V soboto, 12. aprila 2025, smo se z zgodovinskim krožkom OŠ Polhov Gradec odpravili na tradicionalno spomladansko ekskurzijo v soseščino. Letos smo zopet obiskali Hrvaško. Prek Štajerske smo se pripeljali v Obsotelje in si na hrvaški strani ogledali Muzej neandertalca v slikovitem malem mestecu – Krapini. Navdušili so nas izvirna postavitev razstave s poudarkom na razvoju živih bitij in človeka ter opisu proučevanja človeške preteklosti. Ob muzeju so sprehajalne poti, ki obiskovalce vodijo do kraja, kjer so pred 120 leti izkopali prve ostanke neandertalcev, predhodnikov današnjega sodobnega mislečega človeka (homo sapiens sapiens). Sončen dan se je nadaljeval z obiskom hrvaške prestolnice – Zagreba. Sprehod po starem mestnem središču s Kaptolom in Gornjim gradom je vrhunec dosegel v Mestnem muzeju, kjer z mnogimi arheološkimi ostanki in drugimi materialnimi viri osvetlijo zgodovino tega starega mesta. Po muzeju nas je vodila prijazna vodička, ki nam je kot zanimivost povedala tudi to, da je direktorica njihovega muzeja Slovenka. Tudi prosti čas v mestu smo s pridom izkoristili za okrepčilo in počitek. Iz sosednje Hrvaške smo se vrnili polnih novih spoznanj ter dobre volje zaradi prijetne družbe, z željo, da se tudi drugo leto odpravimo na raziskovanje bližnjih dežel. Takrat nas bo pot popeljala na sever!
V petek, 17. maja 2025, je v prostorih ribiškega doma v Sinji Gorici potekal redni Zbor članov Ribiške družine Vrhnika, najvišji organ društva, na katerem se je zbralo 56 članov in 7 mladincev. Dogodek je potekal po vnaprej pripravljenem dnevnem redu in v duhu sodelovanja ter povezanosti, ki že dolga leta zaznamujeta našo ribiško družino. Zbor je najprej nagovoril predsednik RDV, Marko Barišič, z uvodnimi besedami, nato pa so člani Upravnega odbora podali letna poročila o delovanju društva v preteklem letu. Sledilo je še poročilo predsednika Nadzornega odbora, po katerem so zbrani člani z glasovanjem potrdili vsa poročila in s tem izrazili soglasje s predstavljenim delom in pregledom nad poslovanjem ter aktivnostmi društva. Poseben pomen je imela tokratna seja zaradi zaključka petletnega mandata predsednika Ribiške družine Vrhnika Marka Barišiča, ki je v iskrenem govoru podal pregled opravljenega dela, izpostavil tako uspehe kot tudi izzive, ki so jih v tem času zaznamovali nenadejani dogodki (korona), ter se toplo zahvalil vsem članom RDV za podporo, sodelovanje in vztrajnost v skupnih prizadevanjih. Njegove besede so bile polne spoštovanja in ponosa nad skupnimi dosežki. Zaradi izteka mandata je bil Zbor članov tudi volilne narave. Po predstavitvi programa in kratkem nagovoru kandidata za novega predsednika, Robija Stareta, v katerem je izpostavil ključne smernice za štiriletni mandat in svojo vizijo nadaljnjega razvoja RDV, je sledila še predstavitev kandidatov za novi Upravni odbor. Zatem je sledilo glasovanje, na katerem so prisotni člani z veliko večino potrdili Robija Stareta za novega predsednika Ribiške družine Vrhnika, skupaj z njegovo ekipo, ki bo v prihodnjih letih skrbela za vodenje in razvoj društva. Po uradnem delu je sledil prijaznejši, sproščeni del – tradicionalno tekmovanje v lovu na največjo ribo, ki je potekalo v ribniku pri ribiškem domu. Tekmovanje, ki je bilo polno smeha, domislic in dobre volje, je potekalo v dveh kategorijah – za polnoletne člane in za mladince. Med člani je slavil eden izmed najbolj izkušenih ribičev, Tov. Jože Mazi, drugo mesto je osvojil častni član Janez Obid, tretji pa je bil Peter Orhini. Med mladinci je bila udeležba sicer skromnejša in v treh urah sta bili ulovljeni zgolj dve ribi, ki ju je ujel isti mladinec Adem Poljanšek, kar mu je prineslo dobro voljo in zasluženo plaketo. Ob zaključku tekmovanja je sledila še podelitev priznanj najboljšim, nato pa smo se vsi skupaj zbrali ob pogrnjenih mizah, kjer se je nadaljevalo prijetno druženje z izmenjavo ribiških anekdot, izkušenj in humorja iz sveta ribištva – vse do poznega popoldneva. Zbor članov RD Vrhnika 2025 ni bil le formalni dogodek, temveč pravi praznik društvenega življenja, kjer so se prepletli spomini, načrti, spoštovanje in prijateljstvo – vrednote, ki nas kot skupnost povezujejo že desetletja.
