Avtor: Borovnica

  • Romanje Od cerkvice do cerkvice

    Romanje Od cerkvice do cerkvice

    Na velikonočni ponedeljek se nas je ob 6.30 zjutraj pred cerkvijo svete Marjete v Borovnici zbrala skupina romarjev, da bi prvič poromali od cerkvice do cerkvice v naši župniji. Po jutranji molitvi in obveznem fotografiranju nas je pot najprej vodila proti Pokojišču. Dobre tri kilometre vzpona smo prehodili brez težav in se razveselili odklenjene podružnične cerkve sv. Štefana. Cerkev je bila zgrajena okoli leta 1600, v glavnem oltarju pa je kip sv. Štefana, zavetnika konj in živine, konjarjev in kočijažev. V stranskih oltarjih sta kipa Matere Božje na levi in sv. Valentina na desni strani. Romarji smo se tu tudi okrepčali s toplo kavo in sokom ter posladkali s pecivom. Hvala dobrotnikom, ki so pripravili to okrepčilo.
    Romanje smo nadaljevali proti Pristavi. Malo pred domačijo Koširjevih smo postali pri čudoviti kapelici, posvečeni sv. Jožefu, na kateri je med drugim tudi napis: »Sv. Jožef, priprošnjik, bodi našim družinam vodnik.« Na turistični kmetiji Košir sta nas nasmejana pričakala zakonca Melita in Jožko ter nas pogostila s čajem in toplo špehovko.
    Naša pot je vodila proti Ohonici in nato po glavni cesti do Zabočevega, kjer smo se udeležili svete maše v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika, zavetnika šoferjev in prevoznih sredstev. Pred in po sv. maši smo si vzeli čas za kratek klepet z vaščani. Cerkev v Zabočevem je znana predvsem po freski sv. Krištofa na zunanji steni, ki so jo odkrili leta 1967, in pravijo, da naj bi bila iz prve polovice 14. stoletja.
    Zapustili smo Zabočevo in se v Niževcu odcepili na pešpot. V prelepi naravi, odeti v nežno zeleno barvo travnikov, med katero so se že kazali rumeni regratovi cvetovi, smo si pod cvetočim sadnim drevjem vzeli čas za malico. Tu smo tudi izvedeli žalostno vest, da je umrl papež Frančišek. Nekaj časa smo kar obsedeli v tišini, nato pa si zopet oprtali nahrbtnike in se ob robu travnikov podali do kapelice Device Marije pomočnice na Dražici. Vstopili smo v kapelico in v njej molili za papeža Frančiška.
    Iz Dražice smo se preko zaselka Jele povzpeli na t. i. staro štreko – staro traso železnice Dunaj–Trst, s katere se nam je odprl čudovit razgled na Ljubljansko barje. Po stari štreki smo prišli do naše zadnje cerkvice, in sicer podružnične cerkve sv. Miklavža na Pakem, ki je bila omenjena že leta 1526. V glavnem oltarju je kip sv. Nikolaja, stranska pa sta posvečena sv. Jerneju in Mariji Brezmadežni. Romar Lojze nas je opozoril na prižnico, na kateri je kip Mojzesa, ki ima umetniško vrednost. Po krajši osebni molitvi smo zapustili cerkev, naredili še skupno fotografijo pri kapelici sv. Miklavža pod cerkvijo in se po stari štreki vrnili do farne cerkve sv. Marjete v Borovnici, kamor smo po 20 km priromali okoli 14.00 ure.
    Romarji, bilo nas je sedemnajst, smo preživeli lep velikonočni ponedeljek. Na našem romanju Od cerkvice do cerkvice pa so se prepletali pogovori, molitev, sveta maša in tudi osebna razmišljanja. In naša želja – da bi romanje postalo tradicionalno, zato naj že zdaj zapišemo: »Vabljeni naslednje leto!«

