Avtor: Borovnica

  • Potek del pri gradnji vodovoda Koti

    Potek del pri gradnji vodovoda Koti

    Za potrebe betoniranja vodohrana nad vasjo Brezovica si je izvajalec zgradili dovozno pot. Na vodohranu sta že zgrajeni dve betonski celici za shranjevanje vode. V mesecu aprilu so predvidena dela za ureditev predprostora in strojnice vodohrana.
    V Brezovici se izvaja priprava za izgradnjo meteornega kanala od kapelice do h. š. 7. Pri kapelici je izvedena tudi povezava nizke in srednje tlačne cone za odsek proti Kopitovem griču in pod Prušnico povezava na Kopitov grič. Brežina Prušnice je učvrščena s kamnito zložbo. Na začetku vasi je izvedena priprava za spojitev cevi novega vodovoda s cevjo obstoječega vodovoda Borovniškega vršaja, iz katerega se bosta napajali vasi Dražica in Ohonica.
    V spodnjem delu Brezovice (h. š. 14) se gradi jašek za regulacijo tlaka. Na cesti, ki vodi v Podstrmec (pri gasilskem domu), bo izvedeno podvrtavanje pod mostom proti prvim sosednjim stavbam za mostom.
    V Brezovici in Zabočevem se bo pričelo z izgradnjo prvih hišnih priključkov.
    Pričela so se dela na Dražici, kjer bomo s pomočjo sodobne tehnologije podvrtavanja povezali cev iz smeri ceste za Kote do prvega stanovanjskega objekta na Dražici (Turšič).

    Občina Borovnica

     

  • Norčavi pust tudi v Borovnici

    Norčavi pust tudi v Borovnici

    Pustne šeme, predvsem tiste mlade in najmlajše, so uspešno pregnale zimo tudi v borovniški občini. Resnici na ljubo imajo zaradi z ravnanji ljudi pospešenega segrevajočega se podnebja vedno lažje delo. Letos pa sta jim posel pomagala opraviti tudi župan in občinska uprava, pred kratkim okrepljena s strašnim investicijskim dinozavrom. Kot običajno so bili mladi našemljeni obiskovalci in njihove vzgojiteljice in učiteljice ob obisku župana in občinske uprave deležni slastnih bonbonov. Veselo je bilo!

    OB

  • Dela na regionalni cesti Vrhnika–Podpeč

    Dela na regionalni cesti Vrhnika–Podpeč

    Na regionalni cesti skozi občino Borovnica sta aktivni dve gradbišči v okviru projekta Zaščita dvoživk – LIFE AMFICON, ki ga izvaja DRSI s financiranjem Republike Slovenije in Evropske unije. Gradbišče proti Bistri: Dela na tem odseku potekajo nemoteno. Trenutno se izvajajo uvozi na zemljišča, postavljajo varovalne ograje in druge infrastrukturne rešitve. Rok za zaključek del je junij 2025, skupna vrednost investicije pa znaša 1.908.389,15 €. Občina Borovnica pri tej investiciji ni vključena. Gradbišče proti Podpeči: Dela na tem odseku so trenutno ustavljena zaradi posedanja terena na levem delu cestišča. Izvajalec je zato namestil obremenitveni nasip za stabilizacijo terena, dela pa se bodo nadaljevala v aprilu 2025. Zaključek je predviden junija 2025, vrednost investicije pa znaša 669.360,89 €. Občina Borovnica v investicijo sicer ni vključena, a tedensko poziva izvajalca k urejanju gradbišča za boljšo prevoznost. Kljub prizadevanjem pri tem žal nismo vedno uspešni.
    Dodatna ureditev vozišča: Z DRI smo se dogovorili, da bo v okviru rednih vzdrževalnih del v letu 2025 izvedel preplastitev vozišča na odseku od kilometra 5.700 do kilometra 6.200, se pravi 500-metrski odsek od kapelice na Dolu v smeri proti Borovnici.
    Zahvaljujemo se občanom za potrpežljivost in razumevanje ter jih obveščamo, da smo v stalnem stiku z investitorjem, da bi se dela zaključila v najkrajšem možnem času.

