SOBOTA, 26. julij 2025, ob 20. uri
V počastitev občinskega praznika vas vabimo, da se nam pridružite na slavnostni akademiji v preddverju Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Izkazali bomo pozornost vsem tistim, ki so v preteklem obdobju zaznamovali našo zgodovino in jim podelili priznanja.
Veseli bomo, če boste s svojo prisotnostjo slovesnost obogatili tudi vi.
Peter Črnilogar, župan
Redna in pravilna telesna vadba je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Gibanje ugodno vpliva na delovanje srca in ožilja, krepi mišice ter izboljšuje vzdržljivost in gibljivost. Z redno telesno aktivnostjo zmanjšamo tveganje za razvoj številnih kro-ničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak ali bolezni srca. Poleg fizičnih koristi ima vadba tudi pomemben vpliv na duševno zdravje – pomaga pri obvladovanju stresa, izboljšuje razpoloženje in prispeva k boljšemu spancu. Na dolgi rok nas gibanje ohranja vitalne, bolj samozavestne in bolj povezane s svojim telesom. Zato je pomembno, da vsak posameznik najde obliko gibanja, ki mu ustreza, in jo vključi v svoj vsakdan.
Dan odprtih vrat v fitnesu Fizijan studio
Dan odprtih vrat v vadbenem studiu Fizijan bo potekal od 8.00 do 11.00 in od 15.00 do 17.30. Vadbeni studio Fizijan odpira svoja vrata vsem, ki jih zanima zdrav in aktiven življenjski slog. V sklopu dogodka bodo potekale krajše krožne vadbe v manjših skupinah, ki jih bo vodil diplo-mant športne vzgoje in fizioterapevt Jan Okorn. Skozi vadbo bodo udeleženci spoznali pravilno uporabo najpomembnejših vadbenih pripomočkov in naprav, ki jih je možno uporabljati v fitne-su. Vadbe bodo potekale v skupinah po pet vadečih hkrati, zato bodo potrebne prijave.
Prijave bodo možne preko telefona (031-221-662) ali e-maila (info@janokorn.si).
Poleg tega pa bo dan odprtih vrat obiskovalcem ponujal tudi:
– analizo telesne sestave z razlago rezultatov,
– odgovore na vprašanja, povezana z vadbo, rehabilitacijo poškodb in zdravim življenjskim slogom,
– predstavitev ponudbe v vadbenem studiu,
– druženje v sproščenem vzdušju.
Vabljeni vsi – ne glede na starost ali telesno pripravljenost. Vadbo bo vodil kineziolog in fizioterapevt Jan Okorn.
Vadba za starejše
Telovadnica TVD Partizan, od 8.00 do 9.30. Vabljeni vsi, ki želite nadgraditi zdrav življenjski slog s pravilno izvedbo vaj za krepitev posameznih mišičnih skupin in sklepov ter se po končani vadbi tudi sprostiti. Vadbo bo vodila Marjana Brenčič Jenko, učiteljica športne vzgoje, v sodelovanju z Metko Debevec Švigelj in Kajo Lesjak.
Nordijska hoja
Mavčeva dolina, Borovnica, ob 18.00. Vadbo bo vodil kineziolog Žan Petrič.
Nordijska hoja je ena izmed najbolj učinkovitih in dostopnih oblik rekreacije, ki je primerna za vse starosti in telesne pripravljenosti – tudi za tiste, ki že dolgo niso bili telesno aktivni.
Kako poteka nordijska hoja? Pri nordijski hoji ne gre zgolj za hojo s palicami. Gre za tehnično natančno gibanje, kjer palice pomagajo pri odrivu, izboljšajo držo in razbremenijo sklepe. Pravilna tehnika vključuje:
– naravno hojo s podaljšanim korakom,
– aktivno delo rok, ki se izmenično zamahujejo naprej in nazaj,
– odriv s palico, kar pomeni, da palico ne samo nosimo, temveč z njo potisnemo telo
– naprej,
– vzravnano držo, ki razbremeni hrbtenico in izboljša ravnotežje.
V naši vasi vadbe nordijske hoje običajno potekajo v skupini, pod vodstvom usposobljenega kineziologa, ki najprej razloži pravilno tehniko, nato pa skupina skupaj odide na krožno pot –običajno traja okoli 60 do 75 minut. Vadba vključuje tudi kratko ogrevanje, hojo po razgibanem terenu in na koncu raztezne vaje.