Ribiška družina Vrhnika
Skupna slika članov in mladincev RDV
Od leve Robi Stare (novi predsednik RDV),Janez Obid, Jože Mazi, Peter Orhini, Adem Poljanšek, Stane Omerzel (novi tajnik RDV)
Letošnji mesec maj je bil na OŠ Polhov Gradec zelo knjižno obarvan. Učenci cele šole so celo šolsko leto opravljali bralno značko – prostočasno dejavnost, ki spodbuja k branju že od leta 1961. Ob zaključku projekta smo 6. 5. 2025 na šoli organizirali prireditev za vse učence naše šole, tudi podružnični šoli Črni Vrh in Šentjošt. Od 402 učencev jih je letos 207 opravilo bralno značko do konca, torej so mentoricam in mentorju povedali dovolj obnov in deklamirali dovolj pesmi. Nekateri učenci zelo radi in veliko berejo, zato se ne ustavijo pri eni bralni znački, pač pa pripovedujejo še naprej. Tako je bilo vseh bralnih značk skupaj opravljenih kar 273. Tisti učenci, ki so uspeli dokončati 3 bralne značke v tem šolskem letu, so na prireditvi prejeli knjižno nagrado. Takih je bilo 29 učencev. Ena učenka iz POŠ Šentjošt pa je podrla letošnji rekord, opravila jih je 6. Knjižno nagrado sva podelili skupaj s pisateljico Mašo Ogrizek, ki nas je obiskala na prireditvi in za vsako triado učencev posebej predstavila svoje delo. Mlajši bralci jo poznajo predvsem po zgodbah iz stripov Grozna šola ter Luka iz bloka, starejši pa po romanu Lisičja luna.
Sedmošolci pa so bili že 19. leto zapored deležni obiska splošne knjižnice v okviru projekta Rastem s knjigo. 8. 5. 2025 je Mestno knjižnico Ljubljana, enoto Prežihov Voranc obiskal 7. a, 22. 5. 2025 pa še 7. b. Izvedeli so mnogo uporabnih informacij, ki jim bodo v kasnejših letih koristile, kako se včlaniti v knjižnico, kako najti, rezervirati, podaljšati in vrniti gradivo, kakšne so njihove članske dolžnosti in ugodnosti. Ogledali so si vse oddelke knjižnice, ugotavljali, kako je gradivo urejeno in kaj pomenijo vsi znaki na policah, knjigah in v prostoru. Pred odhodom nazaj v šolo je vsak prejel brezplačen izvod knjige Mateje Gomboc: Sposojena babica Štefi.
Gari Kasparov, nekdanji svetovni šahovski prvak, je nekoč izjavil, da ima šahovska igra kar 10123 kombinacij. Za tiste, ki niso najbolj vešči v matematiki: to je številka, ki ima kar 123 ničel, kar je več kot je atomov v vsem (znanem) vesolju. Ne vem, če to drži, vem pa, da je šah silno zanimiva miselna igra. Nekateri se ji predajajo s pravo strastjo, nekateri pa občasno, ljubiteljsko, bolj za zabavo. In med slednje lahko štejemo tudi te, ki se vsak torek od 10.ure dalje pomerimo v medsebojnih šahovskih partijah. V Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica so obudili nekoč že aktivni šahovski krožek. Člani so celo sodelovali v medobčinski ligi oziroma turnirjih. Sčasoma je dejavnost zamrla, interes pa je ostajal živ. Tako se je na začetku letošnjega leta zbrala skupinica ljubiteljev šaha, DUDL je dal na razpolago prostor v Domu krajanov Dragomer in pa seveda deske in figure. Kot že rečeno: vsak torek ob 10:00 v Domu krajanov, če pa vreme dopušča pa kar zunaj, pred brunarico. Veseli bomo vsakega novega šahista, ni važno kakšen »rating« ima, samo da je dobre volje.