    Občina Borovnica

  • Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Borovničani teh grozodejstev ne bomo pozabili

    Po tem napadu je bilo aretiranih 69 oseb. Da bi ustvarili videz pravičnega sojenja, so ob koncu sojenja 7. marca 1942 oprostili 19 obtoženih, 28 pa je bilo obsojenih na smrt. Ostali so prejeli zaporne kazni, ki so segale od enega leta do dosmrtne ječe. Enajstim obsojenim na smrt so cerkvene oblasti uspele pridobiti spremembo kazni v dolgoletne zaporne kazni, eden izmed obsojenih pa se je usmrtitvi izognil z uspešnim simuliranjem norosti. 
    Tudi letos je v spomin na te tragične dogodke potekala slovesnost ob Dnevu spomina na žrtve Preserskega procesa. V imenu občine je venec k spomeniku položil podžupan Jože Korošec, zaradi slabega vremena pa je bil kulturni program skromen, zapele so pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke pod vodstom Rudija Cerka, Matjaž Ocepek pa je recitiral Župančičevo pesem, ki opisuje preserski proces. V nagovoru je spomnil na to, da je moralo 16 fantov in mož pod streli pasti kot opozorilo Slovencem, da je bil okupator pripravljen na izbris naroda. “Dejstvo je, da je 16 družin v Borovnici ostalo brez mož, očetov, otrok in dejstvo je, da Borovničani vseh teh grozodejstev ne bomo pozabili.” Sledil je še prižig sveč na grobovih padlih.

    Rok Mihevc

  • Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    Ležanje kot izziv in dopust od življenja

    No, nekaj podobnega je verjetno imel v mislih tudi Borovničan Urban Švigelj, sicer študent Pedagoške fakultete, ki pa so se mu takšne “sanje” tudi uresničile. Sodeloval je namreč v raziskavi, za katero je Institut Jožef Stefan iskal prostovoljce za dolgotrajno ležanje v postelji, skupina pa je izvajala vibracijsko vadbo v pogojih težnosti.
    Ker je trenutno študent absolvent in ker ni imel nobenih nepremakljivih načrtov, si je, kot pravi, lahko vzel tri mesece časa, kot ga taka raziskava zahteva. Tudi ideja se mu je zdela zelo zanimiva in edinstvena. “Bilo je nekaj strahu oz.     dvoma o potencialnih posledicah, a po uvodnem razgovoru sem bil pomirjen, saj te raziskave izvajajo že nekaj desetletij. Prav tako sem imel na katerikoli točki raziskave možnost odstopa.” 
    Uvodni zdravstveni pregledi so potrdili, da je primeren za udeležbo pri projektu in tako se je začelo še dvotedensko testiranje v Nordijskem olimpijskem centru v Planici. Potem se je, kot opisuje Urban, začelo 60 dnevno ležanje, v sklopu katerega je šestkrat na teden telovadil. Želeli so namreč ugotoviti, kako zmanjšati učinek breztežnosti na izgubo mišic oz. mišične moči. Sledila sta še dva tedna testiranj. Jedli pa so samo hrano, ki so jo pripravili tam in odmerili za vsakega posamično. “To je zelo malo maščob in sladkorjev. In pa seveda, nisem smel vstati ali se vsesti čez celoten potek raziskave.”
    Najbolj zanimiv del raziskave se mu je zdela telovadba sama. Ta je izgledala tako, da so ga naložili v rešilca in ga odpeljali do druge stavbe, kjer je bila telovadna naprava oz. centrifuga. “Pred začetkom vrtenja so izvedli     vse potrebne protokole za zagotavljanje varnosti, sledilo je kratko ogrevanje pri manjših hitrostih. Najbolj zahteven del je bil pogostost vadbe, saj smo jo imeli vsak dan. Zagotovo pa je pomagala glasba, ki so jo predvajali na slušalke med telovadbo.” Kaj pa težave zaradi pomanjkanje gibanja? Urban pravi, da je prvih nekaj dni imel nekaj bolečin v hrbtenici, ampak so tudi te hitro izginile. Pri bolečinah v mišicah pa jim je pomagal fizioterapevt. 
    In kaj človek počne tri mesece na postelji? “Do določene mere sem si to vzel kot dopust od življenja. Ko sem zaključil s telovadbo in ostalimi testiranji, sem prosti čas preživljal z videoklici, filmi in serijami, videoigricami, nekajkrat smo z ostalimi udeleženci igrali tudi poker in druge družabne igre. Z njimi se slišimo še danes in smo stkali lepe prijateljske vezi.” Obiski niso bili dovoljeni, razen ko so v sklopu raziskave opravili magnetno resonanco v Ljubljani. Najbolj je pogrešal svobodo in dobro hrano.  
    Na vprašanje, kdaj mu je bilo najtežje, kakšno motivacijo je imel, da je vztrajal in ali je bil kdaj tik pred tem, da zaključi s sodelovanjem, Urban odgovarja, da     do tega ni prišlo, so bili pa zagotovo težki dnevi. “Pri vsem tem je bila zagotovo v pomoč celotna ekipa raziskovalcev in medicinskih sester, psihologinja in ostali udeleženci.”      
    Trenutek, ko je prvič vstal s postelje, je bilo v okviru ene izmed raziskav. Dvignili so jih iz ležečega v stoječ položaj, nato so testirali, koliko časa lahko stojijo, preden bi padli v nezavest. Preden se je to zgodilo, so test     ustavili. “Vse, kar sem opazil je to, da sem izgubil nekaj kondicije in ravnotežje. Oba sem hitro dobil nazaj.” Pa bi še sodeloval v podobni raziskavi? Pravi, da bi se brez težav odločil za ponovno sodelovanje, saj so bili občutki pozitivni, doživel je edinstveno izkušnjo in spoznal veliko zanimivih ljudi. In če bi moral svojo izkušnjo opisati kot naslov filma, bi ga poimenoval “Trnuljčica”, v smehu še zaključi Urban Švigelj. 

