Blog

  • Horjulski pionirji po novem nepremagljivi tudi v gasilskem kvizu

    Horjulski pionirji po novem nepremagljivi tudi v gasilskem kvizu

    Ob prihodu v Velenje je sledila prijava tekmovalcev na A komisijo, nato pa slovesna otvoritev tekmovanja in dvig gasilske zastave. Kot presenečenje sta se otrokom predstavila novi maskoti Gasilske zveze Slovenije (GZS) Flori in Cvetka, nagovorila pa nas je tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. 
    Po otvoritvi so pionirji najprej opravili pisni del tekmovanja, ki je trajal okoli ure in pol. V tem delu so se otroci kosali z vprašanji iz gasilske preventive, prve pomoči, zgodovine, gasilske križanke in iz naloge poišči besede. Ta čas smo navijači komaj čakali, da pridejo in nam povedo, kako jim je šlo. Vse je namreč v tistem prvem pogledu, ki ti ga otroci namenijo, ko odpišejo. In takrat je bil točno tak, kot smo si ga zaželeli. Ven so prišli z nasmejanimi obrazi, s katerimi so nam povedali, da jim je šlo odlično. 
    Po teoriji je sledil še praktični del tekmovanja, ki ga sestavljata gasilska spretnost in štafetno vezanje vozlov. Vsi smo bili napeti, saj smo si želeli kar se da najboljših rezultatov in želja se nam je izpolnila. Pri gasilski spretnosti so brez kazenskih točk in brez težav opravili nalogo z časom 14,3 sekund, pri vozlih pa prav tako brez kazenskih točk v pičlih 9,8 sekundah. Navdušenje navijačev se je razlegalo po celotni dvorani. 
    Tako se je začelo dolgo dvourno čakanje na podelitev. Na srečo je bilo zraven igrišče, kjer se je mladina lahko sprostila z brcanjem žoge. Podelitev se je začela s postrojem ekip po regijah, kjer smo čakali na razglasitev rezultatov. 
    Med razglasitvijo rezultatov je mladina živčno poslušala in upala na najboljše. Po razglasitvi vse do tretjega mesta se je nestrpnost še povečala in otroke je zanimalo samo še to, na katero stopničko so se povzpeli. In povzpeli so se na najvišjo. 
    Pionirji Sara, Jernej in Anže so si tako pod mentorstvom Lare Končan kot prvi iz društva PGD Horjul na državnem kvizu prislužili zlato 1. mesto v svoji kategoriji in s tem postali državni prvaki v gasilskem kvizu 2025. 
    Sreča je bila nepopisna, prav tako pa tudi ponos njihove mentorice. Z solzami v očeh so se odpravili proti odru, kjer so prejeli dolgo pričakovan pokal in medalje. 
    Po podelitvi je sledila pot domov, proti Horjulu. Tam so nas že veselo pričakovali gasilci, starši in znanci, ki so nam naredili slavnostni sprejem z vodnim »špalirjem«. 
    Po veliko iskrenih čestitkah in skupnega fotografiranja pa si je pokal prislužil počitek v vitrini dvorane PGD Horjul, kjer bo še dolga leta opominjal prihajajoče generacije na ta čudovit dosežek.

