Na odru območnega Maroltovega srečanja, ki je bilo aprila na Dolskem, so se člani predstavili v dveh skupinah, torej z dvema spletoma. S prvim so predstavili prihod vojakov domov, z drugim pa so se preselili v čas stavke v usnjarski delavnici leta 1922 na Vrhniki. V zadnjih dveh stoletjih je namreč na območju Vrhnike usnjarstvo odigralo pomembno vlogo, ki pa je žal s propadom tovarne IUV – Industrija usnja Vrhnika leta 2008 presenetljivo propadlo, poleg tega so počasi potonile tudi razne usnjarske delavnice, ki so se trudila ohraniti vsaj del te panoge pri življenju. Razgiban splet prikazuje dogajanje v eni od delavnic, kjer je zavrelo med delavci, saj je bilo delo težko in naporno, plačilo pa skromno in ni zadostovalo za preživetje družin. Delavci so se uprli in prenehali z delom, lastniki pa so naredili vse, da bi delavce vrnili na delo. Avtorica spleta je osnovno dogajanje utemeljila na zgodovinskih virih in literaturi, dogajanje temelji na znanstvenih prispevkih v Vrhniških razgledih ter na objavah takratnega dnevnega časopisa. Za ureditev kostumske podobe in pripomočkov na odru se je Marija Čipić Rehar obrnila na zadnjega usnjarja Ignaca Jeršinoviča, ki ima še vedno usnjarsko delavnico na Vrhniki, ter na kustose Muzeja usnjarstva na Slovenskem, tako da so pripomočki kot tudi deli kostumov narejeni v skladu z ohranjenimi viri. Člani so se z obema spletoma uvrstili najprej na regijski nivo, kasneje pa so dosegli še državnega in se iskreno veselijo novega uspeha. Aktivni so bili še na nekaterih drugih dogodkih, izpostavimo nastope za Znanstveno raziskovalni center SAZU pri odprtju razstave Ples – Živa dediščina Evrope v gibanju ter na zaključku mednarodne konference How sustainable is dance as ICH? v atriju ZRC. Gostovali so tudi v Žireh in Mengšu. Poleti jih čaka še zanimiva dogodivščina na mednarodno turnejo na Ciper.
Prav v ta namen Gasilske zveze pripravljajo tudi različna tekmovanja, eno takih je bilo v nedeljo, 18. Maja. PGD Brezovica pri Borovnici in mladinske komisije Gasilske zveze Vrhnika so pripravili občinsko orientacijo, na kateri je nastopilo 300 tekmovalcev in mentorjev, skupaj 75 ekip. Najmlajši pionirji so morali premagati 2 kilometrov dolgo progo s tremi kontrolnimi točkami, mladinci 3 kilometrov s petimi točkami, pripravniki pa so imeli 5 kilometrov dolgo progo s šestimi kontrolami. Na teh točkah so morali prikazati svoje gasilske spretnosti – spajanja in zvijanje cevi, vezava vozlov in različnega orodja, seveda pa je ena pomembnejših razumevanje kart in orientacija v prostoru. Kot je povedal predsednik društva Ciril Trček so bili zmagovalci vsi, ki so se v hladnem in deževnem vremenu podali na progo in srečno prispeli do cilja. “Pa tudi vsi, ki so skrbeli, da je tekmovanje v tako neugodnih pogojih nemoteno potekalo, od sodnikov, redarjev, kuharjev in vseh drugih pomagačev iz vrst domačega društva.” Največji izziv je bil po njegovih besedah priprava proge, ki je moral ostati v tajnosti do dneva tekmovanja, saj so bile radovedne oči domačega podmladka stalno na pecljih, da bi dobile kakšno informacijo že pred samim startom. Zahvalil se je še občanom za strpnost in potrpežljivost v prometu, saj je bilo ob cestah parkiranih kar nekaj avtomobilov, na cesti pa ogromno otrok.
