Ob preureditvi prostora pri stebru Borovniškega viadukta v spominski park je Jože Pirc podaril 10 grmičkov oregonskih borovnic, ki so zasajeni ob ograji. Od takrat tudi vsako pomlad poskrbi, da so pravočasno in pravilno obrezani. Letos mu je pri tem pomagala tudi hči Anja. Obema se lepo zahvaljujemo.
Občina Borovnica
10. aprila je minilo 84 let od takrat, ko je pred prodorom vojske (takrat fašistične) Kraljevine Italije umikajoča se vojska Kraljevine Jugoslavije porušila osrednji del Borovniškega viadukta s ciljem preprečiti prodor sovražniku. To je bil začetek večfazne popolne porušitve viadukta, ki so mu usodni udarec zadali letalski napadi 57. bombniškega polka USAF 27. in 28. decembra 1945.
Ko se je po prvi svetovni vojni državna meja z Italijo zelo približala viaduktu, so na postaji Borovnica organizirali stalno gasilsko in opazovalno službo. Kasneje, tik pred izbruhom druge svetovne vojne, so v Borovnici namestili vod protiletalske obrambe jugoslovanske vojske, v katerem je bilo tudi nekaj domačinov. V stebrih viadukta so 1,5 metra nad tlemi izvrtali luknje za minske komore, ki so jih kasneje tudi uporabili. Vanje so namestili tudi del razstreliva. Pod vodstvom kapetana Žužka so na velikonočni četrtek, 10. aprila 1941, ob petih popoldne zaminirali Borovniški viadukt. Razstrelivo so namestili na stebre od številke 12 do 18. Pri razstrelitvi se je zrušilo osem osrednjih obokov. Viadukt je bil pretrgan v dolžini 172 metrov. Čez slab mesec, 30. aprila 1941, se je podrl še steber številka 19.
Več na: https://www.facebook.com/Obcina.Borovnica/
Občina Borovnica
Celostna prometna strategija je strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki so povezani s prometom. Z njim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe na področju potovalnih navad, urejanja prometa in javnih površin ter posledično višjo kakovost bivanja. Temeljni cilji dokumenta so zmanjšanje negativnih vplive motornega prometa na okolja, omogočanje mobilnosti vsem občanom, krepitev njihovega zdravja s pomočjo njihove aktivne mobilnosti ter povečanje privlačnost naselij za prebivalce in obiskovalce.
OCPS Občine Borovnica izhaja iz dejstev, da je občina dobro dostopna z železniškim javnim potniškim prometom, veliko slabši pa je z avtobusnim javnim prometom do Vrhnike kot regijskega središča. Z izgradnjo P+R in B+R pri železniški postaji, celovito prenovo slednje in spremembo linij avtobusnega JPP do nje je občina dobila sodobno inter-modalno vozlišče. Z vidika prometne varnosti, zlasti kolesarjev, je nevarna cestna povezava z Vrhniko, ki na območju Bistre poteka po neustrezni trasi skozi kompleks Tehniškega muzeja Slovenije. Z izjemo pred kratkim rekonstruiranega odseka regionalne ceste med Borovnico in Bregom, na oz. ob kateri poteka tudi sodobna kolesarska povezava, regionalna cesta Vrhnika – Podpeč v celotnem poteku skozi občino ne ustreza sodobnim prometno-varnostnim zahtevam. Podobno velja za večino občinskih cest, katerih širitev v naseljih je v naseljih zaradi pomanjkanja prostora večinoma nemogoča. To v vaškem jedru naselja Borovnica tudi onemogoča celovito uvedbo enosmernega prometnega režima. Prebivalci občine tudi po poteh na krajše razdalje v (pre)veliki meri uporabljajo osebni avtomobil, čemur botrujejo tudi prometne navade in ne le pomanjkanje ustreznih površin za kolesarje in pešce. V splošnem je parkirnih mest v občini dovolj, problematično pa je neupoštevanje pravilnega parkiranja pri javnih ustanovah in nekaterih gostinskih lokalih v občini. Kljub ureditvi zasilnega parkirišča v obrtno-poslovni coni Struge, ki omogoča tudi dovoz otrok v bližino šole do varne šolske poti, se otroci v šolo večinoma dovažajo po Paplerjevi ulici, kar v jutranjih urah povzroča zastoje in nevarne prometne situacije. V občini, vključno z občinskim središčem, je slabo poskrbljeno za dostopnost oseb z gibalnimi oviranostmi ter slepe in slabovidne, kar je zlasti problematično z vidika dostopa do javnih ustanov, trgovin in gostinskih lokalov. Z vključitvijo v prevozov starejših občanov po nujnih opravkih na klic v mrežo Prostofer je občina naredila pomemben korak v večji mobilnosti starejših, ki nimajo drugih možnosti prevoza.