    PGD Horjul

  • Pohod s Predmeje na Čaven in Kucelj

    Pohod s Predmeje na Čaven in Kucelj

    Pomlad, čeprav z nekoliko mrzlim jutrom, je prebudila tudi pohodnike DU Dobrova. Zime postajajo manj zimske, pomladi pa bolj muhaste in seveda nepredvidljive. Tak je bil tudi 8. 4. 2025, ko smo se z avtobusom odpravili do Predmeje nad Ajdovščino. Jutro je bilo mrzlo in oblačno, toda sonce je kukalo med oblaki in nas sredi dopoldneva začelo prijetno greti. Vas Predmeja je nastala pred dobrimi 400 leti na robu Trnovskega gozda. Danes je to idilična vasica, obdana s prelepo pokrajino. Geografsko je vezana na Vipavsko dolino. Večina hiš je po planoti razpršenih med 800–1000 m nadmorske višine. 
    Iz Predmeje smo se povzpeli po strmi poti do koče Antona Bavčerja na Čavnu (1242 m n. v.). Koča je bila sicer zaprta, a smo se usedli in si pripravili obilno malico iz svojega nahrbtnika. Po polurnem počitku smo pot nadaljevali nad Malo goro do Kuclja (1237 m n. v.). Med potjo smo opazili, da se narava že prebuja. Prvi cvetovi trobentic, zvončkov, vijolic, mačic, oster vonj listov čemaža in seveda prijetno in glasno požvižgavanje ptic, so oznanjali pomlad. Iz zemlje so pokukali tudi prvi avriklji in na svojih dolgih pecljih razkazovali rumene glavice. 
    Skoraj vsi smo dosegli vrh Kuclja, le peščica ga je raje občudovala od vznožja, ker je vzpon na pogled kar malo težak. Vrh nas je presenetil, saj smo imeli kot na dlani celotno Vipavsko dolino tja do morja. Pogled v dolino je pomenil odklop in uživali smo v slikoviti naravi. 
    Potem je sledila pot s postanki nazaj do Predmeje, kjer nas je čakal avtobus in nas popeljal do koče Edmunda Čibeja (1861–1913) v Tihi dolini, ki je izhodiščna točka za obisk Malih Golakov (1495 m n. v.). E. Čibej je bil učitelj, ki je poučeval v vasicah Vipavske doline. Bil je izjemno sposoben človek. Prijateljeval je s Simonom Gregorčičem in Franom Erjavcem. V vas je »prinesel« prve smuči, ki jih je naročil v Oslu (Norveška). Domačega mizarja je navdušil, da jih je potem izdeloval za domačine in vaško otročad. 
    V koči so nas pričakali nasmejani oskrbnik Branko in njegovi pomočniki, ki so se izkazali v pripravi okusne primorske hrane, kave, urejeni koči in postrežbi. 
    Prehodili smo 16 km in se veseli in zadovoljni vrnili domov. Tudi tokrat je bilo tako, da so sončni žarki in veseli nasmejani prijatelji poskrbeli za pravljično vzdušje.

    Vilma Snoj
    Foto: Vinko Kuder

  • Na gledališki tržnici

    Na gledališki tržnici

    V organizaciji Koroškega deželnega teatra je tudi letos na Koroškem potekala Gledališka tržnica. Na sedmi izvedbi so se  v Kulturnem domu v Podgorju ves dan družili predstavniki več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo. Tržnica je namenjena predvsem druženju in mreženju amaterskih skupin, ki so kot motorji kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Častna pokroviteljica dogodka je ministrica za kulturo Asta Vrečko. Čeprav gonilna sila Gledališke tržnice poudarja, da je slednja namenjena predvsem druženju in izmenjavi izkušenj ter mnenj, so v sklopu dogajanja organizirana tudi izobraževanja, ki lahko vsakomur pomagajo k bolj uspešnemu delovanju. Mah teater se je  tudi letos predstavil na tržnici. Ekipa je sama pripravila 5-minutno produkcijo, v kateri so odigrali skeč v kostumih iz predstave Bobri in osvojila odlično 2. mesto. V ekipi so sodelovali Suzana in Katja Pitka, Igor Bobbera in Matej Smole.

    Naslov tega prispevka je izsek iz besedila kratkega skeča.

    Vtisi naših članov o dogodku :

    – vsa pohvala gre organizatorjem dogodka za izjemno organizacijo, vzdušje med vsemi istomislečimi udeleženci pa je bilo navdušujoče;

    – zelo dobro organiziran dogodek, ideja gledališke tržnice se je pokazala z leti delovanja kot nujno potrebno druženje in predstavitev kulturnih društev, medsebojna podpora ter reševanje skupnih izzivov v delovanju društev pa sestavni del dogodka;

    – vesel sem, da sem imel možnost sodelovati, se udeležiti predavanja in spoznati predstavnike drugih društev;

    –  žal se je na tržnici kulturnih dejavnosti ponovno pokazal velik izziv pri dogovarjanju za gostovanja v drugih občinah, saj si vsa ostala kulturna društva močno želijo nastopati v naši občini po sistemu izmenjave – mi k njim, oni k nam. Tak način izmenjave je razširjen pri vseh društvih v državi. V primeru, da jim ne omogočimo predstave pri nas, nam nekatera društva za gostovanja pri njih zaračunajo uporabo dvorane. S tem se še dodatno finančno obremeni naše domače društvo MAH-TEATER, saj garaža v domačem gasilskem domu ni primerno opremljena za izvajanje gledališke dejavnosti, jedilnica v osnovni šoli pa ne ustreza nobenim gledališkim standardom. Drugih kapacitet v občini žal ni.