V sklopu prenove je bil zgrajen 160 metrov dol bočni in 240 metrov dolg otočni peron z nadstrešnicami in pripadajočo opremo. Prenovljena je tudi tirna infrastruktura. Za lažji in varnejši dostop do peronov je zgrajen 24 metrov dolg podhod z dvema dvigaloma in stopniščema, ki sedaj omogoča varen in lažji dostop. Urejeno je tudi poslopje, vključno s čakalnico in sanitarijami. Za prebivalce ob progi pa so najpomembnejše protihrupne ograje, teh je bilo postavljenih za več kot 1,2 kilometrov.
Kot je povedala ministrica, je z nagradnjo postaje zagotovljena zmogjivejša infrastruktura, ki omogoča večjo funkcionalnost, večjo varnost, fleksibilnost in prepustnost železniškega prometa. Projekt je zajemal tudi nadgradnjo delov odsekov Brezovica-Preserje in obratno, postajališča Notranje Gorice, nadomestni most, signalnovarnostne naprave in še nekaj kilometrov protihrupnih ograj. Za nadgradnjo postaj Brezovica in Preserje ter za nov podvoz s postajališčem v Vnanjih Goricah pa je v teku javno naročilo za izvedbo del.
Več kot 44 milijonov evrov je prispevala Evropska komisija in ta evropska sredstva so se po oceni vodje predstavništva komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše, dobro porabila. Med povabljenimi gosti so bili še župan Brezovice Metod Ropret in podžupan Marko Čuden, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, namestnica direktorja SŽ Potniški promet Darja Kocjan, vodja sektorja za investicije v železnice na DRSI Dejan Jurkovič in župan Peter Črnilogar. Ta je v svojem govori izpostavil zgodovinski pomen železnice za razvoj kraja in skrb za tovrstno dediščino. Izrazil je pričakovanje, da bo pri tem sodelovala tudi država, prav tako pri potrebni predhodni zagotovitvi prometne povezave z Vrhniko do gradbišč, ko bo prišlo do gradnje nove proge od železniške postaje do Logatca. Opozoril je še na nujnost čimprejšnje posodobitve preostalih odsekov ceste do Vrhnike in nujne zagotovitve varne povezave za krajane Dola. Kot pišejo na občini, naj bi ministrica Alenka Bratušek obljubila, da si bo našla čas, da pregledajo glavne prometne izzive občine.
Program, ki ga je povezovala Slavi Košir, so popestrili borovniški glasbeniki Glasbene šole Vrhnika. Zanimivo pa na dogodek niso bili javno povabljeni občani, pač pa samo zgoraj našteti in drugi gostje. Kot so zaradi nejevolje domačinov pojasnili na Facebooku občine Borovnica, je interni dogodek pripravilo ministrstvo, občina pa, da se je v zvezi z obveščanjem ravnala po navodilih. Se pa domačini Jel sprašujejo, kdaj bo otvoritev tudi njihovega podhoda, ki ga po vseh obnovitvenih delih še bolj kot prej že ob najmanjšem deževju zaliva voda in onemogoča normalno prehajanje tako peš kot z avtomobilom.
Javni razpis za dodeljevanje finančnih pomoči za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in malega gospodarstva v Občini Borovnica v letu 2025 iz proračunskih sredstev Občine Borovnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, na katerem bo s strani Občine Borovnica predvidoma razpisanih 6.000 evrov, bo na spletnih straneh Občine Borovnica in OOZ Vrhnika predvidoma objavljen v prvi polovici julija 2025, prijavni rok pa bo 30. 9. 2025.
Javni poziv za sofinanciranje udeležbe osnovnošolskih otrok v programih aktivnih poletnih počitnic v letu 2025
1.Predmet javnega poziva je sofinanciranje stroškov udeležbe osnovnošolskih otrok s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Borovnica v programih aktivnih poletnih počitnic kateregakoli izvajalca na območju Republike Slovenije v času od vključno 26. 6. 2025 do vključno 31. 8. 2025.