V počastitev občinskega praznika Občine Vrhnika se je v prostorih Društva upokojencev Vrhnika odvijalo meddruštveno tekmovanje v pikadu. Udeležile so se ga moške in ženske ekipe Društev Logatec, Lož, Baron Logatec, Rovte, Vrhnika in Društva invalidov Vrhnika.
Ker je bilo lepo sončno vreme, je bilo vzdušje že takoj na zboru vseh tekmovalcev prijateljsko, vedro in zabavno.
Vse navzoče je pozdravila predsednica Društva upokojencev Vrhnika in zaželela prijetno počutje in veliko športne sreče ter prijateljsko druženje.
Veselje naših ekip je bilo popolno, saj so ženske osvojile prvo mesto, moški pa tretje. Iskrene čestitke vsem udeležencem tekmovanja za osvojena mesta, Andreju in Mileni ter celotni ekipi pikada pa pohvala za odlično organizacijo in izvedbo.
Za popestritev pa je potekalo tudi tekmovanje dvojic v igri »štrbunk«. Gledalec bi mislil, da je to lahka igra, toda vrečica se meče iz razdalje osmih metrov v odprtino na klančini. Ker je odprtina majhna, pa še na klancu se nahaja, je kar težko vreči v luknjo za tri točke.
Zabavno pa je opazovati, zato so dvojice imele ves čas veliko gledalcev in navijačev.
Prvo mesto sta osvojila Dormiš Tomo in Dušica, drugo mesto Borić Nedo in Nada, oba para iz Društva upokojencev Vrhnika, tretje mesto pa ekipa Društva invalidov.
Igra je nova, a ima vedno več privržencev. Če vas zanima, se nam pridružite.
Elica, Milena, Andrej
Foto: Željko J.
Regijsko tekmovanje Osrednjeslovenske regije v pikadu
Društvo upokojencev Grosuplje je organiziralo regijsko tekmovanje v pikadu za Osrednjeslovensko pokrajino. Ženska in moška ekipa Društva upokojencev Vrhnika se vsako leto tekmovanja udeleži. Letos sta naši ekipi zasedli četrto mesto, iskrene čestitke.
Vrhnika je dobila novo obnovljeno želežniško postajo prej kot Ljubljana. V petek je namreč potekala otvoritev želežniške postaje – muzej v spomin na pred skoraj 60 leti ukinjeno progo Ljubljana – Vrhnika. Ukinilo jo je namreč takratno plansko gospodarstvo s pogledom v nikamor … Katastrofa.
obveščamo vas, da bo od ponedeljka, 2. junija 2025, vzpostavljena popolna zapora ceste na odseku pri Graščini. Izvajalec bo pričel s pripravo in izvedbo tlakovanja (2. faza). Zapora bo trajala predvidoma do sredine julija – odvisno od vremenskih razmer. OBVOZ: V času popolne zapore je obvoz možen po drugih lokalnih cestah.
AVTOBUSNI PREVOZI – SPREMENJEN VOZNI RED: • Spremembe odhodov iz Črnega Vrha: ▪ Odhod ob 5:10 se prestavi na 5:00. ▪ Odhod ob 6:15 se prestavi na 6:00. • Na liniji 52 Polhov Gradec – Črni Vrh bo v času zapore vozil dodatni avtobus, ki bo omogočal prestop iz šolskih in rednih linij med 5:00 in 21:45 (prestop pri trgovini KZ Dolomiti). • Prestop ne bo mogoč pri odhodu iz Ljubljane ob 14:20 in prihodu v Polhov Gradec ob 14:59. • Ob nedeljah avtobusna povezava do Črnega Vrha ne bo obratovala.
Spremljajte sprotne informacije: • Spletna stran in Facebook Občine Dobrova – Polhov Gradec • LPP:www.lpp.si/javni-prevoz/obvozi
Zahvaljujemo se za vašo potrpežljivost in sodelovanje.
V nedeljo 25.5.2025, so se na Logu, na Brezovici in v Vnanjih Goricah predstavili mladi, ki se odpravljajo v okviru Projekta Pota, v misijone na pomočljudem v stiski. https://pota.si/projekti/argentina/
Po tej in podobnih predstavitvah, smo se zunaj zadržali v pogovoru in podprli akcijo.
Sedaj pa vabimo tudi vas, da jo podprete na katerikoli način. Povezava za spletno donacijo je:https://pota.si/doniraj/. Zraven pa je potrebno, da se kot namen plačila napiše ‘POTA Argentina 2025’.