Kaj so prednosti? Nordijska hoja je več kot samo sprehod. Med vadbo se aktivira do 90 % mišic v telesu, kar pomeni, da:
– porabimo več kalorij kot pri običajni hoji – kar je odlično za uravnavanje telesne teže,
– krepimo srce in ožilje, s čimer zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja,
– izboljšamo dihanje, saj gre za aerobno vadbo na svežem zraku,
– okrepimo ramenski obroč, hrbtne mišice in roke, kar je idealno za tiste, ki imajo težave z držo ali bolečinami v križu,
– razbremenimo sklepe – še posebej kolena in kolke, zato je hoja primerna tudi za ljudi z artritisom ali poškodbami,
– pozitivno vpliva na duševno počutje – skupinska vadba, stik z naravo in redna rutina dokazano zmanjšujejo stres, tesnobo in depresijo.
In najboljše – je poceni! Za nordijsko hojo ne potrebujete drage opreme. Potrebujete udobna športna oblačila, športne copate z dobrim podplatom in posebne palice za nordijsko hojo, ki si jih lahko tudi izposodite na vadbi ali si jih pozneje kupite – osnovni modeli so cenovno zelo dostopni. Dogodek bo priložnost za spoznavanje nordijske hoje v živo – izvedeli boste več o tehnikah, preizkusili palice in se pridružili krajšemu skupinskemu pohodu v prijetnem vzdušju. Vadba bo primerna tudi za popolne začetnike! Pridite v udobni športni obutvi – palice bodo na voljo za izposojo.
Pridružite se nam na praznovanju športa v Borovnici!
Jan Okorn, Žan Petrič in Marjana Brenčič Jenko
Dan odprtih vrat v fitnesu Fizijan studio
Dan odprtih vrat v vadbenem studiu Fizijan bo potekal od 8.00 do 11.00 in od 15.00 do 17.30.
Vadbeni studio Fizijan odpira svoja vrata vsem, ki jih zanima zdrav in aktiven življenjski slog. V sklopu dogodka bodo potekale krajše krožne vadbe v manjših skupinah, ki jih bo vodil diplo-mant športne vzgoje in fizioterapevt Jan Okorn. Skozi vadbo bodo udeleženci spoznali pravilno uporabo najpomembnejših vadbenih pripomočkov in naprav, ki jih je možno uporabljati v fitne-su.
Vadbe bodo potekale v skupinah po pet vadečih hkrati, zato bodo potrebne prijave.
Vadbo bo vodil kineziolog in fizioterapevt Jan Okorn.
Vadba za starejše
Telovadnica TVD Partizan, od 8.00 do 9.30
Vabljeni vsi, ki želite nadgraditi zdrav življenjski slog s pravilno izvedbo vaj za krepitev posameznih mišičnih skupin in sklepov ter se po končani vadbi tudi sprostiti.
Vadbo bo vodila Marjana Brenčič Jenko, učiteljica športne vzgoje, v sodelovanju z Metko Debevec Švigelj in Kajo Lesjak.
Nordijska hoja
Mavčeva dolina, Borovnica, ob 18.00.
Vadbo bo vodil kineziolog Žan Petrič.
Nordijska hoja je ena izmed najbolj učinkovitih in dostopnih oblik rekreacije, ki je primerna za vse starosti in telesne pripravljenosti – tudi za tiste, ki že dolgo niso bili telesno aktivni.
Pridružite se nam na praznovanju športa v Borovnici!
Podrobne informacije in kontaktni podatki za prijavo na dogodke bodo objavljeni v avgustovski številki Našega časopisa, ki izide 25. 8. 2025
Zaradi izvedbe ukrepov za varovanje dvoživk sta bila v naši občini približno leto in pol v rekonstrukciji dva odseka regionalne ceste Vrhnika – Podpeč in sicer med malo HE pri Gradu Bistra in kapelico na Dolu pri Borovnici ter od ovinka na Zvirku do kapelice pri podvozu pod železniško progo.
Omenjeni zapori sta ob sočasnih občasnih zaporah podvozov pod železniško progo zaradi njene rekonstrukcije ter povečanega tovornega prometa zaradi rekonstrukcij proge, obnove železniške postaje in rekonstrukcije regionalne ceste povzročali veliko nejevoljo med občani, saj so se bistveno podaljšali potovalni časi tako proti Vrhniki kot proti Podpeči.