    Rok Mihevc

  • Društvo podeželskih žena Ajda izbralo novo vodstvo

    Društvo podeželskih žena Ajda izbralo novo vodstvo

    Tina Mazi je pred volitvami še zadnjič nagovorila zbrane in predstavila poročilo o dogodkih prejšnjega leta. Spomnila je, da so imeli strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko in Železnike, dve strokovni predavanji o temeljnih postopkih oživljanja in tehnikah sproščanja, dve delavnici ročnih spretnosti, sodelovali so tudi v čistilni akciji in v akciji Rožnate pletenine, s peko peciva pa razveselile mnoge ljubitelje sladkega na različnih dogodkih in priložnostih, od Kulturahoda do otvoritve kolesarske povezave.
    Podobno bo tudi v “novi sezoni”, ki jo bo skozi čeri upadanja zanimanja za sodelovanje v društvih    , pomanjkanja mladih moči in sodobnega “pomanjkanja časa”, skušala voditi nova-stara predsednica Jana Bizjak, ki se je ob izvolitvi članicam in članom zahvalila za zaupanje. Napovedala je strokovno ekskurzijo na Koroško, kuharski tečaj, na katerem bodo na račun prišli ljubitelji piknikov, strokovno predavanje o tem, kako živeti zdravo v sodobnem času in delavnico izdelave osvežilcev zraka in naravnih čistil. Predsednica je tudi voščila in predala rože članicam, ki v letošnjem letu praznujejo okroglo obletnico, za preteklo delo se je zahvalila tudi zdaj že nekdanji predsednici Tini. Po uradnem delu se je občni zbor nadaljeval z večerjo, srečelovom in prijetnim druženjem.     

    Rok Mihevc 

  • Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Naj se kačanska gasilska trma nadaljuje