Seveda so dobrodošle tudi dobre želje in molitev. https://pota.si/
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki živite tako, da to nikomur ne škoduje in na katerikoli način pomagate tistim, ki jih življenje še posebejj preizkuša. Pa naj bo to doma, med sosedi, v župniji, lokalni skupnosti, Sloveniji, Evropi ali po svetu.
Čebele so izjemno pomembne, katerih vloga v naravi je nepogrešljiva. S tem ko poskrbimo za čisto okolje lahko zagotavljamo zdrav ekosistem in tej pomembni vrsti omogočimo preživetje. Čebele so namreč izredno občutljive na onesnaženja v naravi in tudi zato pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Obstoja več kot 20.000 vrst čebel, od katerih je najbolj znana medonosna čebela z latinskim imenom Apis mellifera (kamor sodi tudi naša carnica) oziroma kranjska sivka, ki jo prepoznamo po sivih obročkih na zadku. Čebele so ključne za opraševanje številnih rastlin, vključno s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Pri opraševanju prenašajo cvetni prah z enega cveta na drugega, kar omogoča oploditev in s tem nastanek plodov ter semen. Zaradi opraševanja čebele prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Mnoge rastlinske vrste so odvisne od čebel za reprodukcijo, kar pomeni, da so čebele osnovni člen v prehranski verigi in ekosistemih. Brez čebel kot opraševalcev bi bila naša prehrana bistveno manj pestra in manj kakovostna. Čebele so namreč izjemno pomembne za kmetijstvo, saj povečujejo donosnost številnih pridelkov. Mnoge kulture, ki jih gojijo kmetje so močno odvisne od čebel za opraševanje, kar vpliva na kakovost in količino pridelkov.
Med in drugi izdelki
Proizvodnja medu in drugih izdelkov je seveda tisto na kar običajno najprej pomislimo v povezavi s čebelami. Čebele nabirajo nektar in mano ter s pomočjo encimov proizvajajo med, ki nastane v satju kjer pa seveda najdemo še čebelji vosek, propolis in druge snovi, ki so koristne za ljudi. Med ni le okusen, temveč ima tudi številne zdravilne lastnosti. Med dokazano izraža antioksidativne, antibakterijske, protivnetne in imunomodulatorne lastnosti, ki se s pridom uporabljajo v razne namene v medicini oziroma za krepitev zdravja ter zdravljenju bolezni in poškodb. Vosek se uporablja v umetnosti, kozmetiki in za izdelavo sveč. Poleg tega imajo čebele velik pomen ko govorimo tudo o zdravju ekosistemov. Čebele in drugi opraševalci igrajo namreč ključno vlogo v zdravju ekosistemov. Njihovo delovanje pomaga ohranjati ravnotežje med rastlinami in njihovimi naravnimi sovražniki ter spodbuja ekološke procese.
Oskrba in ogroženost čebel
Žal so čebele danes vse bolj ogrožene zaradi različnih dejavnikov, kot so izguba habitatov, uporaba pesticidov, bolezni ter podnebne spremembe. Zmanjšanje populacij čebel ima lahko katastrofalne posledice za ekosisteme in kmetijstvo. Zato je zaščita čebel in njihovega naravnega okolja ključna za ohranitev biotske raznovrstnosti ter trajnostno pridelavo hrane.
To je potrdil tudi Janko Prebil, horjulski župan in dolgoletni predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec. ”V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno in priljubljeno. Obstaja velika raznolikost medenih pridelkov in drugih čebeljih izdelkov, ki so rezultat čebelarskih dejavnosti. Veseli me, da se iz leta v leto povečuje število čebelarjev in interes za čebelarjenje, kar je deloma posledica povečanega zavedanja o pomenu čebel za okolje in kmetijstvo. V našem društvu skrbimo za vzgojo mladih saj vodimo čebelarske krožke in osnovnošolske otroke učimo o čebelarjenju. V šolskem čebelnjaki vsako leto pridelamo veliko medu, ki ga potem porabijo v šolski kuhinji, oziroma ga porabijo v šoli in vrtcu.”
