Avtor: Borovnica

  • Društvo upokojencev Borovnica vabi nove člane v svoje vrste

    Društvo upokojencev Borovnica vabi nove člane v svoje vrste

    Prvi pomladanski mesec marec, ko sončni žarki že lepo ogrejejo naravo, ki se počasi prebuja in nam postreže tudi z dvema lepima praznikoma – Dan žena in Materinski dan, se izvedejo še zadnji občni zbori društev. Društvo upokojencev Borovnica je tega organiziralo v torek, 11. marca. Udeležilo se ga je lepo število upokojenk in upokojencev, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilom o delu v minulem letu ter planom za leto 2025. V letu 2024 je vodstvo društva obiskalo svoje člane, ki so slavili okrogle jubileje in tiste nad 90 let starosti ter jim z drobno pozornostjo, prisrčnim stiskom rok in prijazno besedo polepšalo praznični dan. Obiskov so se še posebej razveselili člani v domovih starejših občanov. V letu 2024 je bilo organizirano tudi prednovoletno srečanje članov, ki je bilo dobro obiskano. Plan dela DU za leto 2025 je ohraniti dosedanje aktivnosti, pa tudi dodati kakšne nove, kot so organizacija različnih delavnic, predavanja s področja zdravstvene nege, organizacija krajših ali daljših pohodov, skratka različne oblike druženja. Po končanem občnem zboru je sledilo prijetno druženje, ob odhodu pa je predsednik društva vsaki upokojenki podaril rdeč nagelj za Dan žena.
    V zadnjih nekaj letih se je v naši občini upokojilo veliko občank in občanov, katere želimo povabiti, da se včlanijo v naše društvo. Z novimi in mlajšimi močmi bo naše društvo dobilo nov zagon, porodile se bodo nove ideje tako za aktivno preživljanje časa kakor tudi za morebitna izobraževanja v domačem kraju.
    Uradne ure DU Borovnica so vsak torek med 9.00 in 11.00 uro v prostorih društva na Paplerjevi ulici 16. Veseli bomo vsakega novega člana.
    Marjetka Rot

  • Nov svetnik in nov prizidek

    Nov svetnik in nov prizidek

    Najprej povejmo, da je prišlo do spremembe pri članih občinskih svetnikov. Aljoša Žerjav je namreč zaradi zaposlitve na občinski upravi za podsekretarja za področje investicij odstopil kot svetnik in predsednik odbora za prostor. Izpraznjen svetniški stolček je zasedel Andrej Erčulj, za predsednika odbora pa je bil potrjen Slavko Gabrovšek. Zaradi neudeležbe na sejah odbora za prostor so razrešili Gašperja Petelina. 

    Sledila je predstavitev odloka o ustanovitvi in organiziranju Komunalnega podjetja Vrhnika. Razloge za spremembe je pojasnil odvetnik dr. Aleksij Možina, ki je dejal, da je odlok kompromis in da bo položaj manjših občin v razmerju do velike občine bistveno boljši kot v sedanji ureditvi. Novi odlok uvaja svet ustanoviteljic, ki predstavlja skupni organ občin in ima pomembno vlogo pri usklajevanju odločitev. Sestavljajo ga župani vseh treh občin, pristojnosti pa med drugim vključujejo določanje pogojev za izvajanje javnih služb in cen storitev, usmerjanje investicijske politike in razvojnih programov, sprejemanje splošnih aktov podjetja in usklajevanje odločitev občinskih svetov glede statusnih sprememb podjetja. Svetniki so odlok potrdili. 