    Lansko leto je bilo za društvo znova precej pestro, saj so bili aktivni tako na operativnem kot na organizacijskem nivoju, je poročilo uvodoma povzel predsednik Ciril Trček. Poleg vseh aktivnosti je spomnil, da so uspešno kandidirali na dveh razpisih in da so uspešno počrpali tudi sredstva iz občinskega proračuna za gradnjo doma. In če je na eni strani napredovalo opremljanje notranjosti doma ter izdelava fasade, pa jim zaenkrat še ni uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja. Okolica doma je zaradi gradnje vodovoda v Kotih postala pravo skladišče gradbenega materiala in mehanizacije in je Trček orisal dogajanje. “Je pa treba povedati, da z izvajalci in občino dobro sodelujemo. Izvajalci so nas celo pobarali za koledar, tako da ta sedaj visi tudi pri njih v kontejnerju. Včasih se sicer kje malo zatakne, ampak do sedaj smo rešili vse probleme. Tako pač je, sedaj je treba malo potrpeti in stisniti zobe, da nam bo vsem skupaj boljše.”
    Se j    e pa obregnil na komentarje, ki so se dotikali nastopajočih na gasilski veselici. To so bili lani namreč že desetič Krimski lisjaki, ki so po njegovih besedah postali nekakšen “hišni ansambel”. Je pa spomnil, da so prav zaradi te zvestobe lani igrali zastonj. “Glede na prostorsko stisko pred domom si tudi težko privoščimo kakšen bolj znani ansambel in s tem posledično veselico,” je pojasnil predsednik društva, ki pa je svoje člane v bran vzel v primeru slabe izkušnje sodelovanja z organizatorjem prireditve ob odkritju spominskega obeležja osvoboditve skladišča Podstrmec konec junija lani. “Gasilci nismo samo glavni steber v sistemu zaščite in reševanja, ampak imamo v naših skupnostih mnogo večjo nalogo. Naš prispevek k družbi daleč presega naše osnovno poslanstvo. Nismo pa deklice za vse in ne bomo pustili, da bi nas kdo izkoriščal.” Na koncu se je zahvalil občini Borovnica za finančno podporo, Gasilski zvezi Vrhnika za strokovno podporo in članom, ki so po njegovem prepričanju največji zaklad društva. 
    Poveljnik Miha Dodič je poročal, da so člani za vaje, intervencije, kondicijske vožnje in izobraževanja lani porabili 1835 ur, najobsežnejša intervencija pa je bil požar kozolca v Pristavi. Na njej je sodelovalo 91 gasilcev s petnajstimi vozili. Junija so priskočili na pomoč pri gašenju večjega požara v naravnem okolju na Krasu, avgusta so posredovali pri požaru v bližini Krimske jame. Ta požar sta gasili tudi letali za gašenje iz zraka AirTactor. Poleg rednih vaj, tudi v podjetju Fenolit, so izvedli še nenapovedano vajo, ki je po besedah Dodiča na določenih področjih pokazala možnosti za izboljšave. Seveda niso pozabili na različna izobraževanja in posodabljanje opreme. Zelo aktivni so bili tudi na tekmovalnem področju. Omenimo uvrstitev dveh ekip pionirk in ekipe članic B na državno tekmovanje, ki bo letos poleti.      
    Po poročanju Karmen Kržič so lani aktivno sodelovali tudi pionirji in mladinci. Pod vodstvom mentorjev so redno obiskovali vaje, kjer so se učili in pridobivali osnovne gasilske veščine    , uspešno so sodelovali na občinskih in regijskih tekmovanjih, pripravili so tudi 7. gasilski tabor, udeležili so se letovanja pionirjev v Savudriji.      
    Jože Drašler je v imenu veterank in veteranov povedal, da so bili predvsem v pomoč pri organizaciji veselice, poudaril pa je, da se je po petih letih mirovanja aktivirala prenovljena veteranska tek    movalna skupina in se udeležila treh tekmovanj. Na njih niso pomembni rezultati, ampak druženje, je spodbudno ugotovil Jože Drašler.     
    V imenu občine je pohvale za dobro delo in zgledno sodelovanje prenesel podžupan Jože Korošec, namestnik predsednice Gasilske zveze Vrhnika     Rok Meglen pa je izrazil ponos na društvo in občudoval dobro razumevanje med člani. “Če se ne bi dobro razumeli, ne bi zgradili tega doma.” Naj se kačanska trma nadaljuje, pa je bilo za delo v prihodnje še slišati spodbudne besede med gosti občnega zbora.     

    Rok Mihevc

  • Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Praznovanje mednarodnega dneva žena v organizaciji Društva dolanskih fantov in deklet

    Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik društva Boštjan Zakrajšek, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen praznika: “Jutri praznujete 8. marec, dan žena. Ta praznik je skozi zgodovino povezan s pravicami žensk ter vašo borbo za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Vendar pa bistvo tega ni borba z nami, moškimi, temveč je pomembno sobivanje, sodelovanje in naše priznanje za vaš trud in delo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu vam izrekamo iskrene čestitke – bodite ponosne na to, da vas je nekdo, ki je višji od nas navadnih ljudi, izbral za nosilke novih življenj.” 
    Zakrajšek je ob koncu nagovora vsem ženskam zaželel, da bi se počutile cenjene in spoštovane: “Zaradi tega vam ob vašem prazniku želimo, da bi se kot ženske dobro počutile, bile deležne dostojanstva in zahvale, saj z vami svet izgleda lepše in boljše. Še enkrat, najlepša hvala za vse.” 
    Posebno pozornost so člani društva namenili vsaki obiskovalki, saj je vsaka dama ob prihodu prejela vrtnico kot simbol spoštovanja in zahvale. 
    Za prijetno vzdušje sta poskrbela akustični duet Domen Čerin in Nejc Trček, ki sta z izbranim glasbenim programom dodatno obogatila večer. Člani moškega predstavništva društva, Gašper Čerin in Boštjan Zakrajšek, so skrbeli za postrežbo, poskrbljeno pa je bilo tudi za obilico hrane in pijače. 
    Druženje ob glasbi, dobri hrani in prijetni družbi se je nadaljevalo v pozne večerne ure, obiskovalke pa so se ob koncu dogodka zahvalile za lepo gesto in skrbno pripravljeno praznovanje. 
    Društvo dolanskih fantov in deklet je s toplim sprejemom in pozornostjo znova dokazalo, kako pomembno je spoštovanje in priznanje vlogi žensk v družbi, dogodek pa je bil čudovit uvod v praznovanje mednarodnega dneva žena.

