Za projekt Ciciuhec smo se odločili, ker želimo pri otrocih spodbuditi ljubezen do knjig in jih opogumiti, da se učijo samostojno pripovedovati pravljice pred skupino.
Celo leto je vsak otrok pripovedoval pravljice in pesmice svojim prijateljem.
Projekt Ciciuhec smo slovesno zaključili dne 22. 5. 2025 z ogledom predstave Potepuh na obisku, s podelitvijo medalj otrokom ter pohval za družinsko branje.
Veseli smo, da so otroci skozi celo leto pokazali veliko zanimanja in veselja do knjig. Zahvaljujemo se vsem staršem za sodelovanje pri spodbujanju bralne kulture doma. Skupaj smo naredili pomemben korak pri razvoju otrokovega jezika in izražanja.
V OK Fit centru na Dobrovi smo uspešno zaključili sezono karateja za osnovnošolce. 14 članov je z odliko opravilo izpit za novo stopnjo v karateju in pokazalo izjemno predanost ter napredek.
Zaključni trening z izpiti so si tokrat lahko ogledali tudi starši. Hvaležni smo za zaupanje, vztrajnost in podporo, ki so jo otroci in starši vlagali v treninge skozi celo sezono.
V četrtek, 22. maja smo z Župnijsko Karitas Brezovica poromali na Primorsko. Naš prvi cilj je bil Koper. Najprej smo občudovali velike ladje v pristanišču, si ogledali stari del mesta in se ustavili v mogočni koperski svetoletni cerkvi – Stolnici Marijinega Vnebovzetja Koper, kjer nam je vodič predstavil dragocenosti. https://youtu.be/6A4g-PZKtGY
Vrhunec romanja je bila sveta maša v stolnici, ki jo je daroval naš župnik in dekan, gospod Jožef Poje. V nagovoru je poudaril: https://youtu.be/nIPFYHJ4zM8
Med vožnjo pa nam je na avtobusu, predstavil še druge primorske zanimivosti. Veliko izkušenj in doživezij pa smo si izmenjali tudi sami, v spontanih medsebojnih pogovorih.
Iz Kopra smo se odpeljali proti Lipici, kjer se nam je pridružil tudi naš duhovni pomočnik, gospod Gregor Gorenc. Ob poti in v Lipici smo občudovali lepo prebujeno, urejeno naravno okolje in še kaj ter v Dolini Marije Lurške, pri kapelici zapeli litanije Matere Božje. Obujali smo tudi spomine na razcvet naših krajev po osamosvojitvi Slovenije, ko so tudi naše narodne noše, leta 1993, polepšale slovesnost blagoslova prenovljene Doline Marije Lurške.
Srečanje in romanje nam je dalo novih moči za prostovoljno delo tudi v naprej, saj je na Brezovici, v Dragomerju, na Logu, na Lukovici in v Vnanjih Goricah veliko ljudi in družin v stiski. Zato vas vedno vabimo k sodelovanju, saj so nove dobrotnice in dobrotniki vedno dobrodošli.
Drago Stanovnik za ODPMD Brezovica in ŽU Karitas Brezovica
Spomini na našo obogatitev odprtja prenovljene Doline Marije Lurške.
Spomini na našo obogatitev odprtja prenovljene Doline Marije Lurške.
Mesec maj Sončkom ni bil naklonjen. Prvi pohod sicer ni bil odpovedan,smo se pa nekateri Sončki kljub deževnemu vremenu odpravili peš z Vrhnike v Logatec.
Sončki na poti z Vrhnike v Logatec
Dobre volje nam ni manjkalo, pot skozi gozdove ob avtocesti nam je v prijetnem klepetu hitro minila. Za prevoz nazaj smo uporabili javni avtobusni prevoz.
Tudi za drugi pohod v maju ni dobro kazalo. Odločitev, da gremo na obalo se je dobro obrestovala, ker tam ni bilo dežja. Krožna Beblerjeva pot nas je popeljala iz središča Ankarana navzgor v Hrvatine in navzdol do morske obale, kjer smo se sprehodili preko področja zaščitenega območja slanega travnika. Podrobneje so Beblerjevo pot opisali že Zimzeleni in Barjani, ki so pot že prehodili. V času našega obiska so cvetele le druge rastline kot v času njihovega pohoda. Ruj je že odcvetel in je privabljal poglede s svojimi lasuljastimi soplodji. Cvetela je oljka, rumena metuljnica žuka, belo cvetoči njivni šipek in rumen navadni podraščec.