    Ravnatelj Osnovne šole dr. Ivana Korošca Daniel Horvat je v letnem poročilu za prejšnje leto izpostavil dobre rezultate NPZ-jev in pojasnil, da je zavod sicer beležil minus. Opozoril je na mnogo premalo večnamensko dvorano, ki ob večjih šolskih prireditvah poka po šivih, kar postaja zaskrbljujoče. Potožil je tudi o težavah pri prehrani, saj npr. ceno malice določa šolsko ministrstvo, ta znaša 1,10€, “zdaj pa si predstavljajte, kaj dobite za ta denar,” je dejal ravnatelj. Razprava je sicer tekla predvsem o kadrovski in prostorski stiski v šoli, nato pa so svetniki obravnavali še razporeditev presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda, ki bo namenjen za pripravo investicijskega projekta razširitve šole. Predviden je prizidek telovadnice, del katerega bi bila še kotlovnica, ki bi ogrevala tudi objekte v okolici. Pri financah bi levji delež lahko predstavljala nepovratna sredstva razpisa ministrstva za javne šolske objekte, je pojasnil svetnik Slavko Gabrovšek, ki v tem vidi veliko priložnost za borovniško šolo. Svetniki so pobudo podprli, prav tako so podprli delovno uspešnost ravnatelja za prejšnje leto, torej nagrado v višini petih odstotkov njegove osnovne plače.  

    Sledile so še potrditve zaključnega računa proračuna, celostne prometne strategije, odloka o dolgotrajni oskrbi na domu in odloka o sofinanciranju letnega programa športa, v drugo so obravnavali še spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta.  

    Pri pobudah in vprašanja svetnikov je Boštjana Pervinška zanimalo razpletanje težav odvodnjavanja na igrišču na Dolu, Marko Žitko je ponovno spomnil na nemogoče razmere na šolskem parkirišču, Matjaž Ocepek pa je žalostno ugotovil, da se Košutov vrt degradira in bi rad videl, da se mu povrne namen srečevanja ljudi na različnih prireditvah. Glede zemljine, nezakonito odpeljane na Pokojišče, je župan Peter Črnilogar na pobudo Boštjana Zakrajška poročal, da si je lokacijo ogledala inšpektorica za okolje, ki še ni podala nobenih informacij.  

    Na sejo so uvrstili tudi poročilo vaškega odbora o spremembah in izboljšavah v Borovnici, v katerem so pregledali izvedbo preteklih predlogov. Članica odbora Špela Jevnikar je ocenila, da veliko sprememb in izboljšav niso zaznali, pri tem pa spomnila, da je nekaj stvari lahko hitro rešljivih. Pri podvozu v Jele, ki je večkrat poplavljeno, je Črnilogar pojasnil, da enostavne rešitve ni, je pa omenil več možnosti, ki jih še preučujejo. Odvodnjavanje je problematično predvsem zaradi obnove železniške proge.  

    Rok Mihevc 

  • Voščilo ob Veliki noči

    Voščilo ob Veliki noči

    Velikonočni ponedeljek, dan Kristusovega vstajenja, je največji krščanski praznik in je v Sloveniji od osamosvojitve državni praznik. Letos ga pripadniki rimokatoliške vere praznujejo 21. aprila. Samo velikonočno obdobje, ki ga zaznamuje postni čas, se je letos začelo na pepelnično sredo, 5. marca, velikonočni čas pa s cvetno ali oljčno nedeljo, ko verniki v cerkev prinašajo zelenje in butare. Velikonočni čas tako sovpada z dokončnim prehodom zime v pomlad, mitološko z zmago svetlobe, ki jo simbolizira tudi Kristusovo vstajanje, nad temo.
    Slednje v krščanskih kulturah simbolizira tudi jajce kot prapočelo življenja, kar ima izvor in/ali povezavo s številnimi drugimi. Številne stare kulture (kitajska, indijska, egipčanska, grška, inkovska …) na različne načine govorijo o kozmičnem jajcu. To jajce naj bi po širši tradiciji prinesel velikonočni oz. pomladni zajec kot žrtvena žival, ki je tudi prastar simbol ponovnega rojstva, preporoda, vstajenja in intuicije.
    Danes je pri nas velikonočni tako za verujoče v Kristusa kot tudi za večino ostalih, poleg božično-novoletnih počitnic največji praznik, na katerem se zberejo družine ter ob okušanju doma pripravljenih dobrot, med katere po tradiciji spadajo šunka, hren, pobarvana kuhana jajca in potica ter skupnem preživljanju prostega časa, utrjujejo družinske vezi.
    Skupaj z občinsko upravo želimo občankam in občanom lepe in sproščene velikonočne praznike.