    Marjetka Rot
    Foto: Jani Bolarič

  • 140 let PGD Borovnica

    140 let PGD Borovnica

    V letošnjem letu Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica praznuje 140. obletnico ustanovitve. 19. marca 1885 je bila namreč uradno ustanovljena Borovniška požarna bramba, ki se je kasneje preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica. Kot prvi predsednik je bil izglasovan Josip Verbič (posestnik iz Bistre), njegov namestnik je postal Ivan Majaron (župan Borovnice), funkcijo tajnika in blagajnika pa je zasedel Fran Papler (nadučitelj). Kmalu po ustanovitvi, ko se je v takratno gasilsko društvo včlanilo več kot 50 mož, je požarna bramba doživela svoj prvi »ognjeni krst« in posredovanje. Konec avgusta 1885 je Borovnico zajela huda nevihta s strelami in poplavami, ki je povzročila veliko škodo celotni vasi.
    Gasilsko društvo sprva ni imelo veliko opreme; društvo je premoglo različne lestve, eno brizgalnico s sesalom, okrog 300 metrov cevi in voz. Želja članov je bila lastni gasilski dom, ki se jim je tudi uresničila – leta 1896 so opremo in lastno brizgalnico zapeljali v novozgrajeni gasilski dom, ki so ga imenovali Shramba gasilnega orodja in je bil lociran ob Zalarjevi cesti, pred križiščem z Ljubljansko cesto. V uporabi je bil vse do izgradnje novega (sedanjega) gasilskega doma, ki se je imenoval dom družbene samozaščite.
    V 60. letih prejšnjega stoletja sta se v Borovnici povečala industrija in število prebivalstva, kar je vplivalo na večjo požarno ogroženost kraja. Zato se je v društvu ustanovil gradbeni odbor, ki si je zadal nalogo postavitev novega gasilskega doma in njegov prevzem ob 100. obletnici delovanja društva. V nedeljo, 23. junija 1985, je bil nov gasilski dom predan v uporabo. Slovesnost se je začela z veliko gasilsko parado, proslavo in otvoritvijo, nadaljevala pa z veselico.
    Pred 140 leti so se ljudje v Borovnici začeli združevati v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare, hkrati pa so ta društva predstavljala pomemben dejavnik družbenega življenja. V vsem tem času se je položaj gasilcev močno spremenil – že dolgo nismo več le organizatorji lokalnih veselic, ki vsake toliko bolj ali manj uspešno pogasijo kakšen požar. Postali smo najbolj zaupanja vredna oseba, hkrati pa imamo vedno več pristojnosti in nalog. Gasilska društva so se razvila v organizacijo, ki na prostovoljni ravni nosi večji del bremena v sistemu nacionalne varnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To se odraža tudi v delovanju našega društva, ki se že dolgo ne ukvarja več le s klasičnimi intervencijami v smislu gašenja požarov. V naboru naših intervencij prevladujejo tehnične intervencije, nemalokrat pa se na pozivniku pojavi tudi pomoč pri oživljanju, posredovanje v delovnih nesrečah in podobno. Naše društvo ne deluje zgolj znotraj meja domače občine, saj smo na pomoč priskočili tudi pri gašenju požarov na Krasu, poplavah leta 2023, pa tudi pri zbiranju humanitarne pomoči za prizadete v naravnih nesrečah, tako v naši državi kot v tujini.

    Širjenju nalog mora nujno slediti tudi nenehno posodabljanje opreme in voznega parka, pri čemer se v društvu zavedamo, da so vse investicije smiselne in vredne le toliko, kolikor vlagamo v pridobivanje in nadgrajevanje našega znanja. Enako pomembno je vsekakor tudi vlaganje v mladino in nove člane, ki bodo nekoč stopili v naše gasilske škornje.
    Da gre napredek v gasilskem društvu odločno naprej, gre zahvala ne samo članom organov našega društva, ampak tudi vsakokratnemu vodstvu občine Borovnica, ki se pomembnosti požarne varnosti zaveda in nam je vedno znalo prisluhniti. Naši pomembni podporniki so vsekakor tudi vsi občani, ki nam podporo vsakič znova izkažejo z donacijami ob raznosu koledarjev, pa tudi ob drugih nabirkah ali z obiski naših prireditev. Letos bo priložnosti za druženje in izmenjavo pogledov na naše delovanje še nekoliko več kot običajno, saj nameravamo naše jubilejno leto obeležiti z različnimi prireditvami.
    Vabimo vas, da nas tudi tokrat počastite z vašim obiskom in tako prispevate k našemu delovanju ter trenutno našemu najvišjemu cilju – nakupu nove avtocisterne, ki bo prispevala k še večji varnosti vseh v borovniški kotlini. Veselimo se našega druženja in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: Na pomoč!