    Glede na hiter razvoj občine je izgradnja primerne kulturne dvorane nujna. Omogočila bi dvig kakovosti življenja, okrepila skupnost, krepko povečala število in kakovost kulturnih prireditev ter omogočila občanom prostor za izražanje in druženje. Pomanjkanje primernega prostora za izvedbo kulturnih dogodkov nas postavlja v podrejen položaj in omejuje kulturno ustvarjalnost v občini.

    Inka

  • Natura – do kata open 2025

    Natura – do kata open 2025

    V soboto, 12. 4. 2025, je v telovadnici OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica potekalo prvo karate tekmovanje v organizaciji domačega kluba Akademija NATURA – DO, ki deluje pod okriljem Slovenske zveze tradicionalnega karateja (SZTK). Tekmovalo je 89 tekmovalk in tekmovalcev iz devetih klubov in skupaj opravilo 118 nastopov. Tekmovanje je, sočasno na dveh tatamijih, potekalo v katah posamično in skupinsko. Poudariti je treba, da so tekmovale tudi osebe s posebnimi potrebami, kar kaže vključojoči odnos do družbe, ki ga goji tradicionalni karate. Od tekovmalk in tekmovalcev iz domačega kluba sta se s tretjim mestom v svojih kategorijah izkazala Dunja Jeremić in Bine Preglau. Veliko dečkov in deklic je sploh prvič nastopilo na kakšni tekmi ter pri tem pokazalo veliko mero odločnosti in poguma, zato si vsi zaslužijo čestitke!
    Pohvale si zasluži tudi organizator, ki se je ob pomoči številnih prostovoljcev, lotil zahtevnega podviga in ga izpeljal na visoki ravni, kar so opazili tudi udeleženci, saj je prejel mnogo pohval in spodbud.
    Na otvoritvi tekmovanja je zbrane pozdravil glavni trener in vodja kluba Akademija NATURA – DO, Andrej Erčulj, nagovoril pa jih je tudi župan občine Borovnica Peter Črnilogar in izpostavil, da je to prvi v seriji dogodkov, s katerimi bo občina Borovnica obeležila 125 let športnih dejavnosti v Borovnici, ki je znana po tem, da je skoraj četrtina občank in občanov vključenih v eno od lokalnih športnih društev. Držimo pesti, da bo tekmovanje postalo tradicionalno in tudi v naslednjih letih privabilo tekmovalke in tekmovalce iz cele Slovenije in morda tudi iz sosednjih držav. Oss!

    Jure Preglau

     

  • Izdelovanje cvetnih butaric na Drenovem Griču

    Izdelovanje cvetnih butaric na Drenovem Griču

    Pri pripravi butaric veljajo določena pravila. Osnova so leskove palice, na katere se z vrvico poveže več vrst zelenja. V vrh se da oljčno vejico in brin, potem pa še bršljan, pušpan, vreso, cipreso in drugo zelenje. Na nekatere butare smo navezali tudi pomaranče, ki nam jih je daroval DG 69, za pomaranče se jim lepo zahvaljujemo. V nedeljo duhovnik blagoslovi butarice, potem pa jih vsak odnese na svoj dom. Zelenje naj bi varovalo dom pred strelo in drugimi naravnimi pojavi, odganjalo bolezen.

    Nekateri so izdelali butare tudi za sorodnike in prijatelje, odnesemo pa jih tudi na grobove.

    Najmlajšim pa je bila namenjena delavnica, kjer so iz papirja ustvarjali ¨velikonočne zajčke¨.

    Bernarda Novak

    KUD Drenov Grič-Lesno Brdo

  • Koncert ob materinskem dnevu

    Koncert ob materinskem dnevu

    V sredo, 26. marca 2025, dan po materinskem dnevu, je v Domu starejših občanov Horjul zazvenela pesem. Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul pod vodstvom Ane Bizjan in ob klavirski spremljavi Mihe Vidriha je stanovalcem pripravil prijetno glasbeno popoldne. 
    Dogodek, ki je postal že tradicionalen, smo letos obogatili s poklonom vsem materam. Program se je začel s pesmijo Mlade oči, ki jo je zapela zborovodkinja Ana Bizjan. Nadaljevali smo z igrivo in hudomušno skladbo Moje orglice, nato pa s pesmijo Rož, Podjuna, Zila, s katero smo izrazili ljubezen do naše prelepe domovine in matere Slovenije. V nadaljevanju so zazvenele bolj umirjene skladbe: Prav po prstih, Lahko noč in Pa se sliš’. 
    Glasba je znova povezala generacije in pričarala prijetno vzdušje v domu. Člani zbora se že veselimo naslednjega snidenja, do takrat pa naj odmevajo lepi spomini … 
    Ob tej priložnosti vas prisrčno vabimo na naš letni koncert, ki bo v petek, 9. maja 2025, ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul. Vabljeni!