V letu 2024 se je izteklo obdobje v katerem je bilo mogoče na osnovi dosedanje OCPS kandidirati za sredstva RS, namenjena projektom trajnostne mobilnosti v občinah in evropska kohezijska sredstva, namenjena trajnostni mobilnosti.
Konec leta 2023 se je Občina Borovnica uspešno prijavila na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje občinskih celostnih prometnih strategij in pridobila 19.600 € za pripravo nove OCPS, ki je morala biti pripravljena po posameznih fazah skladno s strani MOPE predpisanimi smernicam. (Smernice_OCPS_2023_uskladitev_ZCPN_s_CIP.pdf (sptm.si) ter zahtevnimi minimalnimi standardi, ki podrobno opredeljujejo proces priprave dokumenta (https://www.sptm.si/application/files/5617/0178/7267/minimalni_standardi_OCPS_6.12.2023.pdf).
Za strokovno podporo pri pripravi OCPS Občine Borovnica je občina preko postopka evidenčnega naročanja izbrala podjetje PNZ d. o. o., ki ima ustrezne izkušnje, reference in kapacitete za uspešno izvedbo procesa ter pripravo dokumenta in je v roku oddalo najbolj ugodno ponudbo.
Namen, cilji in postopek priprave OCPS so bili aprila 2024 predstavljeni županu in članom občinske uprave ter Občinskemu svetu Občine Borovnica.
S sklepoma župana sta bili v maju 2024 imenovani ožja in širša delovna skupina za pripravo OCPS Občine Borovnica. V slednjo so bili poleg članov SPVCP Občine Borovnica, ki živijo v občini, imenovani tudi občani s strokovnimi znanji s področja prostorskega in prometnega načrtovanja ter varnosti v prometu. Izdelani so bili načrti vključevanja javnosti, opredelitve in spremljanja kazalnikov ter pregled stanja in strateška vodila.
Ker postopek priprave OCPS zahteva čim večje sodelovanje javnosti in seveda tudi široko strinjanje javnosti z v strategiji predlaganimi cilji in ukrepi, je bilo za večje angažiranje občanov pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika o njihovih potovalnih navadah ter izzivih na področju prometa in mobilnosti v občini, kot jih vidijo oni, omogočeno sodelovanje v nagradnem žrebanju (glavna nagrada kolo Pony s 5 prestavami). Občani so imeli tudi možnost, da na spletnem zemljevidu označijo po njihovem mnenju nevarne točke na občinski cestno prometni infrastrukturi. Občani so imeli v začetku junija 2024 tudi možnost sodelovati v javni razpravi glede oblikovanja vizije in ciljev OCPS. Vaški odbor Borovnica je pripravljavcem OCPS posredoval konkretne pripombe in predloge v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti v vaškem jedru Borovnice. Osnutek vizije in ciljev je bil v drugi polovici junija 2024 objavljen na spletni strani občine s pozivom občanov k posredovanju pripomb in predlogov za spremembe, dopolnitve in izboljšave. OCPS Občine Borovnica smo predstavili tudi na stojnici v okviru Evropskega tedna mobilnosti, vizualizacijo nekaterih njenih najbolj pomembnih ukrepov pa na razstavi, ki je bila v avli pri vhodu v večnamenski prostor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Vizija OCPS se glasi: »Občina Borovnica je dobro dostopna in ima razvito visoko kulturo sobivanja ter medsebojnega upoštevanja različnih udeležencev v prometu. To ob temeljito posodobljeni železnici in cestah, ki zagotavljajo varen prostor vsem uporabnikom, omogoča pestro izbiro kombinacij potovalnih načinov ter varne poti v šolo, službo in po različnih opravkih v službenem in prostem času. Obenem prometni sistem v občini omogoča zdrav in aktiven življenjski slog ter socialno vključenost vseh prebivalcev ob hkratnem zmanjševanju prevozne revščine najbolj ranljivih prebivalcev. Dobra dostopnost občine podpira razvoj turizma in novih oblik podjetništva.«
Prednostni trije cilji OCPS so:
• večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa,
• bolj zdravi in bolj aktivni prebivalci ter
• vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost.