    UO PGD Borovnica

  • Čestitka ob 1. maju – mednarodnem prazniku dela

    Čestitka ob 1. maju – mednarodnem prazniku dela

    Prvi maj – Mednarodni praznik dela in državni praznik – je tradicionalnih čas kresovanj, budnic ob godbah na pihala, pohodov, druženja na prostem in začetka sezone piknikov. Vsem občanom in občankam želimo, da ga skupaj z ostalimi prostimi dnevi, ki sledijo, lepo preživite. Ob tem pa ne pozabimo, da so delavske pravice, kot so časovno omejen delavnik, plačana bolniška odsotnost, plačan dopust, pravica do dela v zdravem okolju, pravica do stavke rezultat desetletnih prizadevanj organiziranega delavstva in številnih, velikokrat tudi krvavih bojev. Zato se 1. maja spomnimo tistih, ki so nam te pravice priborili.  

    Župan Peter Črnilogar s sodelavci

  • Potekal je prvi del vojaške vaje Skok

    Potekal je prvi del vojaške vaje Skok

    Od ponedeljka, 14., do petka, 18. aprila, se je v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki in v skladišču vojaške opreme v Borovnici ter okolici odvijal prvi del vojaške vaje Skok, med katero bodo udeleženci urili odzivanje na teroristično grožnjo. Scenarij predvideva sabotažo v tehničnem skladišču vojaške opreme v Borovnici in močno eksplozijo.
    Na vaji poleg pripadnikov Slovenske vojske, sodelujejo tudi drugi deležniki nacionalno-varnostnega sistema Republike Slovenije: predstavniki Obveščevalno varnostne službe, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Policije, Uprave RS za zaščito in reševanje, prostovoljnih gasilskih društev in poklicnih gasilskih organizacij, Direktorata za obrambne zadeve, Specializiranega državnega tožilstva, Občine Vrhnika, Občine Borovnica ter Službe za strateško komuniciranje MORS.
    Pripadniki Slovenske vojske se v sodelovanju z ostalimi deležniki nacionalno-varnostnega sistema v povišani stopnji pripravljenosti urijo za takojšnjo uporabo odzivnih sil v primeru protiterorističnega delovanja in preizkušajo usklajenost načrtovanja oziroma delovanja SV z ostalimi deležniki nacionalno-varnostnega sistema na operativni ravni pri odzivanju na teroristične grožnje. Ob tem bodo poenotili postopke in tako zvišali pripravljenost za skupno delovanje.
    Niz vojaških vaj Skok je namenjen preizkusu načrtovanja, alarmiranja, aktivacije in uporabe sil v stalni pripravljenosti ter odzivnih sil Slovenske vojske. Scenarij sklepnega dela predvideva sabotažo prevoza opreme zavezniških sil po železnici, odvijal pa se bo med 17. in 21. novembrom. Pripadniki sil Slovenske vojske s tovrstnim urjenjem ohranjajo bojni karakter.