    Župan Andrej Črnilogar

  • Ko učiteljica navdihne celo generacijo pevcev

    Ko učiteljica navdihne celo generacijo pevcev

    Kako dolgo že vodite pevske zbore v osnovni šoli, kakšni so bili začetki?  

    Pevske zbore na šoli sem prevzela pred tremi leti, ko sem prišla na šolo poučevati glasbo. Na začetku je sodelovalo manj učencev. Spomnim se, da sem na prvi vaji z mladinskim zborom imela pred sabo samo 8 otrok. Po prvih nastopih se je število pevcev počasi začelo širiti.  

    Kako pomembno se vam zdi, da se otroke vključuje v tovrstne dejavnosti, kakšno popotnico jim to daje za življenje?  

    Glasba je vedno lepa popotnica za življenje. Predstavlja nek drug svet, kamor se človek lahko vedno zateče, ko to potrebuje. Res je, da biti pevec v pevskemu zboru pomeni neko dodatno delo, a učenci kmalu ugotovijo, da pomeni tudi dodatno znanje, izkušnje in druženje na nek drugačen, lepši način, kot je to možno med poukom ali na šolskih hodnikih. Hkrati pa tudi izkušnjo z delom v skupini, saj se mora vsak član zbora hitro naučiti, da samo z skupnim delom pridemo do cilja.  

    Kako talentirani so borovniški učenci, so motivirani za vključevanje v pevski zbor?  

    Glede na to, da smo letos presegli število 100 pevcev pri vseh treh zborih, lahko trdim, da so borovniški učenci motivirani za vključevanje v pevski zbor, večina vaje obiskuje z veseljem. Glede talenta je pa tako, talent seveda je, ampak če ga učenci z delom ne bi bili pripravljeni razvijati, rezultatov ne bi bilo.  

    Na kakšen način spodbujate učence, da razvijejo ljubezen do glasbe izven učnih ur?  

    Ni nekega univerzalnega recepta. Veliko naredimo že z možnostjo vključitve v obšolske glasbene dejavnosti. Na šoli ponujamo tako zborovske dejavnosti kot izbirne predmete povezane z instrumentalnim ustvarjanjem. K zboru in izbirnim predmetom vse učence povabim vsako leto, hkrati se tam trudimo z vsemi pevci in instrumentalisti, ki dejavnosti obiskujejo že dlje časa, da skupaj ustvarimo prijetno vzdušje, še posebej za vse nove člane.  

    Kakšen je postopek priprave na nastope in koncertne izvedbe?  

    Takoj po dogovoru za nastop, glede na temo dogodka najprej izberem skladbe. Dostikrat priredbe pišem tudi sama. Nato z učenci po glasovih nekaj časa ustvarjamo in utrjujemo gradivo. Zadnji del predstavlja pogovor z pevci o koncertu, poteku, generalki itd. Poskrbeti je treba, da so učenci na dan nastopa čimbolj pripravljeni in posledično gredo na oder mirno in samozavestno ter jim s tem zagotoviti, da lahko pri izvedbi na odru samo še uživajo v glasbi, ki jo ustvarjajo.  

    Kako motivirate učence, da se pridružijo zboru in redno vadijo?  

    Za motivacijo za vključitev k zboru največkrat najbolj poskrbijo učenci, ki že obiskujejo zbor. Sošolcem dostikrat povejo kako potekajo vaje in jih s tem prepričajo, da čar zbora ni samo v delu in nastopih, ampak tudi preživljanju časa skupaj na nek drugačen način. Seveda tudi jaz vabim k zboru vse učence, ki pokažejo potencial ali veselje do glasbe na splošno. 

    Kaj vam pomeni pevska dejavnost v osnovni šoli, kako to vas izpopolnjuje?  