2.Kot aktivne počitnice se štejejo organizirane dnevne aktivnosti za večje število otrok, ki se v večji meri dogajajo na prostem in vključujejo različne aktivnosti namenjene igri, učenju in druženju kot na primer športne aktivnosti, organizirano igro, izlete, delavnice ipd., v trajanju najmanj 6 ur na dan.
3.Upravičencem se sofinancira udeležba v programih do največ 6,00 EUR na dan za največ 10 dni udeležbe, pri čemer je otrok lahko vključen v več različnih programov.
4.Sofinanciranje se zagotovi v obliki izplačila na transakcijski račun upravičenca, ki mora vlogi priložiti račune ali druge listine, s katerimi izkaže udeležbo svojega otroka v programu, višino cene programa in da je stroške programa že poravnal.
5.Vloge za sofinanciranje bodo od objave tega javnega poziva do zaključka na voljo v sprejemni pisarni Občine Borovnica v času uradnih ur ali na spletni strani Občine Borovnica http://www.borovnica.si.
6.Vloge se lahko odda osebno na sedežu ali na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica od vključno 26. 6. 2025 donajkasneje 15. 9. 2025.
7.Vse vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Vlagatelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. O upravičenosti do sofinanciranja bo odločeno z odločbo občinske uprave najkasneje v 30 dneh od prejema vloge.
8.Vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom zainteresirani dobijo na e-naslovu obcina@borovnica.si ali na tel. št. 01 75 07 460.
9.Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena v proračunu Občine Borovnica za leto 2025 na proračunski postavki 418028 do vključno 15. 9. 2025 oz. do porabe sredstev.
V sklopu obnove Športnega parka Borovnicaje bila konec aprila 2025 položena umetna trava na igrišču za mali nogomet. Kot je razvidno iz fotografij, so se tega učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica zelo razveselili, saj poleg igranja malega nogometa igrišče omogoča tudi različne druge dejavnosti, pri katerih je bil padec na prejšnjo asfaltno podlago veliko bolj boleč. Tako kot atletska tartanska steza okoli njega tudi igrišče za mali nogomet z umetno travo seveda ni namenjeno vožnji s kolesi in skiroji, kaj šele z mopedi ali motorji ter seveda kakršnimkoli dejavnostim, ki bi poškodovale podlago, športne rekvizite in/ali ograje. Pazimo na to, da se čim manj poškoduje in ohranimo Športni park tako urejen in čist, kot je po nedavni akciji urejanja okolice in zbiranja odpadkov.
Na stanovanjski hiši s hišno številko 17 je na Lazah od nedavnega na voljo naprava AED (avtomatski eksterni defibrilator), ki se uporablja pri zastojih srca. Občina je del sredstev zanj pridobila preko Sklada SLOSAFE s strani Društva za srčno žilne bolezni AED, ostalo pa prispevala sama. Pri sami postavitvi defribilatorja pa so pomagali tudi krajani. Tako je v občin zdaj skupaj postavljenih že 8 tovrstnih naprav, in sicer pri domu upokojencev in na tržnici v Borovnici, pri vhodu v podjetje Fenolit na Bregu, pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici, na hiši Mateja Turišča v Zabočevem, na Domu krajanov Dol–Laze in na objektu gostišča Pekel ter zdaj še na že omejenih lokaciji na Lazah. Društvu za srčno žilne bolezni AED in vse sodelujočim krajanom se iskreno zahvaljujemo.
Občina Borovnica je 9. maja 2025 objavila razpis za financiranje športnih programov v letu 2025. Rok za prijavo na razpisa je 17. 6. 2025. Prejšnja leta sta bila razpisa za šport in kulturo objavljena istočasno, letos bo razpis za kulturo objavljen kasneje, predvidoma v juniju. Objavljen je bil tudi Javni poziv za sofinanciranje udeležbe osnovnošolskih otrok v programih aktivnih poletnih počitnic v letu 2025, ki bo odprt od 26. 6. 2025 do vključno 15. 9. 2025 oz. do porabe sredstev. Razpisno dokumentacijo za vse tekoče razpise lahko zainteresirani dobijo na spletni stani https://www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/ ali v sprejemni pisarni Občine Borovnica v času uradnih ur.