    Občina Borovnica

     

  • Društvo upokojencev Borovnica vabi nove člane v svoje vrste

    Društvo upokojencev Borovnica vabi nove člane v svoje vrste

    Prvi pomladanski mesec marec, ko sončni žarki že lepo ogrejejo naravo, ki se počasi prebuja in nam postreže tudi z dvema lepima praznikoma – Dan žena in Materinski dan, se izvedejo še zadnji občni zbori društev. Društvo upokojencev Borovnica je tega organiziralo v torek, 11. marca. Udeležilo se ga je lepo število upokojenk in upokojencev, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilom o delu v minulem letu ter planom za leto 2025. V letu 2024 je vodstvo društva obiskalo svoje člane, ki so slavili okrogle jubileje in tiste nad 90 let starosti ter jim z drobno pozornostjo, prisrčnim stiskom rok in prijazno besedo polepšalo praznični dan. Obiskov so se še posebej razveselili člani v domovih starejših občanov. V letu 2024 je bilo organizirano tudi prednovoletno srečanje članov, ki je bilo dobro obiskano. Plan dela DU za leto 2025 je ohraniti dosedanje aktivnosti, pa tudi dodati kakšne nove, kot so organizacija različnih delavnic, predavanja s področja zdravstvene nege, organizacija krajših ali daljših pohodov, skratka različne oblike druženja. Po končanem občnem zboru je sledilo prijetno druženje, ob odhodu pa je predsednik društva vsaki upokojenki podaril rdeč nagelj za Dan žena.
    V zadnjih nekaj letih se je v naši občini upokojilo veliko občank in občanov, katere želimo povabiti, da se včlanijo v naše društvo. Z novimi in mlajšimi močmi bo naše društvo dobilo nov zagon, porodile se bodo nove ideje tako za aktivno preživljanje časa kakor tudi za morebitna izobraževanja v domačem kraju.
    Uradne ure DU Borovnica so vsak torek med 9.00 in 11.00 uro v prostorih društva na Paplerjevi ulici 16. Veseli bomo vsakega novega člana.
    Marjetka Rot

  • Nov svetnik in nov prizidek

    Nov svetnik in nov prizidek

    Najprej povejmo, da je prišlo do spremembe pri članih občinskih svetnikov. Aljoša Žerjav je namreč zaradi zaposlitve na občinski upravi za podsekretarja za področje investicij odstopil kot svetnik in predsednik odbora za prostor. Izpraznjen svetniški stolček je zasedel Andrej Erčulj, za predsednika odbora pa je bil potrjen Slavko Gabrovšek. Zaradi neudeležbe na sejah odbora za prostor so razrešili Gašperja Petelina. 

    Sledila je predstavitev odloka o ustanovitvi in organiziranju Komunalnega podjetja Vrhnika. Razloge za spremembe je pojasnil odvetnik dr. Aleksij Možina, ki je dejal, da je odlok kompromis in da bo položaj manjših občin v razmerju do velike občine bistveno boljši kot v sedanji ureditvi. Novi odlok uvaja svet ustanoviteljic, ki predstavlja skupni organ občin in ima pomembno vlogo pri usklajevanju odločitev. Sestavljajo ga župani vseh treh občin, pristojnosti pa med drugim vključujejo določanje pogojev za izvajanje javnih služb in cen storitev, usmerjanje investicijske politike in razvojnih programov, sprejemanje splošnih aktov podjetja in usklajevanje odločitev občinskih svetov glede statusnih sprememb podjetja. Svetniki so odlok potrdili. 

    Ravnatelj Osnovne šole dr. Ivana Korošca Daniel Horvat je v letnem poročilu za prejšnje leto izpostavil dobre rezultate NPZ-jev in pojasnil, da je zavod sicer beležil minus. Opozoril je na mnogo premalo večnamensko dvorano, ki ob večjih šolskih prireditvah poka po šivih, kar postaja zaskrbljujoče. Potožil je tudi o težavah pri prehrani, saj npr. ceno malice določa šolsko ministrstvo, ta znaša 1,10€, “zdaj pa si predstavljajte, kaj dobite za ta denar,” je dejal ravnatelj. Razprava je sicer tekla predvsem o kadrovski in prostorski stiski v šoli, nato pa so svetniki obravnavali še razporeditev presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda, ki bo namenjen za pripravo investicijskega projekta razširitve šole. Predviden je prizidek telovadnice, del katerega bi bila še kotlovnica, ki bi ogrevala tudi objekte v okolici. Pri financah bi levji delež lahko predstavljala nepovratna sredstva razpisa ministrstva za javne šolske objekte, je pojasnil svetnik Slavko Gabrovšek, ki v tem vidi veliko priložnost za borovniško šolo. Svetniki so pobudo podprli, prav tako so podprli delovno uspešnost ravnatelja za prejšnje leto, torej nagrado v višini petih odstotkov njegove osnovne plače.  