Odločitev, kje bomo naredili skupinsko sliko, ni bila težka
V Hrvatinih je pozornost pritegnil rdeče cvetoči karpobrot, ki je preraščal kamniti zid. Japonska nešplja je že imela prve rumene plodove. V grmovju ob slanem travniku pa se je razraščala še ena tujerodna rastlina – navadna amfora, katere domovina je Severna Amerika. Pohod smo končali ob spomeniku dr. Alešu Beblerju, izjemni osebnosti, ki je deloval na raznih področjih naše polpretekle zgodovine, nazadnje tudi kot okoljevarstvenik.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak in Danica Kos
Pešpot preko slanega travnika poteka po lesenem mostovžu
Spotoma smo poiskali vhod v brezno Logaške jame
Pot skozi gozd Črnega vrha
Grmi ruja so lepi tudi po cvetenju, ko jih krasijo rdečkasta soplodja
Le redke so hiše v Hrvatinih, ki še kažejo zidove iz peščenjaka
Okrasna rastlina kaprobrot je doma v Južni Afriki
Osnovna šola v Hrvatinih nosi ime dr. Aleša Beblerja
Pogled na Koprski zaliv
Med spustom proti obali smo hodili ob vinski trti …
…in oljkah, kulturah, značilnih za te kraje
Za nasipom iz ogrodij mehkužcev, ki mu pravijo pokopališče školjk, je nastala manjša laguna
Navadna amfora se je v Sloveniji prvič pojavila leta 1964, danes že velja za invazivno vrsto
Vrtičkarji in prvošolci smo se skupaj igrali in ustvarjali
Majhni otroci domujejo tam, kjer so doma majhne stvari. Med majhnimi mizicami in stolčki, majhnimi ležalniki, majhnimi lončki in krožnički. Poličke so polne igrač, po katerih segajo majhne dlani. Medtem pa majhne dlani zrastejo, zrastejo pa tudi majhne punčke in fantki in kar naenkrat pomahajo v slovo svojim vzgojiteljicam in vrtcu. S pisanimi torbami na ramah se neke jeseni čisto zares podajo v pravo šolo. V vrtcu ostanejo mlajši prijatelji in vzgojiteljice, igralnice, igrače in topli spomini.
Preden pa otroci zares prestopimo v šolo, jo spoznavamo po malem. Prvošolci nas povabijo na igrice, ki so se jih naučili in nam zapojejo pesmice. Ko se pomladi vpišemo v šolo, nas pričakajo učiteljice s pravljicami, skupaj si izdelamo lutko ali igračko. Navadno se s prvošolci pred počitnicami skupaj poigramo na šolskih igralih, letos pa smo metulji in čebele povabili šolarje nazaj v vrtec.
Bila je zima in december je čarobno zadišal po drobnih pozornostih in po času, ki ga darujemo drug drugemu. Prvošolci smo se naučili veliko pesmic in pravljice, ki nam jih ob jutrih bereta učiteljici, radi zaigramo. Veseli smo bili, ko sta nam učiteljici predlagali, da povabimo vrtičkarje in nestrpno smo čakali na naše srečanje, da pokažemo, kaj vse že znamo. Povabili smo metulje in čebelein njihove vzgojiteljice. Zaigrali smo jim igrico Sedem medvedov. Zaplesali smo ob pesmi Abraham ma sedem sinov. Pravljica pravi, da se bodo medvedki spet srečali čez trikrat tri dni, mi pa smo se z vrtičkarjisrečali spet pomladi.
Veseli smo bili povabila v vrtec in težko smo čakali na četrtkovo jutro. Pogovarjali smo se o igračah, s katerimi smo odraščali in o igralih na vrtičkarskem igrišču.
Četrtkovo jutro je bilo megleno, vzeli smo copatke in zmajčke za vrtčevske otroke. Andreja nas je pričakala pred vrtcem, otroci in vzgojiteljice pa med vrati igralnic. Obdarili smo metulje in čebele, skupaj smo zapeli pesmico o treh nagajivih žabah in naši gostitelji so nas povabili v igralnice, kjer smo se skupaj igrali. Postregli so nas s čajem in čas druženjaje prehitro minil.
Vrnili smo se v šolo. Nestrpno pogledujemo skozi okna, kdaj opazimo vrtičkarje na sprehodu. Stopili bomo k oknom in jih pomahali. Kdo ve, če bo kolona zavila proti šoli. Stekli jim bomo naproti in jih povabili, da se pomudijo pri nas.
Vitezi so neustrašni, dobrosrčni, zvedavi junaki. Horjulski prvošolci smo se v petek želeli preizkusiti v viteštvu. Za nas je bil to športni dan.
Zjutraj smo razveselili varovance doma starejših v Horjulu. Zaplesali smo jim splet ljudskih plesov. Najprej smo vili kačo Diradi čindaro, potem Abrahama, pa Šuštarsko polko in Ob bistrem potočku je mlin. Ljudskim plesom smo dodali še moderne ritme. Zaplesali smo Račji ples. Tega smo večkrat ponovili in se podružili z varovanci. Podarili smo jim igračko, ki smo jo izdelali za vsakega. Iz papirja, pokrovčka in plastelina smo ustvarili gugajočega se dedka in babico. Gospe in gospodje so bili igračke veseli in so se igrali z njimi in nami.
Nazadnje smo z vzgojiteljem iz Doma zaplesali Makareno. Ples in igra sta nas povezala in razveselila. Obljubili smo, da še pridemo na druženje v Dom.