Na vprašanje kako kakovosten med imamo v horjulski dolini je dejala, da so raziskave pokazale na najvišjo kakovost. ”Pri nas imamo srečo saj nimamo intenzivnega kmetijstva kjer se uporablja veliko pesticidov in ostalih kemikalij in živimo v zelo čistem okolju kar dokazujejo tudi analize medu. Lani je na evropskem ocenjevanju medu naš čebelar Tilen Velkavrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu prejel zlato medaljo za kostanjev med. Sicer pa je v naši občini registriranih nekaj manj kot 130 čebelarjev in lahko rečem, da smo dobro organizirani saj imamo čebelarski dom, organiziramo izobraževanja in strokovno pomoč ter skrbimo za napredek čebelarjenja na našem področju.”
O tem kakšne vrste medu se tu prideluje pa Janko Prebil še dodaja: ”Na našem območju imamo veliko kostanjevega medu, veliko je tudi javorja, v zadnjih letih pa opažamo, da je bistveno manj smreke. V osnovi pa gre za cvetlični med, gozdni med oziroma potem bolj specifično hojev in kostanjev med. Ko je dobra letina lahko en panj pridela tudi 60 kilogramov medu. No, če je letin slaba pa tudi le nekaj kilogramov”.
Pomen čebel in čebelarjenja v Sloveniji: 1. Ekološki pomen: Čebele so ključni opraševalci za mnoge rastlinske vrste. Njihova prisotnost prispeva k večji pestrost in stabilnost ekosistema. 2. Agronomski pomen: Čebele povečujejo donosnost kmetijskih pridelkov. V Sloveniji pridelujemo veliko sadja in zelenjave, katerih uspešnost je odvisna od opraševanja. 3. Kulturni pomen: Čebelarstvo je del slovenskega kulturnega izročila. Tudi Slovenska čebela (Kranjska čebela) je simbol naravne dediščine. 4. Gospodarski pomen: Čebelarjenje predstavlja dodaten vir dohodka za mnoge kmetije. Izdelki, kot so med, propolis in vosek, so cenjeno blaga na trgu.
Čebelarjenje in proizvodi, povezani s čebelami, so osrednji del kmetijstva in kulture v Sloveniji. S podporo lokalnih čebelarjev in ozaveščanjem o pomenu čebel, lahko prispevamo k ohranjanju teh pomembnih opraševalcev in njihovega okolja.
Časopisi in revije so del našega vsakdana, a le redkokomu pride na misel, da bi bil časopis sestavni del športnih iger. Ideja o preprostih pripomočkih, ki so vedno na voljo, tudi takrat, ko so trgovine zaprte, doma pa imamo le najosnovnejše stvari, se je učiteljici porodila v času posebnih razmer, ker pa se je izkazala za domiselno in zanimivo, smo jo dopolnili in razširili.
Torkovo šolsko dopoldne je bilo v celoti posvečeno časopisom. Zloženi v zajeten kupček so zjutraj pričakali učiteljice, saj so otroci vestno opravili domačo nalogo. Po viteški pravljici, pripovedovala je o bistrosti in pogumu malce posebnega malega viteza, ki je imel najraje pravljice, smo se tudi mi lotili dela.
Razdelili smo se v skupine in se pogovorili o nalogah, s katerimi si bomo krajšali dopoldne in se še kaj naučili. Sošolcem smo pokazali, kako premagujemo razdaljo po različnih časopisnih potkah. Poti smosproti sestavljali iz dveh časopisnih listov, liste smo preskakovali, časopis smo med tekom prenašali pred seboj, ne da bi ga držali.
Pri drugem sklopu nalog smo iz časopisa izdelali papirnate kepe, služile so nam za žoge, podajali smo si jih na različne načine in jih prenašali. S papirnatimi žogicami smo tudi balinali. Ugotovili smo, da so bile za uspešno delo pomembne vse lastnosti malega pravljičnega viteza.
Pri časopisnih ustvarjalnicah smo si izdelali verigo fantkov in punčk, naučili smo se tudi, kako zlezemo skozi list papirja v velikosti zvezka. Ne verjamete? Povprašajte prvošolce, z veseljem vam bodo pokazali.
Dan, ki smo ga preživeli s časopisnimi igrarijami, nam je bil všeč, ker je bil drugačen kot smo vajeni. Dokazali smo, da za zabavne igre ne rabimo dragih pripomočkov, veselimo se lahko s čisto preprostimi stvarmi, potrebna je le iznajdljivost in domiselnost.
Učenci 1.a in 1.b
Papirnata žogica potuje.
Preko papirja do cilja in nazaj.
Izdelali smo verigo fantkov in punčk in zlezli skozi majhen list papirja.