    Sledile so še potrditve zaključnega računa proračuna, celostne prometne strategije, odloka o dolgotrajni oskrbi na domu in odloka o sofinanciranju letnega programa športa, v drugo so obravnavali še spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta.  

    Pri pobudah in vprašanja svetnikov je Boštjana Pervinška zanimalo razpletanje težav odvodnjavanja na igrišču na Dolu, Marko Žitko je ponovno spomnil na nemogoče razmere na šolskem parkirišču, Matjaž Ocepek pa je žalostno ugotovil, da se Košutov vrt degradira in bi rad videl, da se mu povrne namen srečevanja ljudi na različnih prireditvah. Glede zemljine, nezakonito odpeljane na Pokojišče, je župan Peter Črnilogar na pobudo Boštjana Zakrajška poročal, da si je lokacijo ogledala inšpektorica za okolje, ki še ni podala nobenih informacij.  

    Na sejo so uvrstili tudi poročilo vaškega odbora o spremembah in izboljšavah v Borovnici, v katerem so pregledali izvedbo preteklih predlogov. Članica odbora Špela Jevnikar je ocenila, da veliko sprememb in izboljšav niso zaznali, pri tem pa spomnila, da je nekaj stvari lahko hitro rešljivih. Pri podvozu v Jele, ki je večkrat poplavljeno, je Črnilogar pojasnil, da enostavne rešitve ni, je pa omenil več možnosti, ki jih še preučujejo. Odvodnjavanje je problematično predvsem zaradi obnove železniške proge.  

    Rok Mihevc 

  • Voščilo ob Veliki noči

    Voščilo ob Veliki noči

    Velikonočni ponedeljek, dan Kristusovega vstajenja, je največji krščanski praznik in je v Sloveniji od osamosvojitve državni praznik. Letos ga pripadniki rimokatoliške vere praznujejo 21. aprila. Samo velikonočno obdobje, ki ga zaznamuje postni čas, se je letos začelo na pepelnično sredo, 5. marca, velikonočni čas pa s cvetno ali oljčno nedeljo, ko verniki v cerkev prinašajo zelenje in butare. Velikonočni čas tako sovpada z dokončnim prehodom zime v pomlad, mitološko z zmago svetlobe, ki jo simbolizira tudi Kristusovo vstajanje, nad temo.
    Slednje v krščanskih kulturah simbolizira tudi jajce kot prapočelo življenja, kar ima izvor in/ali povezavo s številnimi drugimi. Številne stare kulture (kitajska, indijska, egipčanska, grška, inkovska …) na različne načine govorijo o kozmičnem jajcu. To jajce naj bi po širši tradiciji prinesel velikonočni oz. pomladni zajec kot žrtvena žival, ki je tudi prastar simbol ponovnega rojstva, preporoda, vstajenja in intuicije.
    Danes je pri nas velikonočni tako za verujoče v Kristusa kot tudi za večino ostalih, poleg božično-novoletnih počitnic največji praznik, na katerem se zberejo družine ter ob okušanju doma pripravljenih dobrot, med katere po tradiciji spadajo šunka, hren, pobarvana kuhana jajca in potica ter skupnem preživljanju prostega časa, utrjujejo družinske vezi.
    Skupaj z občinsko upravo želimo občankam in občanom lepe in sproščene velikonočne praznike.

    Župan Andrej Črnilogar

  • Ko učiteljica navdihne celo generacijo pevcev

    Ko učiteljica navdihne celo generacijo pevcev

    Kako dolgo že vodite pevske zbore v osnovni šoli, kakšni so bili začetki?  

