zaledjem bomo v občinah Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Vrhnika pripravili predstavitve, ki bodo osvetlile značilno dediščino posameznega območja. Vsak dogodek bo obogatil gost, ki bo poglobljeno predstavil dediščino kraja in razkril zanimive zgodbe iz preteklosti.
    Predstavili bomo tudi uspešen projekt s področja dediščine, ki je bil na tem območju že izveden v okviru LAS Barje z zaledjem in sofinanciran z evropskimi sredstvi. 

    Vabimo vas, da skupaj odkrijemo bogato kulturno in naravno zapuščino naše skupnosti, se povežemo z lokalnimi pobudami in projekti ter uživamo v okušanju lokalnih dobrot.

    Delavnice bodo potekale:

    – v četrtek, 6. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    Občina Log – Dragomer, Loška cesta 12, Log pri Brezovici
    Gostja: Barbara Vidmar, Krajinski park Ljubljansko barje

    – v sredo, 12. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    Rokodelski dom Vrhnika, Tržaška cesta 23, Vrhnika
    Gostja: Anka Grom, lastnica kašče na Stari Vrhniki (Lukacova – Ankina kašča)

    – v sredo, 19. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    OŠ Horjul, Šolska ulica 44, Horjul
    Gost: izr. prof. dr. Vito Hazler, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL

    – v sredo, 26. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva ulica 15, Borovnica
    Gostja: dr. Barbara Juršič, nekdanja direktorica Tehniškega muzeja Slovenije

  • Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« – zadnji klic na pomoč.

    Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« – zadnji klic na pomoč.

    Spoštovani!
    1. V februarju 2025 smo na Lukovici pridobili novi nadvoz čez primorsko avtocesto A1. Vse pohvale zelo pridnim delavcem skozi celotno obdobje gradnje (od julija 2023 dalje).
    2. Dne 19. in 25. februarja 2025 sta bila “dva ta vesela dneva”. Del Lukovice je namreč dobil protihrupno ograjo ob avtocesti. Na to protihrupno ograjo smo čakali že od leta 2012.
    3. V zvezi s preimenovanjem avtocestnega priključka so mi v preteklosti podali že več odgovorov. Poimenovanje je bilo usklajeno z Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Log-Dragomer. DARS-ova uveljavljena splošna praksa je, da se priključki poimenujejo po večjih naseljih. Tak način poimenovanja sledi logiki vodenja prometa od večjih krajev proti manjšim, zaradi dobre orientacije v prostoru. Najbrž še niste slišali, da je s pomočjo sodobne tehnologije in uporabe množičnih načrtovalnikov poti ter GPS naprav mogoče pot načrtovati do najmanjše podrobnosti. Krajani manjših naselij smo potemtakem manj vredni in manjši kraji nikoli ne moremo priti v ospredje ter nikoli ne moremo biti prepoznavni.
    Samo naselje Dragomer sploh ne meji na avtocesto. Tudi sedež Občine Log-Dragomer ni v Dragomerju, ampak je na Logu. Z imenovanjem priključka »samo« v Dragomer, bo ponovno izbrisan naš kraj Lukovica. Lukovica je star slovenski kraj (1431). Grad Lukovec je omenil tudi Janez Vajkard Valvasor v Slava Vojvodini Kranjske (1689).
    4. Lukovica je res v manjšini, ampak je bila pa dovolj dobra za to, da so uničili kvalitetna barjanska zemljišča za potrebe gradnje avtocestnega priključka. Dovolj dobra je bila tudi, da je na Lukovici zgrajena čistilna naprava, ki je najpomembnejši investicijski projekt občine: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 3. sklop.
    5. Kot večna optimistka mislim, da je vendarle še možnost, da se avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 preimenuje v edino pravilno ime, in sicer: Dragomer-Lukovica.
    6. Ime Dragomer–Lukovica imamo že v imenovanjih: Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer–Lukovica; Športno društvo Dragomer-Lukovica; Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica; avtobusni postaji Dragomer-Lukovica itd.
    7. Gradnja avtocestnega priključka na Lukovici je v zaključni fazi. Po dokončanju gradnje bo potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo izdalo uporabno dovoljenje za avtocestni priključek Dragomer-Lukovica.
    8. Upajmo, da bo vsaj na usmerjevalni tabli zapisana Lukovica … (Brezovica, Lukovica, Dragomer, Vnanje Gorice, Log). Mimogrede, ne mi napisati Lukovica pri Brezovici, zato ker za Brezovico tudi ni napisano »Brezovica pri Ljubljani« in za Log tudi ni napisa »Log pri Brezovici«.
    9. Seveda so tudi pozitivne stvari avtocestnega priključka, ki je strateškega pomena:
    – izboljšana prometna varnost (pločniki, javna razsvetljava, semafor, označbe, table);
    – ureditev potokov,
    – umirjanje hitrosti pod 90 km na uro na regionalni cesti skozi Lukovico,
    – protihrupna ograja,
    – večja kvaliteta bivanja in višja vrednost nepremičnin.