  • Noč do jutra in Po vsej sili živ

    Noč do jutra in Po vsej sili živ

    Redko se zgodi, da bi lahko naslova knjig preprosto zamenjali, čeprav gre za popolnoma različni zgodbi in za dva avtorja, ki sta živela vsak v svojem času, v povsem drugačnih razmerah, a v isti domovini, oba občutljiva za dogajanje v družbi in za bivanje človeka.
    Pa pojdimo lepo počasi, ob obeh knjigah, ki smo ju v zadnjem mesecu prebrali v našem bralnem krožku.
    Noč do jutra, Branko Hofman
    Pisatelj se je rodil leta 1929 in umrl leta 1991. Hofman je bil prvi slovenski pisatelj, ki se je na umetniški ravni lotil pisanja o Golem otoku ter grozljivem ravnanju in mučenju zapornikov, ki so prestajali kazen na njem. Roman je bil napisan že leta 1975, vendar je tedanja Udba prepovedala izdajo knjge in avtorja poklicala na zaslišanje. Prvi natis romana se je zgodil leta kasneje, šele leta 1984.
    Zaradi smrti Minke, ki naj bi jo domnevno umorili v zakotni hribovski vasi, se tja proti večeru napoti preiskovalna komisija, ki jo vodi Kovač, bivši oznovec. V gostilni v tej vasi pri svojem bratu živi Peter, partizan, ki so ga po vojni aretirali zaradi nesmiselnih obtožb, nečloveško mučili in obsodili na osemletno zaporno kazen na Golem otoku. Po prestani kazni se Peter, ki ni več sposoben živeti med ljudmi, zateče k bratu in tam živi osamljeno, brez tesnejših stikov s komerkoli.
    Med potekom preiskave se zdaj naključno srečata Kovač, ki v Petru prepozna svojo nekdanjo žrtev, in Peter, ki v Kovaču prepozna svojega zasliševalca in mučitelja.
    Pisatelj nam potem podrobno opisuje vse dogodke od prijetja obdolženca, do metod zasliševanja, opisuje nesmiselnost obtožb in končni izrek sodbe, ko mora Peter na služenje kazni na Goli otok.
    Kovač se ob srečanju z mislimi vrne v čas, ko je opravljal službo in se spominja metod, ki jih je uporabljal. Na nek način se počuti krivega, vendar se prepričuje, da je zgolj izpolnjeval svojo dolžnost in ukaze ter tako preprečil še hujše zlo.
    Peter pa vedno znova podoživlja čas, ko je preživljal to nečloveško trpljenje in razmišlja o posledicah tistega časa ter o vsem, kar je prestajal in kako mu je uspelo preživeti. To je osrednja pripoved romana.
    Domnevni umor, ki ga podrobno preiskuje Kovačev kolega, pisatelj opisuje v vzporedni zgodbi. Tako spoznamo družinske razmere umorjenke, ravnanje matere, ki s svojimi pričakovanji utesnjuje dekletovo življenje in introvertiranost očeta, ki se ni znal ali upal postaviti za dekle. Tako ravnanje staršev je bilo značilno za mnoge kmečke družine v tistem času. Zgodba se v nadaljevanju razplete in na koncu se izkaže, da sploh ni šlo za umor, temveč je dekle napravilo samomor.
    Peter je dokončno poravnal račune s Kovačem in se končno odloči, da je čas, da opusti skrivanje in beg pred resničnim življenjem ter se vrne med ljudi v realno življenje. Vse, kar pisatelj v knjigi opisuje, se dogaja v eni sami noči. Zdi se dokaj neverjetno, saj večina nas te ure preprosto prespi ali se morda potopi v sanje. Branje te knjige prisili v razmišljanje o tem, kaj je prav in kje so krivice, ga presune ter zaboli, saj dobro ve, da je od tedaj minilo komaj nekaj desetletij in so nekateri akterji lahko še med nami (vedno manj). Obenem se zave, da tako ravnajo tudi s povsem nedolžnimi ljudmi dandanes v mnogih državah po vsem svetu. Nedopustno in povsem nerazumljivo.