    Pevske zbore na šoli sem prevzela pred tremi leti, ko sem prišla na šolo poučevati glasbo. Na začetku je sodelovalo manj učencev. Spomnim se, da sem na prvi vaji z mladinskim zborom imela pred sabo samo 8 otrok. Po prvih nastopih se je število pevcev počasi začelo širiti.  

    Kako pomembno se vam zdi, da se otroke vključuje v tovrstne dejavnosti, kakšno popotnico jim to daje za življenje?  

    Glasba je vedno lepa popotnica za življenje. Predstavlja nek drug svet, kamor se človek lahko vedno zateče, ko to potrebuje. Res je, da biti pevec v pevskemu zboru pomeni neko dodatno delo, a učenci kmalu ugotovijo, da pomeni tudi dodatno znanje, izkušnje in druženje na nek drugačen, lepši način, kot je to možno med poukom ali na šolskih hodnikih. Hkrati pa tudi izkušnjo z delom v skupini, saj se mora vsak član zbora hitro naučiti, da samo z skupnim delom pridemo do cilja.  

    Kako talentirani so borovniški učenci, so motivirani za vključevanje v pevski zbor?  

    Glede na to, da smo letos presegli število 100 pevcev pri vseh treh zborih, lahko trdim, da so borovniški učenci motivirani za vključevanje v pevski zbor, večina vaje obiskuje z veseljem. Glede talenta je pa tako, talent seveda je, ampak če ga učenci z delom ne bi bili pripravljeni razvijati, rezultatov ne bi bilo.  

    Na kakšen način spodbujate učence, da razvijejo ljubezen do glasbe izven učnih ur?  

    Ni nekega univerzalnega recepta. Veliko naredimo že z možnostjo vključitve v obšolske glasbene dejavnosti. Na šoli ponujamo tako zborovske dejavnosti kot izbirne predmete povezane z instrumentalnim ustvarjanjem. K zboru in izbirnim predmetom vse učence povabim vsako leto, hkrati se tam trudimo z vsemi pevci in instrumentalisti, ki dejavnosti obiskujejo že dlje časa, da skupaj ustvarimo prijetno vzdušje, še posebej za vse nove člane.  

    Kakšen je postopek priprave na nastope in koncertne izvedbe?  

    Takoj po dogovoru za nastop, glede na temo dogodka najprej izberem skladbe. Dostikrat priredbe pišem tudi sama. Nato z učenci po glasovih nekaj časa ustvarjamo in utrjujemo gradivo. Zadnji del predstavlja pogovor z pevci o koncertu, poteku, generalki itd. Poskrbeti je treba, da so učenci na dan nastopa čimbolj pripravljeni in posledično gredo na oder mirno in samozavestno ter jim s tem zagotoviti, da lahko pri izvedbi na odru samo še uživajo v glasbi, ki jo ustvarjajo.  

    Kako motivirate učence, da se pridružijo zboru in redno vadijo?  

    Za motivacijo za vključitev k zboru največkrat najbolj poskrbijo učenci, ki že obiskujejo zbor. Sošolcem dostikrat povejo kako potekajo vaje in jih s tem prepričajo, da čar zbora ni samo v delu in nastopih, ampak tudi preživljanju časa skupaj na nek drugačen način. Seveda tudi jaz vabim k zboru vse učence, ki pokažejo potencial ali veselje do glasbe na splošno. 

    Kaj vam pomeni pevska dejavnost v osnovni šoli, kako to vas izpopolnjuje?  

    Od svoje prve vključitve v pevski zbor, vem, da glasba lahko pomeni varen, drugačen svet, kjer tiste življenjske težave s katerimi se srečujemo vsakodnevno izginejo. Hkrati velikokrat pri zboru prijateljstva med pevci postanejo še trdnejša, saj preživljajo veliko časa skupaj in trdo delajo za enak cilj. Pevci dobivajo izkušnje z javnim nastopanjem in velikokrat opažam, da je njihovo soočanje s tremo vedno lažje tudi na drugih področjih. Ena izmed največjih izpopolnitev zame je možnost, da učencem ponudim vstop v ta svet.  