    P. S.: Se vidimo na otvoritvi enega od največjih projektov v lepi Sloveniji. Predstavniki DARS-a in državniki nas boste spoznali po tem, da bomo nosili majico z napisom: “Lukovica = Barcelona” oziroma “Lukovica =nesojeno ime diamanta”.
    S spoštovanjem,
    Maja Zorc, Lukovica

  • Čajanka DU Log

    Čajanka DU Log

    Naša prva čajanka v tem letu se je zgodila v mesecu kulture, katerega posebej  obeležuje Slovenski kulturni praznik 8. februarja. Zaradi občinske proslave,  posvečene temu prazniku, smo naše srečanje izvedli teden dni kasneje, v sredo 12. februarja 2025, ko se je vabilu odzvalo 17 članov. 
    Času primerno je bila tudi naša čajanka kulturno obarvana. Obiskala nas je večini že znana, »kamišibajka« Tomi Zaletel. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki pritegne občinstvo k uživanju ob upodobitvah in najrazličnejših zgodbah. Tokrat nam je Tomi predstavila hudomušni zgodbi Frana Milčinskega: »Turki v Butalah« in »Butalski zajec«. Ob »butalščinah« smo se vsi prisotni zabavali, razvila se je tudi debata o pripravi vsebin in ilustracij za izvedbo predstave. Omeniti moram, da je Tomi na tem področju že prava  umetnica. Naši zvedavosti je sledila zgodbica »Lisička se nauči pisati«, za katere interpretacijo in ilustracije je na festivalu kamišibajkarjev Slovenije prejela zlato priznanje. Zahvaljujemo se Tomi za njen obisk, vsekakor jo bomo še povabili medse, saj je tovrstno gledališče še kako zanimivo, ne le za otroke, tudi za nas. 
    S tem se naš kulturni del še ni zaključil. Tokratno srečanje je poudarilo pomen kulture v vsakdanjem življenju, ki nas navdihuje, združuje in povezuje. Kultura živi med nami in v nas ter se izraža skozi besede, glasbo, pesmi, ples. V prepričanju, da so tudi med našimi člani skriti talenti, sem jih povabila, da srečanju dodajo svoj prispevek. Njihov odziv je potrdil moja pričakovanja, saj se je kar nekaj prisotnih odzvalo … 
    Sonja K. nam je prebrala resnično zgodbo »Največja preizkušnja«, katere avtorica je njena prijateljica Marinka iz Kopra. Pretresljiva zgodba s srečnim koncem se nas je dotaknila in nam vsem dala misliti. 
    Tudi Andrej J. je zrecitiral pesmico, ki mu je ostala v spominu od najzgodnejšega otroštva: »Drejček-Nejček, mali mož« (Tone Pavček), in še pesem avtorice Marte Gorup iz njene zbirke pesmi »Imela bi rada sonce« z naslovom »Kam kaj dam«. Prisluhnili smo tudi pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek« in njegovi avtorski pesmi »Starega ptiča tožba«. 
    Svoj recital nam je kar na pamet postregel tudi Andrej K. z delom Prešernovega »Sonetnega venca« in pesmijo Karla Destovnika Kajuha »Kje si, mati?« 
    Helena K. nam je prebrala Prešernovo pesem »Od železne ceste«, zapela pa nam je tudi pesem, ki izvira iz časa NOB. Avtor je neznan, naučila pa se je je od svoje mame, ki je bila v tistem času v begunskem centru Vetrinj pri Celovcu, kjer so prepevali domoljubno pesem »Kje je mesto Ljubljana?«. 
    Kot običajno se je druženje nadaljevalo ob čaju, kozarčku rujnega in prigrizkih ter sladicah, ki so jih prinesle tokratne udeleženke. Vsem hvala, da ste pripomogli k še enemu prijetnemu druženju. Dobrodošli na naslednji čajanki v marcu!

    Za DU Log: Damijana T.