    Po vsej sili živ, Nataša Kramberger
    To je knjiga, ki prav tako kaže na to, kako neodgovorno ravnamo ljudje dandanes, le da posledice zadevajo človeka posredno, neposredno pa naravo in druga živa bitja.
    Avtorica opisuje sedem let življenja na majhnem biodinamičnem posestvu v Jurovskem dolu in o kmetici, ki se ni pripravljena predati posledicam podnebnih sprememb. Piše torej avtobiografsko zgodbo.
    Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka, mladinska delavka in ekološka kmetica, razpeta med življenjem na posestvu v Jurovskem dolu in življenjem pozimi v velemestu v Berlinu.
    V stiku z zemljo skuša znanje in izkušnje, ki jih pridobiva z delom na kmetiji in prebiranjem literature ter strokovnih člankov, prenesti na mlade, ki iz vse Evrope poleti preživljajo čas na njenem posestvu, se z njimi upreti klimatskim spremembam v svetu in pri nas. Razmišlja, kako ta boj preseliti v Berlin in ga tudi uresničiti.
    Avtorica se zaveda, da smo vsi del globalnega ekološkega ravnovesja in zato moramo sprejeti odgovornost zanj  ter upoštevati možnosti za uresničitev ukrepov za spremembe.
    Nataša Kramberger je mlajša avtorica (1983). Na kmetijo se je preselila pred leti, jo prevzela in na njej uresničuje svoje kulturno ustvarjanje ter kmetijsko delovanje. Vse, kar opisuje, je plod njenih lastnih izkušenj in spoznanj, pri tem se zaveda, da podnebne spremembe prinašajo vedno več negotovosti, tako v življenje kmetijskih pridelovalcev kot v življenje nas vseh. Tisti, ki ste prebrali knjigo Primerljivi hektarji ali Nebesa v robidah, boste zagotovo prebrali tudi to knjigo in sledili njenemu razmišljanju ter ravnanju.
    Dragica Krašovec

  • Pomlad v Društvu upokojencev Vrzdenec

    Pomlad v Društvu upokojencev Vrzdenec

    Za ohranjanje psihične in fizične kondicije smo tudi to leto začeli s polno vnemo.
    Delavnica klekljanja, ki je sedaj na sporedu že nekaj obdobij, se je ponovno pričela v januarju. Zanimanje za ohranjanje te dediščine je še zmeraj veliko in sedaj imamo že kar nekaj res dobrih klekljaric.
    Tako kot velevajo predpisi, smo kmalu v začetku leta izvedli letni občni zbor, ki se ga udeležuje izjemno veliko število članic in članov. Poleg pregleda delovanja v preteklem letu smo naredili tudi plan za letošnje leto. Ta je dovolj bogat, da se bo v društvu lahko videl prav vsak s svojimi interesi.
    V prvi polovici marca smo že organizirali predavanje in pregled žensk za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki ga je izvedla prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije in onkologije. Obisk je bil nad pričakovanji in veseli smo, če smo z organizacijo tega pomagali kateri od udeleženk.
    Proti koncu marca je bil izpeljan spomladanski izlet. Odšli smo v Zasavje (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) in tam smo imeli kaj videti: od kapele z grobnico Janeza Vajkarda Valvasorja, rudarskega muzeja, kip Janeza Drnovška, spominsko sobo Ladka Korošca, zbirko in prikaz delovanja lutk marionet in še marsikaj, kar nam je bilo predstavljeno na tej izletniški poti in nam je predstavil naš odličen vodnik. Po krepkem kosilu, ki smo ga imeli v gostišču pri znanem kuharskem mojstru, smo se vrnili domov in takoj nadaljevali s plani za naprej.
    Dan pred cvetno nedeljo je potekala delavnica izdelave velikonočnih butaric. Priprave za to delavnico se pričnejo že kar nekaj prej, saj je za njihovo izdelavo treba nabrati za to potrebni material.
    12. 5. bo na vrsti naša zelemenjava, kjer si izmenjamo sadike, semena in izkušnje.
    15. 6. sledi poletni piknik, nato pa odidemo na zasluženi dopust po energijo, ki je bomo še potrebovali, da naše cilje, ki sledijo, izpeljemo do konca. Je pa tako, da brez zagnanega vodstva in ekipe ne gre. Zato gre vsem velika zahvala, še posebej pa predsednici Bitki Petrovčič.