Ob tem pa OCPS zasleduje tudi ostale cilje, kot so kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo, izboljšana dostopnost do osnovnih storitev in aktivnosti ter znižane lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa.
Širša delovna skupina za pripravo OCPS Občine Borovnica je pripravo dokumenta in postopek njegove priprave obravnavala na treh sejah in sicer 6. 9. 2024, 7.10. 2024 (v okviru 4. redne seje SPVCP Občine Borovnica) in 9. 12. 2024. S predstavniki sosednjih občin pa smo izvedli spletno seznanitev z dokumentom s ciljem uskladitev ciljev in ukrepov, ki presegajo občinske meje.
Poročilo o opravljeni 1. fazi je bilo sredi novembra posredovano s strani MOPE dodeljenemu presojevalcu, ki ga je po manjših popravkih in dopolnitvah potrdil konec novembra 2024. V drugi fazi je bil izdelan akcijski načrt s seznamom prioritiziranih. ukrepov v vsakem od petih stebrov (strateško prometno načrtovanja, hoja, pešačenje, JPP in motorni promet). Ta je bil skupaj z osnutkom dokumenta sredi februarja poslan v presojo presojevalcu. Ta je po manjših dopolnitvah 21. marca 2025 potrdil ustreznost dokumenta in postopka njegova priprave. 1. 4. 2025 smo s strani MOPE prejeli potrdilo o ustreznosti dokumenta in postopka njegove priprave.
O dejavnostih priprave strategij smo občane sproti obveščali na spletni in FB strani Občine Borovnica (9 objav) ter preko medobčinskega glasila Naš časopis (4 objave).
Po sprejemu s strani Občinskega sveta Občine Borovnica bo imela OCPS Borovnica pozitivne finančne posledice za občino. Omogočala bo nadaljevanje kandidiranja na javnih pozivih EU in RS za sofinanciranje različnih ukrepov izboljšanja prometne infrastrukture, prometne varnosti in spreminjanja potovalnih navad v občini.
Občina Borovnica
LAS Barje z zaledjem v občinah, ki jih pokriva, organizira serijo delavnic na temo kulturne dediščine. Na delavnici, ki je potekala 26. 3. 2025, s pričetkom ob 19.00, v prizidku borovniške osnovne šole, je glavna vloga pripadla dr. Barbari Juršič.
V uvodu v svojo kratko predstavitev zgodovine kartuzije Bistra je nekdanja direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, ki sedaj domuje v prostorih nekdanje kartuzije, izpostavila dobro sodelovanje z Občino Borovnica v času svojega mandata. Tesne vezi med Borovnico in kartuzijo izpričuje tudi sama zgodovina kartuzije, tako glede njenih srednjeveških poimenovanj in dejstva, da so v času gradnje samostana v sredini 13. stoletja menihi živeli v Borovnici ter po njegovi izgradnji dolg poleg ostalih posesti posedovali tudi celotno Borovniško dolino in Menišijo.
Menihi so se večinoma ukvarjali s prepisovanjem in okraševanjem besedil iz stare in nove zaveze, teoloških, zgodovinskih in ostalih spisov. Žal je večina velike zbirke rokopisov, ki jih je hranila kartuzija, zgorele v velikem požaru let 1385. Kljub temu Narodna in univerzitetna knjižnica hrani precej pomembnih in dragocenih rokopisov, ki so nastali v kartuziji, enega pa so nedavno našli v knjižnici v Grenoblu.
V zaključku nas je seznanila z načrti za celovito prenovo muzeja, ki so nastali v času njenega mandata in v katerih je poleg predstavitve preoblikovanja samostana v današnjo podobo, ki je sledila nakupu samostanskega kompleksa s strani bogatega ljubljanskega industrialca in trgovca Franceta Galleta leta 1826, predvidena tudi sodobna predstavitev same kartuzije, rokopisov in življenja menihov.Manjši del grajskega kompleksa gradu Bistra, ki je v času lastništva gradu s strani družine Galle služil kot prostor za shranjevanje oranževcev oz. t. i. “oranžerija” pa bo s pomočjo kohezijskih sredstev kmalu postal sodoben interpretacijski center za predstavitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju oz. tistih, ki domujejo v okolici muzeja.