  • Valentinov plezalni vikend

    Valentinov plezalni vikend

    Sredi februarja je Plezalni center Verd kar pokal po šivih od živahnega vrveža plezalcev in plezalk. V petek, na valentinovo, so rekreativni odrasli plezalci uživali v plezanju posebej pripravljenih balvanov v sklopu Vaške lige. Sobota in nedelja pa sta bila posvečena otrokom, ki so z navdušenjem in vztrajnostjo »grizli« plezalne oprimke na uradnem tekmovanju »Zahodna liga«, ki poteka pod okriljem Planinske zveze Slovenije.

    V obeh dneh se je na plezalnih stenah zvrstilo rekordnih 480 mladih plezalcev in plezalk iz zahodnega dela Slovenije, pri čemer je največjo udeležbo, kar 79 tekmovalk, beležila kategorija starejših cicibank.
    Športno društvo SCT je na tej lokaciji prvič gostilo tako množično tekmovanje, a kot je zatrdil predsednik društva Aljoša Grom, zagotovo ne zadnjič. Otroci, trenerji in starši so bili nad organizacijo navdušeni in so izrazili željo, da se z veseljem vrnejo. Devet tekmovalnih balvanov je bilo razporejenih v dveh prostorih – v »Balvanski dvorani« in »Veliki šutalnici«, posebni dvorani, kjer redno trenira zlata olimpijka Janja Garnbret, kar je dogodku zagotovo dodalo še poseben pečat.

    GT

    Med  480 plezalci iz 35 društev je bilo tudi 18 članov in članic domačega društva:

    1. mesto Primož Celjar (ml. cicibani)

    7. mesto jaka Kocijančič (ml. cicibani)

    21. mesto Mojca Gruden (ml. cicibanke)

    25. mesto Mara Voroš (ml. cicibanke)

    9. mesto Nace Grom (st. cicibani)

    19. mesto Gal Primc (st. cicibani)

    38. mesto Boril Vesel (st. cicibani)

     

    18. mesto Tinkara Laharnar (ml. deklice)

    36. mesto Vida Cerkvenik (ml. deklice)

    49. mesto Zoja Špk Jakin (ml. deklice)

     

    17. mesto Lara Turšič (st. deklice)

    23. mesto Ivana Hajdukovič (st. deklice)

    63. mesto Bonni Čuk (st. deklice)

     

    5. mesto Aljaž Zalaznik (st. dečki)

    34. mesto Jurij Škulj (st. dečki)

     

    11. mesto Maruša Podrzavnik (kadetinje)

    5. mesto Lovro Pavlin (kadeti)

    11. mesto Timi Zrimšek (kadeti)

     

     

  • Razpis za podelitev priznanj Občine Horjul za leto 2025

    Razpis za podelitev priznanj Občine Horjul za leto 2025

    Pisni predlogi za Razpis za podelitev priznanj Občine Horjul za leto 2025, se pošljejo do vključno 20. marca 2025 na naslov Občine Horjul.

    Občina Horjul podeljuje naslednja priznanja:
    –  naziv častni občan
    –  plaketo
    –  priznanje

    Občinska priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku.

  • Povabilo klekljaricam in klekljarjem k izobraževanju »IDRIJSKA ČIPKA po risbah akad. slikarja RAFAELA TERPINA«

    Povabilo klekljaricam in klekljarjem k izobraževanju »IDRIJSKA ČIPKA po risbah akad. slikarja RAFAELA TERPINA«

    Čipkarska šola Idrija vabi k sodelovanju klekljarice in klekljarje z izkušnjami klekljanja zahtevnih cvetličnih elementov s tankim sukancem.

    Udeležba na 30 urnem izobraževanju bo brezplačna. Izobraževanje bo potekalo aprila 2025 in nato od oktobra 2025 do februarja 2026.

    Rok za prijavo na izobraževanje je 31. 3. 2025, na e-naslov metka.fortuna@csod.si ali osebno v Čipkarski šoli Idrija, Prelovčeva 2 v Idriji.

    V prijavi na kratko obrazložite vaše izkušnje s klekljanjem in priložite morebitna dokazila o znanju klekljanja (npr. certifikat geografske označbe Idrijska čipka, NPK klekljar/klekljarica, Rokodelstvo Art&Craft Slovenija, Priznani rokodelec/Priznana rokodelka).

    Vabljeni na predstavitev izobraževanja v Center idrijske čipke, Prelovčeva 2 v Idriji, v torek, 18. 3. 2025, ob 17:00.