    Od svoje prve vključitve v pevski zbor, vem, da glasba lahko pomeni varen, drugačen svet, kjer tiste življenjske težave s katerimi se srečujemo vsakodnevno izginejo. Hkrati velikokrat pri zboru prijateljstva med pevci postanejo še trdnejša, saj preživljajo veliko časa skupaj in trdo delajo za enak cilj. Pevci dobivajo izkušnje z javnim nastopanjem in velikokrat opažam, da je njihovo soočanje s tremo vedno lažje tudi na drugih področjih. Ena izmed največjih izpopolnitev zame je možnost, da učencem ponudim vstop v ta svet.  

    Imate vi kakšne posebne spomine na svoj čas v osnovni šoli, povezane z glasbo?  

    Na svoj čas v OŠ niti ne. Pri 7 letih sem igrala violino, ki sem jo kasneje popolnoma opustila. Resnejše ukvarjanje z glasbo se je pri meni začelo bolj v času srednje šole, ko sem se pridružila zboru, začela igrati še klavir in orgle ter prvič stopila v vlogo zborovodje.  

    Kakšen je vaš osebni glasbeni okus in kako to vpliva na vašo izbiro repertoarja za zbor? 

    Moj glasbeni okus je precej raznolik. Poslušam največ klasične glasbe in starega rocka. Kar se izbire skladb tiče, sem prepričana, da je precej očitno, da imam rada popevke. Je pa res, da mora vsak zborovodja dati prednost tematiki nastopa ali proslave, pred lastnim okusom.  

    Kakšna je vaša pevska zgodovina? In kako se v privatnem življenju še ukvarjate z glasbo?

    Skozi celotno srednjo šolo sem bila pevka v Dekliškem pevskem zboru Gimnazije Celje-Center. Tam sem nekako prvič izkusila bolj resno delo z zborom, saj je zbor dosti tekmoval na domačih in tujih tekmovanjih. Skozi študij sem ostala v zborovskih vodah in opravila tudi nekaj ur solo petja. V privatnem življenju sem organistka v dveh župnijah, torej me delo z zbori spremlja na vsakem koraku. 

    Ali imate kakšne nasvete za mlade, ki bi želeli postati glasbeniki ali učitelji glasbe?  

    Delo učitelja v današnjem času absolutno ni lahko. Glasba je sopotnica, ki v večnem hitenju in norenju moderne, dobe človeka nekako spodbudi, da se umiri. Učitelj glasbe posledično učencem ne daje samo nekega teoretičnega znanja, ampak jim pokaže tudi možnost, da glasbo vidijo kot prijateljico, ne samo kot šolski predmet.

    Rok Mihevc

  • So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

    So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

    Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene.

    Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.

    Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev.

    Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.

    Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave.

    Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo.

    Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON.

    Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra.

    Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.

    Jasna Tarman

    Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

    Projekt LIFE AMPHICON

  • Zasaditev lip med ŽP in PR v Borovnici

    Zasaditev lip med ŽP in PR v Borovnici

    Ob ureditvi platoja pred železniško postajo Borovnica bodo urejene tudi parkovne površine. V petek, 11. 4. 2024, so bila na zelenici med železniško postajo in P+R zasajena lipov drevesa. Dela na ureditvi platoja bodo predvidoma končana do konca prihodnjega meseca. Jeseni bo predvidoma sledila obnova muzejske parne lokomotive JŽ 01 074 ter ureditev miniaturnega parka in interpretacijske infrastrukture ob njej. Potem se bomo lahko ponašali ne le z enim od najbolje izkoriščenih P+R, temveč tudi z enim najlepše urejenih prostorov ob železniški postaji.

    Občina Borovnica

  • Obrezovanje borovnic pri stebru viadukta

    Obrezovanje borovnic pri stebru viadukta

    Ob preureditvi prostora pri stebru Borovniškega viadukta v spominski park je Jože Pirc podaril 10 grmičkov oregonskih borovnic, ki so zasajeni ob ograji. Od takrat tudi vsako pomlad poskrbi, da so pravočasno in pravilno obrezani. Letos mu je pri tem pomagala tudi hči Anja. Obema se lepo zahvaljujemo.