Nekdanji borovniški župan, poslanec DZ-RS Bojan Čebela je potrdil dobro sodelovanje med Občino Borovnica in TMS v času, ko ga je vodila predavateljica in je bilo osredotočeno na iskanje rešitev za obvozno cesto mimo kompleksa gradu, kar je na eni strani pogoj za normalen dostop prebivalcev borovniške občine do cestne in AC mreže, po drugi strani pa za razvoj samega muzeja. TMS je vedno tudi pokazal zanimanje za sodelovanje pri predstavitvi in promociji vsebin tehniške dediščine v okviru Praznika borovnic in drugih prireditev, nadaljuje pa se tudi tradicija gostovanja prireditve Moja reka praznuje v prostorih muzeja.
Da je folklorna kulturna dediščina v borovniški občini ne le zelo živa, temveč ima tudi dobre temelje za svojo prihodnost, je pokazala otroška folklorna skupina Coklarčki, ki je s svojim kratkim nastopom požela simpatije in velik aplavz obiskovalcev.
V drugi polovici je višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Andrej Klemenc na kratko z osnovnimi dejstvi ter prikazom fotografij stanja pred in po izvedbi projekta predstavil preko LAS Barje z zaledjem s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinanciran projekt “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta“. Povedal je tudi, da je Občina Borovnica v partnerstvu s HUD Karel Barjanski ter OŠ iz Borovnice, Brezovice pri Ljubljani in Preserja, konec januarja na javni poziv LAS Barje z zaledjem vložila projekt “Dediščina zbližuje – železnice povezuje”, ki nadaljuje prizadevanja občine za obnovo, predstavitev in interpretacijo železniške tehniške dediščine. Pred kratkim so bile na zahtevo LAS posredovane tudi obsežne dopolnitve vloge in sedaj se nestrpno pričakuje ali bo projekt poslan v končno odobritev pristojnemu ministrstvu. V najboljšem primeru bi se izvedba lahko začela že to jesen.
Da je za sodobnost teh krajev železniška dediščina enako pomembna kot je dediščina samostana Bistra za obdobje srednjega veka dokazuje tudi prošnja hrvaškega železniškega muzeja za objavo fotografije Borovniškega viadukta v okviru velike razstave, ki se pripravlja ob 200 letnici železnic.
Občina Borovnica bo ob tej priložnosti zagotovila možnost organiziranega in vodenega obiska razstave in z manjšimi dogodki v času Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine tudi sama obeležila 200 obletnico prvega javnega prevoza z vlakom med Stocktonom in Darlingtonom v Angliji.
Večina od dvajsetine obiskovalcev se je po samem dogodku dalj časa zadržala na manjši zakuski, za katero je poskrbela turistična kmetija Košir s Pristave nad Ohonico ter ob tem živahno kramljala o temah, ki so bile predstavljene na delavnici.
Občina Borovnica
Dela na izgradnji vodovodnega omrežja in vodohrana potekajo po načrtih. Na vodohranu je izvajalec betoniral pokrivno ploščo prve celice, pri betoniranju pokrivne plošče druge so dela v teku. Dokončani so prostori za strojnico.
V Brezovici in v Zabočevem se izvajajo hišni priključki. Pri gasilskem domu v Brezovici se bilo izvedeno podvrtavanje za napeljavo vodovodne cevi pod mostom in spoj z vodovodom na drugi strani mostu. Uspešno je bil opravljen je bil tudi tlačni preizkus cevovoda.
Na Dražici se nadaljuje s podvrtavanjem za položitev cevi pod cesto v dolžini 200 m od Dražica h. š. 1 do h. št. 14. Sočasno poteka gradnja glavnega voda v zgornjem delu Dražice.
Večina navedenih del bo končana do konca prihodnjega meseca. Sledi izgradnja črpališča, kjer bodo uporabljene modularne rešitve, tako da pričakujemo, da bodo vsa dela zaključena v roku, do konca septembra, razen če seveda ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov.
