Avtor: Borovnica

  • Vabilo na občni zbor

    Vabilo na občni zbor

    DU Borovnica vabi svoje člane na občni zbor 11. 3. 2025 ob 13.00 uri v gostišču Godec v Borovnici.

    Vabljeni

  • Višje cene komunale, vrtca in komunalnega prispevka

    Višje cene komunale, vrtca in komunalnega prispevka

    Uvodoma je direktor Komunalnega podjetja Vrhnika dr. Boštjan Aver pojasnil razloge za povišanje cen komunalnih storitev, pri tem pa navedel predvsem povečanje obsega izvajanja gospodarskih javnih služb, kar zajema širitev infrastrukture, modernizacijo delovnih procesov in gibanje na trgu. Položnice bodo tako od marca naprej višje za 4,55 odstotkov, kar pa pomeni, da smo v Borovnici povišanje še kar dobro odnesli, saj se na Vrhniki položnice zvišujejo za 13 odstotkov, v Logu pri Brezovici pa celo za 75 odstotkov. Slišali smo tudi, da poraba vode, ki je bila rekordna v času epidemije, pada, tudi v Fenolitu. Zvišanje cen je potrdilo 12 svetnikov, vzdržan je bil Tine Palčič. 

    Kot sta poročala ravnatelj Osnovne šole dr. Ivana Korošca Daniel Horvat in računovodkinja Mateja Brancelj, so morali skladno z zakonodajo v šoli spreminjati sistematizacijo in razvrstitev delovnih mest, za kar je potrebno soglasje občinskega sveta, ki je pravilnik tudi potrdil. Razpravljali so še o številu oddelkov v vrtcu in pri tem iskali najboljše rešitve. Svetniki so potrdili tudi povišanje cen programov vrtca, kar je po besedah ravnatelja posledica veljavne zakonodaje sprememb plačnega sistema. Za prvo starostno skupino se bodo cene spremenile za 8,6 odstotka, za drugo skupino pa za 5,2 odstotka. Na pobudo Odbora za družbene dejavnosti, da bi zopet uvedli subvencijo občine za prvo starostno skupino, se svetniki povečini niso strinjali, saj da bi s tem izničili povišanje cen. Kot zanimivost smo lahko slišali, da se je lani v Borovnici rodilo 33 otrok, predlani pa 50. 

    Ker ima občina velike stroške z gradnjo komunalne opreme, predvsem seveda zaradi cen v gradbeništvu, je predlagala tudi povišanje komunalnega prispevka. Po besedah direktorice občinske uprave Dolores Dolenc Bajc ima Borovnica v primerjavi z ostalimi občinami zelo nizek prispevek, nazadnje pa se je cena spremenila pred šestimi leti. “Cena prispevka za hišo veliko 160 kvadratnih metrov se bi npr. povišala s 7.500€ na 12.000€, pa še s tem verjetno ne bi pokrili vseh stroškov.” 11 svetnikov je predlog potrdilo, Tina Mazi je bila vzdržana, Tine Palčič pa proti.  

    Svetniki so potrdili še pravilnik o šoli v naravi in spremstvu otrok s posebnimi potrebami, letna programa športa in kulture za 2025, pravilnik o dodelitvi proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva, spremembe statusa občine in spremembe poslovnika občinskega sveta, pri katerem pa je med bolj zanimivimi praktičnimi spremembami npr. ta, da svetniki pri glasovanju na sejah ne bi več dvigovali rok, ampak bi glasovali s kartončki.  

    Pri pobudah svetnikov je izstopalo vprašanje Boštjana Zakrajška, ki se je na pobudo občanov pozanimal, kaj se je dogajalo z nezakonitim odvozom zemljine z železniške postaje v vrtačo na Pokojišču. Župan je pojasnil, kako so si odgovorni za to podajali žogico odgovornosti, zdaj pa da je zadeva predana inšpekciji za kmetijstvo in okolje. Zagotovil je še, da bodo tej problematiki sledili in bodo sproti obveščali. Matjaž Ocepek je spodbudil, da se prevetri pravilnik o oddajanju občinskih prostorov, opozoril je tudi, da je mladinska dejavnost v Borovnici zanemarjena. Ponovil je tudi pobudo odbora, da se znova uvede subvencija za prvo starostno skupino v vrtcu. Tine Palčič je opozoril, da bo potrebno nekatera pravila za območje nasadov borovnic na Ljubljanskem barju omiliti, če bi še kdaj želeli v kraju imeti praznik borovnic, saj se pri gojenju borovnic zaradi naravnega parka soočajo z veliko ovirami. Nataša Trček je na koncu dala pobudo, naj se občina pozanima, kakšno stanje je v šoli, saj je slišati, da stanje z odhodi učiteljev in vračanjem upokojenih učiteljev, ni ravno spodbudno.