    Občina Borovnica

  • Obletnica porušenja borovniškega viadukta

    Obletnica porušenja borovniškega viadukta

    10. aprila je minilo 84 let od takrat, ko je pred prodorom vojske (takrat fašistične) Kraljevine Italije umikajoča se vojska Kraljevine Jugoslavije porušila osrednji del Borovniškega viadukta s ciljem preprečiti prodor sovražniku. To je bil začetek večfazne popolne porušitve viadukta, ki so mu usodni udarec zadali letalski napadi 57. bombniškega polka USAF 27. in 28. decembra 1945. 
    Ko se je po prvi svetovni vojni državna meja z Italijo zelo približala viaduktu, so na postaji Borovnica organizirali stalno gasilsko in opazovalno službo. Kasneje, tik pred izbruhom druge svetovne vojne, so v Borovnici namestili vod protiletalske obrambe jugoslovanske vojske, v katerem je bilo tudi nekaj domačinov. V stebrih viadukta so 1,5 metra nad tlemi izvrtali luknje za minske komore, ki so jih kasneje tudi uporabili. Vanje so namestili tudi del razstreliva. Pod vodstvom kapetana Žužka so na velikonočni četrtek, 10. aprila 1941, ob petih popoldne zaminirali Borovniški viadukt. Razstre­livo so namestili na stebre od številke 12 do 18. Pri razstrelitvi se je zrušilo osem osrednjih obokov. Viadukt je bil pretrgan v dolžini 172 metrov. Čez slab mesec, 30. aprila 1941, se je podrl še steber številka 19.
    Več na: https://www.facebook.com/Obcina.Borovnica/

    Občina Borovnica

  • Občina ima novo celostno prometno strategijo

    Občina ima novo celostno prometno strategijo

    Celostna prometna strategija je strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki so povezani s prometom. Z njim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe na področju potovalnih navad, urejanja prometa in javnih površin ter posledično višjo kakovost bivanja. Temeljni cilji dokumenta so zmanjšanje negativnih vplive motornega prometa na okolja, omogočanje mobilnosti vsem občanom, krepitev njihovega zdravja s pomočjo njihove aktivne mobilnosti ter povečanje privlačnost naselij za prebivalce in obiskovalce.

    OCPS Občine Borovnica izhaja iz dejstev, da je občina dobro dostopna z železniškim javnim potniškim prometom, veliko slabši pa je z avtobusnim javnim prometom do Vrhnike kot regijskega središča. Z izgradnjo P+R in B+R pri železniški postaji, celovito prenovo slednje in spremembo linij avtobusnega JPP do nje je občina dobila sodobno inter-modalno vozlišče. Z vidika prometne varnosti, zlasti kolesarjev, je nevarna cestna povezava z Vrhniko, ki na območju Bistre poteka po neustrezni trasi skozi kompleks Tehniškega muzeja Slovenije. Z izjemo pred kratkim rekonstruiranega odseka regionalne ceste med Borovnico in Bregom, na oz. ob kateri poteka tudi sodobna kolesarska povezava, regionalna cesta Vrhnika – Podpeč v celotnem poteku skozi občino ne ustreza sodobnim prometno-varnostnim zahtevam. Podobno velja za večino občinskih cest, katerih širitev v naseljih je v naseljih zaradi pomanjkanja prostora večinoma nemogoča. To v vaškem jedru naselja Borovnica tudi onemogoča celovito uvedbo enosmernega prometnega režima. Prebivalci občine tudi po poteh na krajše razdalje v (pre)veliki meri uporabljajo osebni avtomobil, čemur botrujejo tudi prometne navade in ne le pomanjkanje ustreznih površin za kolesarje in pešce. V splošnem je parkirnih mest v občini dovolj, problematično pa je neupoštevanje pravilnega parkiranja pri javnih ustanovah in nekaterih gostinskih lokalih v občini. Kljub ureditvi zasilnega parkirišča v obrtno-poslovni coni Struge, ki omogoča tudi dovoz otrok v bližino šole do varne šolske poti, se otroci v šolo večinoma dovažajo po Paplerjevi ulici, kar v jutranjih urah povzroča zastoje in nevarne prometne situacije. V občini, vključno z občinskim središčem, je slabo poskrbljeno za dostopnost oseb z gibalnimi oviranostmi ter slepe in slabovidne, kar je zlasti problematično z vidika dostopa do javnih ustanov, trgovin in gostinskih lokalov. Z vključitvijo v prevozov starejših občanov po nujnih opravkih na klic v mrežo Prostofer je občina naredila pomemben korak v večji mobilnosti starejših, ki nimajo drugih možnosti prevoza.