Občina Borovnica
Prva borovniška revija je bila organizirana že pred 30 leti, na kresni večer v gasilskem domu na Bregu. Od takrat do danes se je zvrstilo že mnogo pevcev, nekaj glasov, ki smo jih slišali na tokratni prireditvi, pa je odmevalo tudi že daljnega leta 1995. Za tokratno organizacijo je poskrbel Ženski pevski zbor Tonja v sodelovanju z občino Borovnica. Na prireditvi, ki jo je povezovala Anita Garafolj, smo lahko slišali petje iz grl 112 otrok in 30 odraslih pevcev z zborovodji in sicer Mladinski pevski zbor OŠ Borovnica, Ženski pevski zbor Tonja, Glasbeno ritmično skupino Čebelice, Otroški pevski zbor 1.in 2.razreda OŠ Borovnica, Otroški pevski zbor 3. do 5.razreda OŠ Borovnica in MPZ Šting`lc. Po videnem in slišanem lahko rečemo, da petje ostaja pomemben del prihodnosti našega kraja.
Ob tej priložnosti se organizatorke zahvaljujejo Barbari Pristavec za oblikovanje plakatov in zloženk ter vrtnarstvu Hlebec za prispevek k dekoraciji odra.
Rok Mihevc
Vesel sem, da se je na povabilo za temo meseca aprila, v katerem smo se veselili velikonočnih praznikov, odzvala redovnica, ki pripada redu, za katerega je današnji svet čisto nasprotje. Mnogi se še spomnite Marjetke Petrič, ki danes sliši na ime sestra Alojzija, njen dom je bil vse do njenega 20. leta na Dražici. Že 25 let pa mineva od njenega zadnjega pogleda na borovniško dolino, na njen dom, saj zdaj pripada sestram klarisam, ki živijo v strogi klavzuri, v kateri se trudijo za popolno uboštvo in sestrsko občestvo.
V iskrenem in iskrivem pogovoru je spregovorila o svoji odločitvi za redovniški poklic, vplivu okolja na njeno duhovno iskanje, opisala je potek vsakdana v samostanu in mladim ter iskalcem duhovne opore sporočila: Ne bojte se iskati Boga. In ja, kljub temu, da je njeno življenje “omejeno”, je v sestri Alojziji čutiti srečo in svobodo.
S. Alojzija, kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za redovniški poklic?
Najprej bi rekla, da je šlo za Božji klic – jaz sem le odgovorila nanj. Prvič sem ga zaslišala pri 14 letih, ko mi je umrl ati. V tej preizkušnji sem se obrnila k Bogu in močno začutila, da me kliče, čeprav še nisem vedela, kam. V vsakem trenutku sem ga prosila, naj mi pokaže pot. Sčasoma sem spoznala, da je to pot med klarisami – tam sem začutila, da je to moj življenjski prostor.
Kako ste prišli v stik s klarisami?
Prej jih nisem poznala. Srečala sem jih šele v srednji šoli, ko sem hodila na duhovne vaje z brati kapucini v Assisi, tam sem tudi odkrila Frančiškovo in Klarino duhovnost. Prijateljica me je povabila k sestram klarisam, čeprav mi je bilo na začetku vse precej tuje – zaprto, za mrežami. Vseeno sem začutila, da je to zame. Upirala sem se, ker sem imela rada gore, prijatelje, dejavnosti v župniji. A sem dojela, da bom nesrečna, če ne poskusim. Po enem letu v samostanu sem vedela, to je to.
Kako so vaši domači sprejeli odločitev?
Težko. Še posebej, ker je bila mami vdova, sestra se je poročila in šla od doma in bi mami ostala sama. A rekla mi je: “Če boš ti srečna, bom tudi jaz.” Jokali sva obe, a me ni ovirala. Zdaj sva duhovno zelo povezani – moliva druga za drugo.
Je imela domača župnija pri tem pomembno vlogo?
Zelo. Župnik Jože Stržaj in katehet Edo sta nas močno duhovno vodila, kasneje tudi župnik Janez Šilar. Družinske svete maše so mi bile pomembne – tam sem dobila vzor vere. Kraj odraščanja ima veliko vlogo pri duhovni poti.
Kako poteka vaš dan v samostanu?