    Rok Mihevc

  • Zaključena 2. faza priprave občinske celostne prometne strategije

    Zaključena 2. faza priprave občinske celostne prometne strategije

    Širša delovna skupina za pripravo OCPS Borovnica je 27. 1. 2025 obravnavala ter s popravki in dopolnitvami potrdila osnutek Akcijskega načrta Občinske celostne prometne strategije Občine Borovnica. Ta vsebuje ključne ukrepe na štirih podpornih stebrih: 
    ·         celostno prometno načrtovanje,
    ·             hoja,
    ·             kolesarjenje,
    ·             javni potniški promet,
    ·             motorni promet.

    Pri vsakem ukrepu so opredeljeni njegovi odgovorni nosilci, kazalniki za sledenje uspešnosti njegove izvedbe, okvirna sredstva za njegovo izvedbo, viri financiranja, stopnja zahtevnosti in časovna dinamika njegovega izvajanja oz. izvedbe, v kolikor gre za enkratni ukrep. 
    Osnutek akcijskega načrta je podjetje PNZ d. o. o., izbrano za nudenje podpore pri pripravi OCPS Občine Borovnica, že posredovalo v presojo s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo dodeljenemu presojevalcu, ki bo predvidoma do konca februarja posredoval svoje komentarje in pripombe ter predloge morebitnih sprememb in dopolnitev. 
    Tako dopolnjen dokument bo predvidoma v začetku marca posredovan pristojnim na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. V kolikor to ne bo imelo večjih pripomb – česar ne pričakujemo – bo Občinski svet Občine Borovnica na aprilski seji obravnaval dokument. 
    V primeru njegove potrditve s strani občinskega sveta bo tako proces priprave OCPS Občine Borovnica končan in bo občina za obdobje naslednjih petih let razpolagala z dokumentom, ki je ena od osnov za kvalificirano udeležbo ja na javnih razpisi za pridobitev sredstev na področju trajnostnega prometa in mobilnosti iz proračunov RS in EU.

    Izdelavo OCPS Občine sofinancirata Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Evropska unija.

    Občina Borovnica

     

  • Iščemo šoferje in šoferke za Prostoferja

    Iščemo šoferje in šoferke za Prostoferja

    Pred enim letom se je v sodelovanju z zavodom Zlata mreža tudi v naši občini začel organiziran prevoz starejših od 65 let in oseb z nekaterimi vrstami oviranosti, ki ne razpolagajo z možnostjo prevoza z osebnim avtomobilom, do nujnih storitev v občini, na Vrhniki in v Ljubljani, s pomočjo voznikov-prostovoljcev in občinskega vozila. V letu dni je na ta način 11 voznikov, »Prostoferjev«, opravilo več kot 300 tovrstnih prevozov, povpraševanje po storitvi pa je v porastu. 

    Zato ponovno pozivamo vse, ki razpolagate z veljavnim vozniškim izpitom kategorije B, tudi ob delavnikih v dopoldanskem in/ali zgodnje popoldanskem času razpolagate z nekaj urami časa ter ste pripravljeni brez plačila opravljati prevoze do nujnih storitev za vse tiste, ki so jim te le s težavo ali pa celo sploh ne dostopne, da se prijavite za sodelovanje pri izvajanju prevozov na klic za občane naše občine. To lahko storite zelo enostavno tako, da do 17. 3. 2025 po običajni ali e-poštni na naslov občine Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica oz. obcina@borovnica.si posredujete sporočilo z naslovom oz. vsebino ŽELIM SODELOVATI V MREŽI PREVOZOV NA KLIC ter navedete svoje ime in priimek, naslov, starost, leto opravljenega vozniškega izpita kategorije B ter telefonsko številko. Svojo pripravljenost lahko sporočite tudi v tajništvo Občine Borovnica na tel. št. 01 750 7460.  

    Po prijavi vas bomo povabili na spoznavno srečanje, na katerem boste izpolnili in podpisali pristopni obrazec in na katerem vam bomo vso stvar bolj podrobno predstavili, vas seznanili z vozilom Dacia Duster ter usposobili za izvajanje storitve.

    Občina Borovnica

     

  • Gradnja vodovoda Koti

    Gradnja vodovoda Koti

    Pri gradnji vodovoda so končana dela od Brezovice h. š. 14 do gasilskega doma, prav tako od križišča Niževec–Zabočevo do kapelice. Nadaljujejo se dela od kapelice na Brezovici proti mostu čez Prušnico na Dražici, ki potekajo po levi strani cestišča (v smeri proti Borovnici). Začela se bodo izvajati dela na hišnih priključkih v zgornjem delu Zabočeva in spodnjem delu Brezovice od hišne št. 7 do kapelice Na vodohranu se izvaja betoniranje 1. in 2. celice.