    V letu 2024 se je izteklo obdobje v katerem je bilo mogoče na osnovi dosedanje OCPS kandidirati za sredstva RS, namenjena projektom trajnostne mobilnosti v občinah in evropska kohezijska sredstva, namenjena trajnostni mobilnosti.
    Konec leta 2023 se je Občina Borovnica uspešno prijavila na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij in pridobila 19.600 € za pripravo nove OCPS, ki je morala biti pripravljena po posameznih fazah skladno s strani MOPE predpisanimi  smernicam. (Smernice_OCPS_2023_uskladitev_ZCPN_s_CIP.pdf (sptm.si) ter zahtevnimi  minimalnimi standardi, ki podrobno opredeljujejo proces priprave dokumenta  (https://www.sptm.si/application/files/5617/0178/7267/minimalni_standardi_OCPS_6.12.2023.pdf).
    Za strokovno podporo pri pripravi OCPS Občine Borovnica je občina preko postopka evidenčnega naročanja izbrala podjetje PNZ d. o. o., ki ima ustrezne izkušnje, reference in kapacitete za uspešno izvedbo procesa ter pripravo dokumenta in je v roku oddalo najbolj ugodno ponudbo.
    Namen, cilji in postopek priprave OCPS so bili aprila 2024 predstavljeni županu in članom občinske uprave ter  Občinskemu svetu Občine Borovnica.
    S sklepoma župana sta bili v maju 2024 imenovani ožja in širša delovna skupina za pripravo OCPS Občine Borovnica. V slednjo so bili poleg članov SPVCP Občine Borovnica, ki živijo v občini, imenovani tudi občani s strokovnimi znanji s področja prostorskega in prometnega načrtovanja ter varnosti v prometu. Izdelani so bili načrti vključevanja javnosti, opredelitve in spremljanja kazalnikov ter pregled stanja in strateška vodila. 
    Ker postopek priprave OCPS zahteva čim večje sodelovanje javnosti in seveda tudi široko strinjanje javnosti z v strategiji predlaganimi cilji in ukrepi, je bilo za večje angažiranje občanov pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika o njihovih potovalnih navadah ter izzivih na področju prometa in mobilnosti v občini, kot jih vidijo oni, omogočeno sodelovanje v nagradnem žrebanju (glavna nagrada kolo Pony s 5 prestavami). Občani so imeli tudi možnost, da na spletnem zemljevidu označijo po njihovem mnenju nevarne točke na občinski cestno prometni infrastrukturi. Občani so imeli  v začetku junija 2024 tudi možnost sodelovati v javni razpravi glede oblikovanja vizije in ciljev OCPS. Vaški odbor Borovnica je pripravljavcem OCPS posredoval konkretne pripombe in predloge v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti v vaškem jedru Borovnice. Osnutek vizije in ciljev je bil v drugi polovici junija 2024 objavljen na spletni strani občine s pozivom občanov k posredovanju pripomb in predlogov za spremembe, dopolnitve in izboljšave. OCPS Občine Borovnica smo predstavili tudi na stojnici v okviru Evropskega tedna mobilnosti, vizualizacijo nekaterih njenih najbolj pomembnih ukrepov pa na razstavi, ki je bila v avli pri vhodu v večnamenski prostor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