Konec maja so bila zaključena dela pri rekonstrukciji proge in obnovi železniške postaje, v času, ko pripravljamo ta prispevek, pa so praktično zaključena dela tudi pri rekonstrukciji obeh navedenih odsekov regionalne ceste. Ponekod bo sicer še potrebno namestiti varovalne aluminijaste ograje, vendar to ne vpliva bistveno na potovalne čase. Ti kljub rekonstrukciji sicer ne bodo kaj krajši, bo pa zato vožnja na obeh odsekih, ki skupaj merita okoli 1, 5 km, varnejša in bolj udobna.
Do konca tega in v prihodnjem letu večje obnove in rekonstrukcije regionalne ceste v naši občini niso predvidene. Kot vse kaže pa lahko v letu 2027 pričakujemo začetek rekonstrukcije regionalne ceste od odcepa za gasilski dom na Bregu do sedaj rekonstruiranega odseka na Zvirku z izgradnjo kolesarske povezave vse do kapelice pri pohodu pod železniško progo.
Občanom se zahvaljujemo za potrpežljivost v času rekonstrukcij prometne infrastrukture v občini.
Občina Borovnica
Vsem občankam in občanom čestitam ob 25. juliju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 34. leti je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domačini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišča orožja in streliva pod Strmcem. Brez uspešnega oboroženega odpora in spontane podpore ogromne večine prebivalcev temu odporu, samostojne in neodvisne Slovenije ne bi bilo.
K temu, da smo se uspešno osamosvojili brez izgube velikega števila življenj in ogromne materialne škode ter kmalu bili mednarodno priznani s strani velikega dela mednarodne skupnosti, so veliko prispevali tudi diplomatski napori vodilnih političnih funkcionarjev ter številnih Slovencev in Slovenk v takratnih jugoslovanskih organih in diplomaciji. Pa tudi številne osebne pobude državljanov, ki so preko svojih vplivnih znancev v tujini prispevali k temu, da je bila mednarodna javnost kljub zadržkom nekaterih velikih sil, naklonjena naši osamosvojitvi.
Vse zgoraj navedeno je na že predhodno pridobljenih kulturnih, ekonomskih in političnih institucionalnih podlagah prispevalo k temu, da smo ne glede na svetovno-nazorske, kulturne in politične razlike vzpostavili nujno potrebno enotno podlago slovenski državnosti in samostojnosti ter izvedli prelomne korake za to, da smo se prvič v zgodovini konstituirali kot nacija, kot narod v suvereni in samostojni državi.
Kot vselej, ko gre v zgodovini za prelomne trenutke, pa vsi ti procesi niso bili ne harmonični, ne premočrtni ter jih, tako kot posameznikov, ki so v njih odigrali ključno vlogo, ne smemo ocenjevati po poenostavljenih črno-belih ideoloških merilih. Le tako bomo iz preteklosti lahko črpali moč za uspešna soočenja z izzivi sedanjih globalnih geo-političnih in ekonomskih prelomov.
Peter Črnilogar, župan
V nadaljevanju vam predstavljamo eno takšnih zgodb – zgodbo, ki osvetljuje osamosvojitev skozi oči posameznika, ujetega v vihro zgodovine, a hkrati odločnega, da prispeva k neodvisni prihodnosti naše države. Preberite, kaj je o spominih na osamosvojitev povedal Borovničan Jože Žitko.
Jože Žitko je bil v času osamosvajanja Slovenije zaposlen v ljubljanskem Leku, zaposlen kot v. d. vodja elektro vzdrževanja, v privatnem življenju pa se je ukvarjal z radioamaterstvom. Za občutek, radioamater je človek, ki vzpostavlja radijske zveze po celem svetu na kratkem valu. Sam je bil specializiran na UKV in UHF področju, kjer je delal preko odboja od Lune. Zanimivo je nekoč signal dobil celo iz Nove Zelandije, s tamkajšnjim radioamaterjem sta si izmenjala nekaj kratic. “Je kar zanimivo, Luna je namreč kot ogledalo in za delo preko odboja imamo poseben program, ki smo ga dobili od Nase.” Zakaj radioamater? “Ker nismo profesionalci in prav poznavanje radioamaterskega dela mi je prav prišla v času osamosvajanja leta 1991.”