    Domen Čerin

  • Vabilo na spominsko slovesnost ob dnevu spomina na žrtve preserskega procesa

    Vabilo na spominsko slovesnost ob dnevu spomina na žrtve preserskega procesa

    Tudi letos bo 10. marca ob 15.00 v Gramozni jami v Ljubljani potekala svečanost s kulturnim programom v spomin na žrtve Preserskega procesa, ki ji bodo prisostvovali praporščaki občinskih društev ter območnega združenja ZVVS Vrhnika–Borovnica. Na spominsko obeležje in grobove talcev bomo po končani komemoraciji položili venec in cvetje. 
    Tega dne pred 53 leti je šestnajst fantov in mož iz Borovnice in okolice obležalo pod streli italijanskega okupatorja, ki se je tako maščeval za napad partizanov na železniški most čez Ljubljanico pri Preserju v noči s 4. na 5. decembra 1941. 
    Odhod avtobusa bo ob 14.00 uri s parkirišča na borovniški železniški postaji. 
    Vljudno vabljeni k udeležbi na spominski slovesnosti.

     

    Občina Borovnica

  • Čestitka ob 8. marcu – mednarodnem dnevu žensk

    Čestitka ob 8. marcu – mednarodnem dnevu žensk

    Vsem dekletom in ženam v naši občini čestitamo ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žensk, prazniku boja za njihovo enakopravnost. Ta je tudi v naši državi v osnovi z ustavo in zakonodajo sicer že zagotovljena, a se v vsakdanjem življenju žal še vedno srečujemo z dejansko diskriminacijo žensk, tako v družinskem kot tudi družbenem in političnem življenju.  Industrijska revolucija je postopno, a neustavljivo spremenila položaj žensk, ki so vse bolj vstopale na področje industrijskega mezdnega dela. To jim je omogočilo zaslužek in s tem večjo neodvisnost, po drugi strani pa so bile, in so žal pogosto še vedno so, slabše plačane za enaka dela kot moški, prav tako pa pri napredovanjih v službi in zunaj nje še vedno soočajo z neenakopravnostmi. Ob tem so zaradi prevlade tradicionalnih prepričanj in vrednot obremenjene še s pričakovanji, da je nega otrok in oskrba članov gospodinjstva in sorodstva njihova obveza in dolžnost, ki ne pritiče moškim.
    Po zaslugi ženskih političnih in socialnih gibanj so ženske v razvijajočih so zahodnih industrijskih družbah enim in/ali drugim oblikam diskriminacije začele nasprotovati. 8. marca 1857 so ženske, zaposlene v tekstilni industriji v New Yorku, prvič stavkale. Dolgo je tudi veljalo, da naj jim ne bi pripadale enake politične pravice kot tistim, ki naj bi bili »glava družine«, še danes pa so v političnih institucijah podpovprečno zastopane, predvsem na vodilnih mestih. Nemški feministki in socialistki Klari Zetkin, rojeni Eissner (1857– 1933), gre zasluga, da od leta 1917 ta dan, ki so ga sicer prvič praznovali leta 1911 v ZDA, velja za mednarodni dan žensk.
    Slovenija je sicer trenutno ena redkih držav, ki ima sočasno predsednico države in predsednico najvišjega politično-predstavniškega organa, kar nas navdaja z zadovoljstvom in ponosom ter nas spodbuja k prizadevanjem za še večjo enakopravnost žensk na vseh ravneh.   

    Župan Peter Črnilogar z občinsko upravo