    Vizija OCPS se glasi: »Občina Borovnica je dobro dostopna in ima razvito visoko kulturo sobivanja ter medsebojnega upoštevanja različnih udeležencev v prometu. To ob temeljito posodobljeni železnici in cestah, ki zagotavljajo varen prostor vsem uporabnikom, omogoča pestro izbiro kombinacij potovalnih načinov ter varne poti v šolo, službo in po različnih opravkih v službenem in prostem času. Obenem prometni sistem v občini omogoča zdrav in aktiven življenjski slog ter socialno vključenost vseh prebivalcev ob hkratnem zmanjševanju prevozne revščine najbolj ranljivih prebivalcev. Dobra dostopnost občine podpira razvoj turizma in novih oblik podjetništva.«

    Prednostni trije cilji OCPS so:

    •             večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa,

    •             bolj zdravi in bolj aktivni prebivalci ter

    •        vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost.

    Ob tem pa OCPS zasleduje tudi ostale cilje, kot so kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo, izboljšana dostopnost do osnovnih storitev in aktivnosti ter znižane lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa.

    Širša delovna skupina za pripravo OCPS Občine Borovnica je pripravo dokumenta in postopek njegove priprave obravnavala na treh sejah in sicer 6. 9. 2024, 7.10. 2024 (v okviru 4. redne seje SPVCP Občine Borovnica) in 9. 12. 2024. S predstavniki sosednjih občin pa smo izvedli spletno seznanitev z dokumentom s ciljem uskladitev ciljev in ukrepov, ki presegajo občinske meje. 
    Poročilo o opravljeni 1. fazi je bilo sredi novembra posredovano s strani MOPE dodeljenemu presojevalcu, ki ga je po manjših popravkih in dopolnitvah potrdil konec novembra 2024. V drugi fazi je bil izdelan akcijski načrt s seznamom prioritiziranih. ukrepov v vsakem od petih  stebrov (strateško prometno načrtovanja, hoja, pešačenje, JPP in motorni promet). Ta je bil skupaj z osnutkom dokumenta sredi februarja poslan v presojo presojevalcu. Ta je po manjših dopolnitvah 21. marca 2025 potrdil ustreznost dokumenta in postopka njegova priprave. 1. 4. 2025 smo s strani MOPE prejeli potrdilo o ustreznosti dokumenta in postopka njegove priprave.
    O dejavnostih priprave strategij smo občane sproti obveščali na spletni in FB strani Občine Borovnica (9 objav) ter preko medobčinskega glasila Naš časopis (4 objave).
    Po sprejemu s strani Občinskega sveta Občine Borovnica bo imela OCPS Borovnica pozitivne finančne posledice za občino. Omogočala bo nadaljevanje kandidiranja  na javnih pozivih EU in RS za sofinanciranje različnih ukrepov izboljšanja prometne infrastrukture, prometne varnosti in spreminjanja potovalnih navad v občini.