    Za DU Vrzdenec
    Jana Jereb

  • 14. Tradicionalni turnir v namiznem tenisu

    14. Tradicionalni turnir v namiznem tenisu

    V nedeljo, 6. aprila 2025, je v dvorani PGD Zalog potekal že 14. tradicionalni turnir v namiznem tenisu, ob katerem je vzporedno potekalo tudi tekmovanje v namiznem nogometu. Dogodek je znova privabil številne navdušence, ki so se pomerili v prijateljskem, a tekmovalnem duhu. Sodelovalo je kar 33 tekmovalcev različnih generacij – od najmlajših do nekoliko starejših ljubiteljev športa.

    V namiznem tenisu je tudi tokrat vrh osvojil Urban Janša, ki se že tradicionalno uvršča med najboljše in je stalnica na zmagovalnem odru. Z izkušenostjo in zanesljivo igro je premagal vso konkurenco ter si zasluženo priboril prvo mesto. Na drugo stopničko se je uvrstil Sani Gabrovšek, tretje mesto pa je pripadlo Urbanu Skubicu, ki je prav tako pokazal odlično predstavo.

    Tudi letos pa je sočasno potekalo tudi tekmovanje v namiznem nogometu, kjer pa sta zmago slavila Nace Trček in Andraž Gerjol.

    M.D.

    Foto: ŠD Setnik

  • Materinski dan v DUDL-u

    Materinski dan v DUDL-u

    25. marca obeležujemo Materinski dan, praznik posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od 14. maja 1910, Evropa je to navado prevzela po prvi svetovni vojni, a so datum prestavili na 25. marec.
    Pri nas ga po drugi svetovni vojni še nismo praznovali, saj smo praviloma slavili 8. marec – Dan žena. Zdaj je praznovanje spet v navadi, praznujemo ga na isti dan kot Marijino oznanenje.
    Matere smo v naši družbi vse bolj cenjene in spoštovane ter nam je priznanih kar precej pravic. Pravica do porodniškega dopusta ob rojstvu otroka, urejeno varstvo predšolskih in šolskih otrok, pravica do izobraževanja, do dela, pravica do plačila za opravljeno delo, volilna pravica, pravica do zdravstvenih storitev, pravica do splava in še bi našli kaj, kar našo vlogo v družbi olajšuje. A se odnosi spreminjajo, žal ne vselej v korist žena in mater, tako so nekatere že pridobljene pravice ponovno tema žolčnih razprav in komentarjev. Spreminja se tudi naša vloga v družini. Še vedno občutimo alkoholizem, nasilje v družini, mobing na delovnem mestu, prekarno delo številnim ženskam povzroča nerešljive težave in tegobe.
    Mladim družinam pogosto onemogoča normalno življenje stanovanjska stiska, saj vsled neustrezne ali vsaj prešibke materialne in socialne varnosti le-te ne morejo rešiti v krajšem časovnem obdobju. Zagotovo so še pod večjim pritiskom in v velikih stiskah zaradi politik, vere, vojn, lakote, vremenskih ujm in položaja v družinah, matere po svetu, ki teh pravic nimajo ali jim jih je prepovedano izvajati.
    Na prireditvi ni bil naš namen opozarjati na vse grozote, ki smo jim priča v svetu te dni, pač pa se s pesmijo in besedo pokloniti vsem materam in njihovi vlogi v družbi ter v družini. S prebiranjem pesmi slovenskih pesnic in pesnikov smo obudili njihovo vlogo, ob zvokih harmonike pa uživali v slovenski glasbi. Edini fant med nami je bil Ožbej, ki se je prijazno odzval vabilu in z igranjem popestil naše srečanje.
    Okusno pecivo, ki ga je pripravila Milena, zelo okusne in privlačne Cvetkine jagode s čokolado in kozarček penine ter podarjena vrtnica so dan le še polepšali. Ob tej priložnosti smo se želeli spomnili tudi tistih mam, ki ostajajo osamljene, saj so se otroci odselili drugam. Verjamemo, da so se teh mam bližnji spomnili vsaj s telefonskim klicem in prijazno besedo. Teh ni nikoli dovolj.
    Ali kot je v svoji pesmi zapisala Zvezdana Majhen:
    »Neskončna ljubezen je ena sama,
    ves svet kliče:
    ljubljena mama!«

    Vsekakor gre posebna zahvala organizatorkam že tradicionalnega dogodka, saj sta druženje in klepet v nadaljevanju popoldneva naredila dan prijaznejši in lep ter že se veselimo prihodnjega srečanja.

    Dragica Krašovec
    Foto: Marija Draksler