Vojno je doživel kot pripadnik 53. Območnega štaba – oddelka zvez Teritorialne obrambe republike Slovenije v Logatcu. Skupaj z Leonom Marjanom Možino z Vrhnike je ves čas agresije na Slovenijo deloval na področju zvez kot organizator in vzdrževalec žičnih in brezžičnih zvez. Z Možinom sta bila v civilni obleki in oborožena z osebnim orožjem, da sta bila med gibanjem po terenu čim manj opažena.
Še preden se je karkoli začelo, so po pripovedovanju Jožeta Žitka 22. junija 1991 v takrat zaprtem območju Kočevske Reke vzpostavili prvo slovensko vojaško radijsko omrežje z radijskimi postajami RACAL. Pogovor je bil kodiran in to je bila njihova prednost, saj jim Jugoslovanska vojska ni mogla prisluškovati, medtem ko so oni imeli odprti pogovor. Vse skupaj se je začelo na jesen leta 1990, ko sta ga na domu obiskala takratni poveljnik občinskega štaba TO Vrhnika Jožef Molk in skladiščnik Vinko Kucler z vprašanjem, ali bi na njegovem domu v pregled in hrambo prevzel sredstva radijskih zvez. “Vprašujoče pogledam ženo Cvetko, a bil sem bil takoj za, vedno sem bil za Slovenijo. V hrambo sem dobil vsa radijska sredstva, ki so bila v skladišču TO v Črnem Orlu na Vrhniki, kasneje pa še vsa radijska sredstva iz TO Logatec. Vsa sredstva sem najprej tehnično pregledal, preizkusil akumulatorje, popravil sem mikrotelefonske kombinacije in antenske konektorje. Vse radijske postaje sem potem preizkusil in pozneje vsak mesec praznil in polnil.” O vsebini njegovega skladišča – delavnice in njegovem delu ni vedel nihče, razen pokojne žene Cvetke, ki je bila obveščena, da če se mu kaj zgodi, naj primerno ukrepa in obvesti pristojne. Dobil je osebno oborožitev, tudi miličniki so vsake toliko časa prišli preveriti okoli. “Bal sem se, da bi sosedje izvedeli za moje skrivno skladišče, Tisti, ki smo imeli vojaško opremo doma, se o tem nismo pogovarjali.”
Njegova naloga je bila odgovornost za izvedbo zvez. “Ko je šla vojska proti Ljubljani, sem preko radiomaterske postaje pred 4. uro zjutraj slišal vse. Poslušal sem, kako je rezervni miličnik Alojz Arzenšek javljal, da mu je tank povozil stoenko pred Gorjancem na Brezovici. Ko so napadali Vrhniko in Krvavec, smo vse slišali, kaj so se pogovarjali. Ampak oni niso vedeli, da jih poslušamo. Mislim, da je bila ta komunikacija precej ključna, mi smo vse vedeli, kaj se dogaja, oni pa od nas bolj malo.”
Jože omeni tudi ključno zavzetje skladišča v Podstrmecu, ko se je na dogovorjeno javljanje preko radijske zveze na Vrhniko javljal vojak na služenju Bavčar, ki je sporočal, da je vse v redu, čeprav je bilo skladišče že zavzeto. Ta radijska postaja je bila kasneje videna v objektu stražarnica prebodena z bajonetom. Po odhodu JNA 25. 10. 1991 je prevzela stražo borovniška četa, z Leonom Marjanom Možino in bivšim pilotom helikopterja Gazela, ki je prestopil v TO smo jim napeljali tudi nov telefonski kabel, ki je šel mimo Škulja, pripoveduje. “Da so imeli na straži telefon plus radijsko postajo. Ker so stražili, so to morali imeti. Takrat se je ta komunikacija zelo izkazala, ker seveda mobilnih telefonov ni bilo. Kar je danes nepredstavljivo, je to, da so bile vse te naprave težke, tudi do 25 kilogramov. Nekaj teh vojaških radijskih postaj je sedaj v muzeju v vojašnici v Blekovi vasi v Logatcu. S temi sredstvi, ki smo jih imeli, smo to izpeljali idealno in to je bistvo. Brez tega bi težko kaj speljali.”
Danes se vseh osamosvojitvenih dogodkov spominja s srčnim ponosom in hvaležnostjo. “Dobro smo jo odnesli, glede na to, kakšno oborožitev smo imeli. Vzdušje pa je bilo na vrhuncu in bili smo zelo enotni,” še sklene in se hkrati z nekaj kritike ozre na današnje razmere in miselnost v Sloveniji.