    Občina Borovnica

  • Dediščina kartuzije Bistra in južne železnice

    Dediščina kartuzije Bistra in južne železnice

    LAS Barje z zaledjem v občinah, ki jih pokriva, organizira serijo delavnic na temo kulturne dediščine. Na delavnici, ki je potekala 26. 3. 2025, s pričetkom ob 19.00, v prizidku borovniške osnovne šole, je glavna vloga pripadla dr. Barbari Juršič.
    V uvodu v svojo kratko predstavitev zgodovine kartuzije Bistra je nekdanja direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, ki sedaj domuje v prostorih nekdanje kartuzije, izpostavila dobro sodelovanje z Občino Borovnica v času svojega mandata. Tesne vezi med Borovnico in kartuzijo izpričuje tudi sama zgodovina kartuzije, tako glede njenih srednjeveških poimenovanj in dejstva, da so v času gradnje samostana v sredini 13. stoletja menihi živeli v Borovnici ter po njegovi izgradnji dolg poleg ostalih posesti posedovali tudi celotno Borovniško dolino in Menišijo.
    Menihi so se večinoma ukvarjali s prepisovanjem in okraševanjem besedil iz stare in nove zaveze, teoloških, zgodovinskih in ostalih spisov. Žal je večina velike zbirke rokopisov, ki jih je hranila kartuzija, zgorele v velikem požaru let 1385. Kljub temu Narodna in univerzitetna knjižnica hrani precej pomembnih in dragocenih rokopisov, ki so nastali v kartuziji, enega pa so nedavno našli v knjižnici v Grenoblu.
    V zaključku nas je seznanila z načrti za celovito prenovo muzeja, ki so nastali v času njenega mandata in v katerih je poleg predstavitve preoblikovanja samostana v današnjo podobo, ki je sledila nakupu samostanskega kompleksa s strani bogatega ljubljanskega industrialca in trgovca Franceta Galleta leta 1826, predvidena tudi sodobna predstavitev same kartuzije, rokopisov in življenja menihov.Manjši del grajskega kompleksa gradu Bistra, ki je v času lastništva gradu s strani družine Galle služil kot prostor za shranjevanje oranževcev oz. t. i. “oranžerija” pa bo s pomočjo kohezijskih sredstev kmalu postal sodoben interpretacijski center za predstavitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju oz. tistih, ki domujejo v okolici muzeja.
    Nekdanji borovniški župan, poslanec DZ-RS Bojan Čebela je potrdil dobro sodelovanje med Občino Borovnica in TMS v času, ko ga je vodila predavateljica in je bilo osredotočeno na iskanje rešitev za obvozno cesto mimo kompleksa gradu, kar je na eni strani pogoj za normalen dostop prebivalcev borovniške občine do cestne in AC mreže, po drugi strani pa za razvoj samega muzeja. TMS je vedno tudi pokazal zanimanje za sodelovanje pri predstavitvi in promociji vsebin tehniške dediščine v okviru Praznika borovnic in drugih prireditev, nadaljuje pa se tudi tradicija gostovanja prireditve Moja reka praznuje v prostorih muzeja.
    Da je folklorna kulturna dediščina v borovniški občini ne le zelo živa, temveč ima tudi dobre temelje za svojo prihodnost, je pokazala otroška folklorna skupina Coklarčki, ki je s svojim kratkim nastopom požela simpatije in velik aplavz obiskovalcev.
    V drugi polovici je višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Andrej Klemenc na kratko z osnovnimi dejstvi ter prikazom fotografij stanja pred in po izvedbi projekta predstavil preko LAS Barje z zaledjem s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinanciran projekt “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta“. Povedal je tudi, da je Občina Borovnica v partnerstvu s HUD Karel Barjanski ter OŠ iz Borovnice, Brezovice pri Ljubljani in Preserja, konec januarja na javni poziv LAS Barje z zaledjem vložila projekt “Dediščina zbližuje – železnice povezuje”, ki nadaljuje prizadevanja občine za obnovo, predstavitev in interpretacijo železniške tehniške dediščine. Pred kratkim so bile na zahtevo LAS posredovane tudi obsežne dopolnitve vloge in sedaj se nestrpno pričakuje ali bo projekt poslan v končno odobritev pristojnemu ministrstvu. V najboljšem primeru bi se izvedba lahko začela že to jesen.
    Da je za sodobnost teh krajev železniška dediščina enako pomembna kot je dediščina samostana Bistra za obdobje srednjega veka dokazuje tudi prošnja hrvaškega železniškega muzeja za objavo fotografije Borovniškega viadukta v okviru velike razstave, ki se pripravlja ob 200 letnici železnic.
    Občina Borovnica bo ob tej priložnosti zagotovila možnost organiziranega in vodenega obiska razstave in z manjšimi dogodki v času Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine tudi sama obeležila 200 obletnico prvega javnega prevoza z vlakom med Stocktonom in Darlingtonom v Angliji.
    Večina od dvajsetine obiskovalcev se je po samem dogodku dalj časa zadržala na manjši zakuski, za katero je poskrbela turistična kmetija Košir s Pristave nad Ohonico ter ob tem živahno kramljala o temah, ki so bile predstavljene na delavnici.

    Občina Borovnica