Začnemo ob polnoči z nočno molitvijo, nato počitek do 4:30, ob 5:00 molimo brevir, rožni venec in imamo sveto mašo. Potem sledi delo, molitev, skupni obroki in večerne molitve. Ob 21:00 je večerni počitek. Trenutno nas je v Turnišču osem, po vsej Sloveniji pa nas je 28.
Spremljate dogajanje v svetu in kako?
Interneta, radia in televizije nimamo, a spremljamo osnovne informacije prek verskega tiska in klicev ljudi. Za vse potrebe molimo – za Cerkev, svet, Slovenijo, posameznike.
Kdo ima vstop v vaš samostan?
Le nujni delavci in strokovnjaki, škof ob vizitaciji, zdravnik, če je potrebno in v redkih primerih nuncij ali predsednik države – čeprav tega od slednjega še nihče ni izkoristil.
S čim se ukvarjate poleg molitve?
S koralnim petjem, klekljanjem, gospodinjskimi opravili. Imamo velik vrt, si pridelamo zelenjavo, ker smo vegeterjanke, pripravljamo ozimnico, pripravljamo drva, skrbimo za vzdrževanje hiše.
Kako se sosestre razumete med seboj?
Zelo dobro. Imamo določen čas za skupno rekreacijo in pogovor. Kadar pride do nesoglasij, kar je tudi čisto normalno, se o tem pogovorimo. Sestrinska povezanost je temelj naše skupnosti.
Imate priložnost tudi za kakšen šport?
Ne v klasičnem smislu, imamo pa veliko fizičnega dela, ki nam pomaga ohranjati kondicijo.
Kako življenje klaris lahko nagovarja sodobnega človeka?
S tem, da pokaže, da ni bistvo v potrošništvu. Kristus je vir resnične svobode in veselja. Če ga iščemo s srcem, se nam razodene.
Življenje v samostanu zahteva svoja pravila. S kakšnimi izzivi se za samostanskimi zidovi še srečujete?
Z lastno naravo – s svojimi slabostmi in vsakodnevnim bojem proti grehu. A z Božjo pomočjo in Marijinim varstvom gremo naprej. Enkrat gre lažje, drugič gre težje, vedno moramo biti na preži, da se ne pustimo zapeljevati hudemu duhu.
Pogrešate domači kraj?
Na začetku sem zelo pogrešala. Mnogi so mi rekli, če sem pozabila Borovnico … Ne, nisem in nikoli je ne bom. Velikokrat se spomnim na sam kraj, na vse ljudi, s katerimi sem bila nekoč povezana. Vse prinašam pred Jezusa in mu rečem, naj ta kraj in vse ljudi blagoslovi, naj jim da moči, da bi ostali zvesti Bogu.
Kakšen spomin imate na dan odhoda od doma za vedno pred 25 leti?
Zelo čustven. Večer prej sem pakirala stvari in ko je mami zagledala vse tiste kovčke, je planila v jok in rekla, da je naslednji dan ne bo, ker ji bo težko gledati, kako odhaja od doma. Bila sem sama doma, skupaj z bratom me je prišla iskati Marija iz Horjula, ki je z mano tudi vstopila v samostan. Bilo mi je samo to žal in še vedno mi je, da takrat nisem šla še na atijev grob.
Kako je z novimi poklici?
Zadnji vstop je bil pred štirimi leti. Nekatera dekleta se zanimajo, a jih strah ali jih navezanost na dom odvrne. Kljub temu imamo več poklicev kot drugi ženski redovi.
Kaj bi sporočili iskalcem duhovne opore?
Ne bojte se. Če iščete Boga s srcem, ga boste našli. Oklenite se Kristusa in Marije – z njuno pomočjo bomo zmogli. Hvaležni bodimo za odrešenje in vstajenje.
Še pozdrav Borovničanom in vsem, ki vas poznajo?
V molitvi se vas spominjam. Če boste v stiski, nas lahko pokličete – molile bomo za vas.