    Imate vi kakšne posebne spomine na svoj čas v osnovni šoli, povezane z glasbo?  

    Na svoj čas v OŠ niti ne. Pri 7 letih sem igrala violino, ki sem jo kasneje popolnoma opustila. Resnejše ukvarjanje z glasbo se je pri meni začelo bolj v času srednje šole, ko sem se pridružila zboru, začela igrati še klavir in orgle ter prvič stopila v vlogo zborovodje.  

    Kakšen je vaš osebni glasbeni okus in kako to vpliva na vašo izbiro repertoarja za zbor? 

    Moj glasbeni okus je precej raznolik. Poslušam največ klasične glasbe in starega rocka. Kar se izbire skladb tiče, sem prepričana, da je precej očitno, da imam rada popevke. Je pa res, da mora vsak zborovodja dati prednost tematiki nastopa ali proslave, pred lastnim okusom.  

    Kakšna je vaša pevska zgodovina? In kako se v privatnem življenju še ukvarjate z glasbo?

    Skozi celotno srednjo šolo sem bila pevka v Dekliškem pevskem zboru Gimnazije Celje-Center. Tam sem nekako prvič izkusila bolj resno delo z zborom, saj je zbor dosti tekmoval na domačih in tujih tekmovanjih. Skozi študij sem ostala v zborovskih vodah in opravila tudi nekaj ur solo petja. V privatnem življenju sem organistka v dveh župnijah, torej me delo z zbori spremlja na vsakem koraku. 

    Ali imate kakšne nasvete za mlade, ki bi želeli postati glasbeniki ali učitelji glasbe?  

    Delo učitelja v današnjem času absolutno ni lahko. Glasba je sopotnica, ki v večnem hitenju in norenju moderne, dobe človeka nekako spodbudi, da se umiri. Učitelj glasbe posledično učencem ne daje samo nekega teoretičnega znanja, ampak jim pokaže tudi možnost, da glasbo vidijo kot prijateljico, ne samo kot šolski predmet.

    Rok Mihevc

  • So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

    So novi podhodi za dvoživke učinkoviti?

    Čeprav je selitev najbolj množična spomladi, se dvoživke med svojimi bivališči selijo skozi vse leto. So ena najbolj ogroženih skupin živali na svetu, pri čemer največjo grožnjo predstavlja uničevanje njihovega življenjskega prostora. Zaradi posebnih življenjskih zahtev (v različnih obdobjih potrebujejo različna bivališča) so nanj še posebej občutljive. Bivališča postajajo čedalje bolj razdrobljena, selitvene poti med njimi pa otežene.

    Na območju Ljubljanskega barja se v zadnjih letih vedno bolj kažejo tudi posledice podnebnih sprememb. Jarki in kanali, ki predstavljajo osrednji razmnoževalni habitat dvoživk, vse pogosteje presahnejo še pred zaključkom njihovega razmnoževalnega kroga, kar dodatno prispeva k upadu njihovih populacij.