Trenutno društvo šteje okoli 30 članov, kar je nekoliko manj od “zlatih časov” pred korono. Zakaj se je članstvo zmanjšalo, novi predsednik sicer ne ve, a zanj to ni nobena katastrofa. “Ker je smiselno, da ima čebele tisti, ki ima čas, voljo in znanje. Preletna razdalja čebele je 3 kilometre in v tej razdalji je vse kot en čebelnjak. Da bi se našel navdušenec, ki bi imel čebele zaradi določenega razloga, znanja in časa pa ne, sem kritik tega. Ker če jaz, ki imam pet čebeljih družin, ne skrbim za njih in jih ne zdravim, lahko prav mojih nekaj družin vpliva na zdravje čebel cele borovniške doline.” Seveda pa so novih članov, ki bodo marljivi kot njihove čebelice, vedno veseli. Mlajših članov trenutno ni, tudi legendarni čebelarski krožek v šolskem čebelnjaku v osnovni šoli pod vodstvom mentorja Bogdana Jereba je trenutno zaradi pomanjkanja zanimanja v mirovanju. Si pa kljub temu želijo svoje znanje predajati naprej.
Delavnice, sejem, sveta maša … V društvu pripravljajo dogodke za člane in druge. Za člane se približno enkrat mesečno dobijo na sestankih, organizirajo predavanja in delavnice o čebelarstvu, tehnikah, zatiranju bolezni … Udeležujejo se tudi čebelarskega sejma Apis Slovenija v marcu. Najmlajšim v vrtcu organizirajo medeni zajtrk, ko člani z različnimi rekviziti med drugim na poljuden način pripovedujejo o delu čebelarja. Udeležujejo se čistilne akcije, saj jim je narava “svetinja”. Za dobro letino se zahvalijo pri sveti maši na čast svetemu Ambrožu, zavetniku čebelarjev, in prosijo tudi za vse žive in pokojne čebelarje. “Pomembno je, da se znamo zahvaliti za letino in jo sprejmemo kakršna pač je, čeprav te večkrat popade misel, da bi moralo biti vedno več medu. Narava pač ni veleblagovnica in mi nismo njeni gospodarji, ampak samo gostje.” S praporom se udeležujejo tudi občinskih proslav, z njim se poklonijo tudi pokojnim članom na pogrebih. Želijo pa biti vidni predvsem z dejavnostmi, s katerimi posredno kažejo obstoj društva. “In ko kdo želi, se nam lahko z veseljem pridruži. Nismo pa take vrste društvo, za katerega je pomembna kvantiteta, da bi na vsak način agitirali … Smo društvo s svojevrstno vizijo in poslanstvom.” Imajo tudi nekaj čebelark, a povečini je to še vedno domena moških.
Čebelarstvo ni kot elektrika – plus in minus Janez poudarja, da je za tovrstno dejavnost potrebno veliko znanja. “Večkrat se pošalim, da čebelarstvo ni kot elektrika – plus, minus in to je to, ampak je cela znanost. Mnogi pravijo, da se bi začeli s čebelarstvom ukvarjati v času upokojitve, a takrat je dobro, da že nekaj znaš in se ne začneš takrat šele učiti.” Spomladi je čebelar zelo dejaven pri čebelah. Mesec znoja in groze za čebelarja pregovorno velja prav mesec maj, ki predstavlja vrhunec razvoja čebeleje družine. Takrat moraš biti zelo veliko prisoten pri čebelah, potem pa lahko spet hladnejšo polovico leta razmišljaš, kako bi kakšno stvar izboljšal, pripoveduje. “Naj bralca to ne zavede, da je čebelarstvo projektna dejavnost. Moč čebelje družine je kapital, v katerega vlagaš skozi celo leto.”