Rok Mihevc
Organizator, Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski v sodelovanju s partnerji, želi z dogodkov ozavestiti o pomenu vode kot naravnega vira, kulturnega navdiha ter pomenu varovanja vodnih habitatov. To je bilo tudi sporočilo vseh govornikov, ki so se zvrstili pred govornico. “Najvišji po lestvici” je bil minister za okolje in naravne vire Jože Novak, ki je spodbul k spoštljivejšemu odnosu do reke, saj se nam bo ta spoštljivost vedno vračala. Kot primer slabega odnosa do narave je navedel katastrofalne poplave leta 2023. Pri tem je sporočil, da se na tovrstne izzive pripravljajo tudi na ministrstvu in zagotovil, da bodo občinam pomagali pri vodoskrbi in odvajanju odpadnih voda. “Postavljamo temelje urejanja, pri čemer bo država naredila večji del,” je dejal minister in na koncu omenil tudi plovno pot po Ljubljanici.
Med drugim so spregovorili še direktorica direktorata za vode na ministrstvu dr. Lidija Globevnik, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in dolgoletni direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed, ki so poudarili pomen trajnostnega ravnanja z vodami in bogato dediščino reke Ljubljanice. Poslanec Bojan Čebela je spomnil na fenomen reke sedmih imen. Dogodek je povezoval Borut Doljšak, glasbeno pa so ga obogatili kvartet Semprevivum, Karl Vizo in Lado Jakša.
Rok Mihevc
Izvedbo prireditve so s svojimi donatorskimi prispevki omogočili: Člani HUD Karel Barjanski, Krajinski park Ljubljansko barje, FENOLIT d.d., POTCG d.o.o., BIROSISTEMI d.o.o., METALKA COMMERCE d.d., HIDROTEHNIK d.o.o., PROZVOK d.o.o., KRŽIČ TRANSPORT s.p., AMT 24 d.o.o. in Zveza kulturnih društev (ZKD) – Vrhnika-Borovnica.
Tudi letos so se zbrali prostovoljci na prvo aprilsko soboto in kot je povedala glavna organizatorka Špela Grohar, je poleg samega čiščanje ključna aktivna participacija občanov. “Posamezniki in organizacije imajo v tem čudovito priložnost, da kolektivno naredijo nekaj pozitivnega za svoj kraj.”
Poleg čistilne akcije, ki je potekalo po celotni občini, od konca Bistre, Dola, Laz, Brega, Pakega, po centru Borovnice do Dražice, Ohonice in Zabočevega, je v sklopu dogajanja potekala tudi pop-up Izmenjevalnica stvari in servis koles. Sodelovali so tako posamezniki kot družine, predvsem pa organizacije in društva našega kraja: Društvo podeželskih žena Ajda, Društvo Dolanskih fantov in deklet, Glasbena sekcija Križaj, Jamarski klub, HUD Karel Barjanski, Lovska družina, PGD Breg-Pako, Planinsko društvo, Šahovski klub, TVD Partizan, Zavod TRI-NITI. Pri čistilni akciji so sodelovali tudi vsi varovanci in vzgojitelji vrtca Borovnica ter vsi prvošolci in njihove razredničarke OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Skupaj je Borovnico čistilo več kot 300 občanov. Pri tem se Špela Grohar zahvaljuje Boštjanu iz Komunalnega podjetja, ki je servisiral kolesa, komunali, ki je odpeljala vse odpadke in vsem, ki so zavihali rokave.
Med samo čistilno akcijo se ločuje na koristne in nekoristne odpadke, to so folije, cigaretni ogorki, koščki plastike, stiropor in podobno. Med koristnimi lahko recikliramo pločevinke, plastenke, steklo, papir. Med odpadki se vedno najdejo tudi večji kosi kmetijske ali vrtičkarske opreme, te se najpogosteje zataknejo ob grmovje. Kot je še povedala Špela, so ekološki otoki in nabrežje Borovniščice, predvsem okoli Fenolita, najbolj nečiste lokacije. “In seveda regionalna cesta, kjer ob cesti najdemo celo kolekcijo pločevink in plastenk.”
Še vedno se najde tudi salonitke, ki jih med akcijo le locirajo. Težavne so tudi lokacija, kjer se zbirajo ljudje. “Žal je ena takšnih šolsko igrišče, zato se mi zdi vključenost osnovne šole v tak dogodek izredno pomembna.” Tudi župan Peter Črnilogar meni, da bi lahko bila Borovnica čistejša. “Ta akcija je začetek. Vidimo pa napredek, kjer smo postavili kamere, da je boljše. V samem naselju bi lahko bolj skrbeli, predvsem pri mladih imamo veliko prostora za izboljšanje. Tudi sam spodbujam, pozivam in prosim, naj ljudje pospravljajo za seboj, čisto okolje so tudi boljši odnosi.”