Jože Žitko in Možina sta tudi prejemnika številnih priznanj, imata status veterana vojne za Slovenijo. Za hrambo sredstev zvez je leta 2009 Zveza veteranov vojne za Slovenijo postavila spominsko obeležje na domačo hišo ki je na Ljubljanski cesti 43 v Borovnici, Jože Žitko je prejel tudi spominski znak Tajna skladišča 1990–1991.
Rok Mihevc
Vsem občankam in občanom čestitam ob 25. juniju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 34 leti je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domačini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišča orožja in streliva pod Strmcem. Lani je bilo zato konec junija na pobudo OZVVS Vrhnika–Borovnica in ob sodelovanju PGD Brezovica pri Borovnici in Občine Borovnica pri gasilskem domu na Brezovici pri Borovnici postavljeno spominsko obeležje vojne za Slovenijo. Slovesnosti so se poleg praporščakov veteranskih organizaciji in društev, Občine Borovnica in predstavnikov Slovenske vojske udeležili tudi takratni minister za obrambo Marjan Šarec ter poslanci DZ RS Bojan Čebela, Martin Premk in Borut Sajovic.
Peter Črnilogar, župan
Na otroškem igrišču pri naselju stanovanjskih blokov so bile na igralih zamenjane plezalne mreže. Na otroškem igrišču v Športnem parku Borovnica pa temeljito obnovljeno igralo Hišica kooti. Popravila so bila naročena že pred dobrim mesecem, vendar so izvajalci in dobavitelji zelo zasedeni. V kratkem bo popravljen tudi tobogan na otroškem igrišču v Športnem parku Borovnica, zamenjali pa bomo tudi mivko v peskovniku ter prepleskali klopi in leseno ogrodje zip-line žičnice.
Vse starše in skrbnike otrok prosimo, da preprečujejo namerno uničevanje oz. neustrezno rabo igral.
Občina Borovnica
Ob zaključku uspešnega šolskega leta v borovniški enoti Glasbene šole Vrhnika so se učenci predstavili na prav posebni lokaciji, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Predavalnica Nikole Tesle se je izkazala za izredno akustičen in lep prostor, kjer je glasba zaigrala v polnem zvenu, vložena energija mladih glasbenikov pa je dosegla poslušalce tudi v zadnjih vrstah. Predstavilo se je 18 učencev na inštrumentih harmonika, violina, klarinet, klavir, kljunasta flavta in viola. Za zaključek so združeni učenci borovniške enote glasbene šole zapeli še v pevskem zboru in poskrbeli za večer, ki bo še nekaj časa odmeval med muzejskimi stenami in oživljal spomin poslušalcev. Staršem in prijateljem se zahvaljujemo za obiske in aplavze, ki ste jih skozi celotno šolsko leto namenjali na šolskih nastopih in s tem spodbujali naše delo. Zahvaljujemo pa se tudi Tehniškemu muzeju Bistra, kjer so nam omogočili najem dvorane in nas prijazno sprejeli tako v okviru priprav na dogodek, kot na sami prireditvi.
Občina Borovnica
Letos obeležujemo 125 let športa v Borovnici in v sklopu prireditev ob tej obletnici, smo se 7. 6. 2025, v vročem sobotnem dopoldnevu, zbrali na šolskem igrišču. Odpravili smo se na Pohod – ogled športnih objektov v občini Borovnica in spoznavanju njihove zgodovine.
Udeležba je bila skromna, a morda je prav zaradi tega nastala simpatična skupinica tistih, ki imajo športno zgodovino Borovnice v malem prstu in nas, ki smo s tem bolj slabo seznanjeni.
Vsi zbrani smo šolo obiskovali v času, ko je bilo šolsko igrišče povsem drugačno kot je danes, pa tudi stavba TVD se je uporabljala v različne namene. Poleg telovadbe v zimskem času so se tam odvijale tudi različne prireditve. Med potjo smo tudi obujali sankaške spomine – ja, včasih je bilo sankališče, kar po cesti, saj je bilo avtomobilov malo in izkušnja zelo vznemirljiva.
Žal je veliko objektov načel ali celo uničil zob časa, ali pa so jih nadomestili objekti z drugačnimi nameni; tako da o njih lahko več izvemo le iz starih fotografij in pa iz neusahljive zakladnice borovniških športnikov.
Maja Okrožnik