    Pomemben dejavnik smrtnosti ostaja tudi promet. To težavo lahko naslovimo z izgradnjo trajnih ukrepov za varstvo dvoživk na cestah. Ti vključujejo podhode ter enako pomembne usmerjevalne ograje, ki živalim preprečujejo dostop do cestišča in jih vodijo proti podhodom. Ograja je ključni del ureditve, saj bi brez nje živali cesto še vedno prečkale po običajni poti. Zato mora biti dovolj visoka, da je ne morejo preskočiti, in oblikovana tako, da je ni mogoče preplezati. Pogosto so razlike med učinkovitimi in neučinkovitimi rešitvami na videz popolnoma zanemarljive in predstavljajo minimalen strošek glede na vrednost tovrstne investicije. Zato je bistveno, da pri načrtovanju sodelujejo različni strokovnjaki, ki upoštevajo tudi izkušnje iz tujine, kjer je tovrstna infrastruktura že desetletja obvezni del cestnih ureditev. 
    Umeščanja takšnih ukrepov se nikoli ne lotevamo na pamet. Načrtovanje temelji na temeljitem terenskem delu, s katerim ugotavljamo številčnost, gostoto in vrstno sestavo dvoživk na določenem cestnem odseku. Pomembno je tudi, da vemo, iz katerih območij in kam se selijo. Podhodi morajo biti dovolj široki in visoki, da jih dvoživke med selitvijo dejansko uporabljajo. Pri umeščanju je treba upoštevati tudi značilnosti prisotnih vrst. Če podhode gradimo za večje in bolj mobilne vrste (npr. krastače, rjave žabe), lahko podhodi stojijo nekoliko bolj narazen. Kadar prevladujejo manjše in slabše mobilne vrste (npr. pupki), pa morajo biti podhodi postavljeni gosteje.

    Pomembno je, da ukrepi ne predstavljajo dodatne prostorske prepreke in s tem ne ogrožajo populacij dvoživk. Umeščanje pa pogosto zahteva tudi številne kompromise – od zagotavljanja ustreznih zemljišč do prilagoditev naravnim razmeram, kot so kraški izviri, posedanje tal ali omejitve zaradi obstoječe pozidave. 
    Za ocenjevanje uspešnosti ukrepov uporabljamo kombinacijo različnih metod. Med njimi so nočni pregledi usmerjevalnih ograj in podhodov, ki omogočajo vpogled v številčnost živali na selitvi. Ob tem natančno pregledamo tudi cestišče, kjer beležimo povožene osebke in s tem preverjamo učinkovitost usmerjevalnih ograj. V nekatere podhode smo namestili tudi posebne pasti, s katerimi spremljamo njihovo uporabo. 
    Selitve spremljamo na treh cestnih odsekih (v Bistri, na Pakem in pri Podkraju), kjer je Direkcija RS za infrastrukturo ukrepe izvedla v okviru evropskega projekta LIFE AMPHICON. 
    Prvi rezultati kažejo, da so ukrepi zelo uspešni. Čeprav ukrepi ne morejo popolnoma preprečiti smrtnosti dvoživk na cestah, jo bistveno zmanjšajo, kar pomembno prispeva k ohranjanju njihovih populacij. Podhode pa poleg dvoživk uporabljajo tudi številne druge živali – hrošči, kače, podlasice in ježi. V enem od podhodov v Bistri je bila zabeležena celo vidra. 
    Za dolgoročno učinkovitost ukrepov je ključno tudi ustrezno vzdrževanje posameznih elementov. Vhodi v podhode morajo biti redno košeni, usmerjevalne ograje pa očiščene plezajoče vegetacije. Ograje je treba redno pregledovati in odstranjevati vejevje ali rastlinje, ki bi živalim omogočilo, da jih preplezajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko tudi manjši premiki ograjnih elementov (npr. stik med betonskimi segmenti) postanejo “lestve” za dvoživke, kar močno zmanjša učinkovitost celotnega sistema.

    Jasna Tarman

    Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

    Projekt LIFE AMPHICON

  • Zasaditev lip med ŽP in PR v Borovnici

    Zasaditev lip med ŽP in PR v Borovnici

    Ob ureditvi platoja pred železniško postajo Borovnica bodo urejene tudi parkovne površine. V petek, 11. 4. 2024, so bila na zelenici med železniško postajo in P+R zasajena lipov drevesa. Dela na ureditvi platoja bodo predvidoma končana do konca prihodnjega meseca. Jeseni bo predvidoma sledila obnova muzejske parne lokomotive JŽ 01 074 ter ureditev miniaturnega parka in interpretacijske infrastrukture ob njej. Potem se bomo lahko ponašali ne le z enim od najbolje izkoriščenih P+R, temveč tudi z enim najlepše urejenih prostorov ob železniški postaji.

    Občina Borovnica