Špela rada organizira čistilno akcijo v Borovnici, saj jo veselita lep odziv in številčnost udeležbe, pa tudi vključenost otrok. “Tudi kot mama in organizatorka vsakič znova vidim, kako se otroci, ki sodelujejo, še bolj povežejo z okolico, razvijajo odnos do narave in krepi se jim občutek, da je vsako njihovo dejanje pomembno in da imajo zelo pozitiven prispevek. Kot pravi učiteljica Karmen Turšič: “Otroci so s takim veseljem pobirali odpadke, da jih je bilo veselje gledat. Moja dolgoročna želja je, da je vključena celotna osnovna šola. In skrb se začne pri malih stvareh. In seže dlje, kot si mislimo.”
Priznava, da ima včasih sicer očbutek, da opravljajo sizifovo delo, pa vendar prevladujejo pozitivni občutki. “Predvsem pa so ljudje, ki čistijo na akciji in izven nje, čudoviti ljudje. Letošnja akcija je potekala tudi v duhu vseslovenskega DNEVA ZA SPREMEMBE – NAJ TVOJA VOLJA SPREMINJA VESOLJA, z namenom spodbujanja občanov k aktivnemu odzivu na potrebe svoje skupnosti. S tem sloganom je želela slovenska filantropija povabiti, da z aktivacijo svoje volje sodelujemo pri pozitivnem spreminjanju naših vesolj – svojih skupnosti, krajev, organizacij, družbe in nenazadnje sebe.”
Rok Mihevc
Gre za predelavo vsem dobro poznane knjige Janeza Jalna, ki pripoveduje o življenju davnih koliščarjev na Ljubljanskem barju, nam je povedal prvi predsednik društva Miran Setnikar. »Vzeli smo nekaj odlomkov iz te igre, tako da smo uprizorili tisto življenje, iskali paralele med zgodovino in današnjim časom. Igra je nastajala več kot eno leto, ideja je padla, ker je naše društvo na barju, smo iz Log – Dragomerja in smo hoteli nekaj avtentičnega iz tega lokalnega okolja.«
Igra je tudi igra svetlobe in dimnih efektov, nekaj odlomkov je v posebnem jeziku. »Nekaj artikulacije je tudi bilo, tiste čase so ljudje že govorili, v nekem drugem jeziku. Povzeli smo trenutke, odlomke iz knjige, ki so se nam zdeli najbolj pomembni, boj za prevlado v plemenu, spor v družini, iskanje hrane, smrt poglavarja, prihod tujcev v deželo. Vsepovsod so čiste paralele, od ljubezni, sporov, tujcev, ki prinašajo novo kulturo.« Igra je primerna tudi za osnovnošolske otroke.
Mah teater ima sedež v občini Log – Dragomer, od julija 2020 deluje kot samostojno društvo. »Naše društvo je nastalo malo pred korono in to je naša šesta igra. Ustvarjamo tudi z mladimi, imamo lutkovne predstave, odmeven je bil 8. februarja »flashmob« v Narodni galeriji in na Tromostovju. Poskušamo se ljubiteljsko ukvarjati na raznih področjih. Pripravili smo Zdravljico od Franceta Prešerna, bilo nas je osem, vsak je povedal nekaj verzov. Postavili smo se med množico in potem z vsakega konca je prišel nek verz. Bilo je prijetno, malo drugačno presenečenje za ljudi. Šli smo na medkrajevni avtobus, v sodelovanju z mestnim potniškim prometom po avtobusnih linijah, v Narodni galeriji in na Tromostovju.«
Igralci pa sicer prihajajo iz različnih občin. »Prvotno smo iz občine Log – Dragomer, priključili so se tudi zdajšnji predsednik iz Lesc, drugače pa Ljubljana, Notranje Gorice, Borovnica, Vrhnika. Med drugim smo se, ker v naši občini žal nimamo dvorane, uspeli dogovoriti z Zavodom Ivana Cankarja, tako da bolj resne predstave smo nastopili in trenirali na odru Cankarjevega doma.«
Rok Mihevc