V šoli nas je čakala malica in zatem viteški izzivi. Razdelili smo se v viteške čete in zavzeli športno dvorano. Na konjičkih smo kakor pravi vitezi jezdili okrog in preko preprek tako smelo, da smo premagali strašnega zmaja in zmagoslavno častili sebe, ki smo povezani zmogli preko vseh zmajevih ovir.
Srca so močno utripala, malo zaradi napora, malo od sreče. Ob koncu dneva smo le še ugotovili: »Lepo je živeti kakor vitez!«
Legle so v travo in zrle v nebo, malo so pele in malo molčale.
In svet se je ustavil.
Čisto mirno je zadihal in si odpočil!
(Štiri črne mravljice, MKZ 2022, Anja Štefan )
Ob zaključku bralne značke nas je v vrtcu pri OŠ Horjul obiskala pisateljica, pesnica in raziskovalka slovenskega pripovednega izročila Anja Štefan. S svojim čarobnim glasom nas je popeljala v svet pravljic in pesmi, kjer se nas dotaknejo poetični in bistroumni razmisleki o življenju. Malo smo peli, malo poslušali. In svet se je tudi za nas, za trenutek ustavil.
Izlet na grad Snežnik. Že marca smo razmišljali o njem, vendar se nam je ves čas nekako izmikal, vse tja do sredine maja, ko smo čakali, kaj bo na to dejala še Zofka. Le-ta je pri nas rahlo poškropila, ponekod tudi malo bolj, a vendar smo se prebudili v suho jutro.
V petek, 16. 5. 2025, smo se z otroki iz vrtca Horjul, končno odpravili na grad Snežnik. Z avtobusom smo se odpeljali do Starega trga pri Ložu, kjer smo izstopili in se peš podali naprej. Sprva smo pot ubirali po asfaltni poti, nato zavili na makadamsko pot ter del poti prehodili po travnatem kolovozu. Na poti se je videlo, da je ponoči deževalo, pa tudi mi smo čutili, da se je ohladilo, saj nas je zeblo v ušesa. Pot ni bila zahtevna. Bila je bolj položna in primerna, da se po njej lahko odpravimo že na začetku šolskega leta, ko vsi otroci še niso tako vešči hoje. Pri cerkvici svete Marjete v kraju Šmarata, ki je bila približno na sredi poti, smo se ustavili in pojedli malico, nato pa smo se odpravili naprej mimo lovske opazovalnice, skozi grajski park proti gradu. In kar naenkrat smo skozi veje dreves opazili grad. Sprva smo grad opazovali od daleč, nato pa smo se odločili, da se sprehodimo okoli njega. Opazili smo, da so vrata do gradu odprta in smo se po mostu sprehodili v grad in si ga pogledali od blizu. Naši dobrih 60 radovednih oči ni ostalo neopaženih, saj je k nam pristopila gospodična, ki nas je prijazno povabila na ogled medveda v gradu. Poleg medveda smo lahko videli še viteške oklepe in sulice, velik zemljevid grajske okolice, poročno dvorano in grajsko klet z razstavo slik. Nekaj posebnega je bil lesen hladilnik, ki je deloval na led. Led so si ga grajski gospodje spravili v zemljo, tako da so hladilnik lahko uporabljali tudi po tem, ko se je zunaj že otoplilo.
Lepo, čeprav nekoliko hladno vreme nas je spremljalo vso pot. Izlet je bil lep in umirjen in svojo piko na i je dodal še nepričakovan ogled gradu. Prijaznima gospema v gradu smo hvaležni, ki sta nas tako prijazno sprejeli, nam razkazali del gradu in nam tako razkrili del njegove zgodovine.
Tudi tokrat se je z nami odpravilo nekaj članov Planinskega društva Horjul, ki so kot vedno poskrbeli, da smo varno prišli na cilj. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo in se že veselimo naslednjega izleta, ki ga bomo preživeli skupaj. Naslednjič se bomo skupaj podali na bohinjske konce.
V sklopu občinskega praznika Občine Log-Dragomer bo v petek, 30. maja ob 17. uri pred gasilskim domom v Dragomerju potekal prikaz potujoče gasilske učilnice – vozila za preventivo z več kot 20 simulatorji požarov. Morda veste, kako pravilno ukrepati, ko zagori v dimniku, kako pravilno ukrepati ob vžigu olja v ponvi, kako gasiti vžig masti, električne napeljave in podobno? Spoznali bomo, kako ravnati v začetni fazi požara, ko smo običajno še sami, brez prisotnosti gasilcev, in kako zmanjšati škodo ter varno ukrepati do prihoda pomoči. Poleg tega se boste lahko tudi sami preizkusili v nekaterih gasilskih veščinah! Dogodek bo zagotovo zanimiv in zelo poučen za vse generacije, zato lepo vabljeni, da se ga udeležite – ne pozabite povabiti svojega soseda!