Veliki čebelarski škornji Predsednik društva je šele dobro leto in se zaveda, da je stopil v velike čebelarske škornje. Ceni delo svojih predhodnikov in se še uči, za začetek ima vizijo le ponižno posnemati njihovo delovanje. In v čem vidi dodano vrednost, da se čebelarji združujejo v lokalno društvo? “Že to, da pridemo skupaj in ozaveščamo težave, ne glede na to, ali si začetnik ali že velik poznavalec. Pogovarjamo se, kaj je treba storiti v vsakem času, kako je z boleznimi … Mislim, da se da že s komunikacijo marsikaj narediti in izboljšati. V skupnosti je veliko boljše in lažje.” Letos mineva 20 let, odkar so čebelarji obeležili 100. obletnico društva, ko so praznovali tudi s stojnico na Prazniku borovnic. Takrat so točili med in predstavljali svoje delo, kar pa je pritegnilo tudi takrat mladeniča Janeza. Odločil se je za udeležbo na čebelarskem krožku pod mentorstvom Bogdana Jereba in tako so ga k tej dejavnosti pritegnili drugi, ki so mu začeli podarjati svoje čebelje družine.
Čebele ne trpijo brezdelnežev Na vprašanje, kaj ga najbolj pri čebelah pritegne, odgovarja: “To je kot neka meditacija, biti z mislimi tu in sedaj in ne razmišljati kaj boš počel zvečer. Umiriti se moraš, ko iščeš matico in izbrati, kaj boš počel, ko stvari pridejo nepričakovane. Ne sme se ti muditi na naslednjo dejavnost, če se ti, je bolje, da k čebelam niti ne greš tisti dan. Zanimiva mi je tudi lekcija trotov, te čebele izženejo s panja proti koncu poletja, ker so svoje delo opravili. Čebele ne trpijo brezdelnežev, kar je koristen nauk tudi za družbo. Da nisi samo, da boš jemal, ampak moraš najprej tudi absorbirati, predvsem znanje, potem pa ti čebelam nekaj daš, da ti dajo nazaj.” A ni vse odvisno od njihove pridnosti in znanja, še poudari pri vprašanju o aktualnih izzivih čebelarjev in pri tem izpostavi spomladanske pozebe. “Letina je večinoma odvisna od spremenjenih okoliščin, zato velja rek, da je poezija kmetijstva čebelarstvo.”
Cenimo delo čebelarjev in oni svojega? Pa Slovenci dovolj cenimo delo čebelarjev? “Jaz bi pri tem vprašanju postavil proti vprašanje, ali čebelarji dovolj cenimo svoje delo? Tu izhaja bistvo, namreč, marsikdo po mojem mnenju prepoceni prodaja svoj med. Seveda, nimam nič proti temu, a vemo, koliko dela in truda se skriva za vsako žlico medu … Mislim, da se moramo naprej čebelarji sami sebe ceniti, pa čeprav ne delamo za denar. Moraš pa včasih malo preračunati, ali se ti splača krmiti, voziti čebele ob vseh podražitvah sladkorja in materiala, da boš kilogram medu prodal za nekaj evrov …” Čeprav čebele nikoli ne govorijo, povedo veliko. Tako tudi čebelarji – s svojim delom, zgledom in tiho predanostjo. »Četudi se ne vozimo z električnimi avti, pa vseeno nekaj naredimo za naravo«, še skromno dodaja in spomni na tisti Enstienov rek, da se brez čebel tudi ostalemu svetu piše bolj slabo … Naj bodo borovniški čebelarji še naprej tihi skrbniki narave in glasniki znanja, ki ga zvesto prenašajo iz roda v rod. 120 let čebelarjenja ni le obletnica, ampak dokaz, da vztrajnost, znanje in srčnost še vedno štejejo. Naj brenči še dolgo!
Rok Mihevc
Predsednik Čebelarskega društva Borovnica Janez Mevec