    Občina Borovnica

  • Ansambel Krimski Lisjaki z novo zgoščenko

    Ansambel Krimski Lisjaki z novo zgoščenko

    Ansambel je nastal izključno iz ljubezni do slovenske narodno-zabavne glasbe. Trije fantje iz sosednjih vasi so pričeli z igranjem ob sobotnih večerih in različnih druženjih. Želja in strast do glasbe pa je nudila dodaten zagon in kmalu je nastala zasedba z imenom ansambel Krimski lisjaki. Zasedba, ki jo poznate danes, je nastala leta 2016. Zgoščenka nosi naslov Najin čas. Pesem, za katero je bil posnet prvi videospot, je prav tako najbolj prepoznavna skladba ansambla Krimski lisjaki. Že ob izdaji pesmi leta 2017 so fantje vedeli, da ob to naslovna pesem CD-ja. Na zgoščenki je zbranih 13 čudovitih pesmi. Nekaj že znanih, nekaj pa tudi takih, ki jih ne boste slišali drugod, kot na CD-ju ali na njihovem nastopu. 
    CD se trenutno da dobiti pri članih ansambla, zato hitro stopite z njimi v stik, da vas njihove melodije popeljejo v svet pristne domače narodno-zabavne glasbe.

    Rok Mihevc

  • Iz Borovnice v najboljše restavracije: Uspešna pot Mikrozelenja Šebenik

    Iz Borovnice v najboljše restavracije: Uspešna pot Mikrozelenja Šebenik

    Kako bi opisali podjetje Mikrozelenje Šebenik? Kaj vas loči od konkurence na trgu? 

    Smo manjše lokalno podjetje iz Borovnice, kjer vzgajamo sveže mikrozelenje in jedilno cvetje. Smo pionirji na tem področju in trenutno največji v Sloveniji. Pestra izbira, prilagajanje kupcem, dobri odnosi s strankami in inovativnost nas loči od drugih.

    Kako se je začela vaša podjetniška pot? S katerimi začetnimi težavami ste se morali spopasti na začetku? 

    Pred desetimi leti sva iskala poslovno idejo, ker sva imela željo, da greva na svoje. Po mnogih poskusih sem našla na spletu dva Slovenca, ki sta takrat živela na Novi Zelandiji in sta vzgajala mikrozelenje. Ideja se nama je zdela res super in po začetnih poskusih vzgoje sva se navdušila in se odločila, da bo to prava izbira.

    Prvi izziv je bil najti prostor, ko smo ga našli, pa smo morali popolnoma prenoviti celo zgradbo, kar je bil takrat kar velik zalogaj. Boštjan je praktično pol leta vsak dan delal, da je preuredil celotno poslopje do te mere, da smo lahko pričeli z vzgojo. Inja je bila takrat še dojenček, tako da je bilo treba usklajevati še to plat družine.

    Kateri izdelek je bil prvi, ki je prišel na trg? 

    Grah, sončnica, redkvica. S temi vrstami sva tudi delala prve poskuse vzgoje, ker so okusne, hitro vzgojljive in bolj enostavne za vzgojo. 

    Ste bili takrat pionirji tega področja, ste imeli oz. imate danes konkurenco? 

    Tako je, sva med pionirji vzgoje mikrozelenja in jedilnega cvetja v Sloveniji. ‘Garažarjev’, ki se odločijo malo vzgajati, je kar nekaj. Le malo pa je takih, ki vzgajajo malo na večje. Pri tem poslu je pomembna kritična masa, s katero sploh postaneš profitabilen.

    Je mikrozelenje že dobro poznano ljudem?

    Če primerjam z desetimi leti nazaj, nam je uspelo ta termin – mikrozelenje – kar lepo razširiti. Predvsem v gostinskem krogu to sedaj že vsi dodobra poznajo. 

    Kakšne so prednosti mikrozelenja za potrošnika?

    V prvi vrsti si vsak lahko sam doma vzgoji mikrozelenje ali kalčke, tako da ima lahko svoj vrt ne glede na to, ali ima vrt zunaj ali ne. Mikrozelenje so mlade rastlinice zelenjave, zelišč in drugih rastlin, ki popolnoma razvijejo klične, včasih pa tudi prve prave liste. V povprečju vsebuje od 4- do 6-krat več hranil, kot odrasle rastline iste vrste. Ker so to tudi zelo okusne rastlinice, obogatijo prav vsako jed. 

    Kako bi opisali timsko dinamiko v podjetju? Kaj je ključ do uspešnega sodelovanja znotraj ekipe? Kakšen je danes vaš kolektiv, koliko je zaposlenih? 

    Brez medsebojnega sodelovanja in delovanja nam ne bi uspevalo. Tu si enostavno moramo pomagati med seboj. Ko se prične sezona nabiralništva, se obseg dela toliko poveča, da je treba biti hiter in učinkovit, da se vsak dan delo naredi. Trenutno nas je pet redno zaposlenih, eden pogodbeno, pomoč mojih staršev, ko se prične delo zunaj (delo na njivah, nabiralništvo, sušenje cvetja …) ter Mojca, kot zunanja sodelavka, ki skrbi za socialna omrežja.

    Katere izdelke ponujate danes? 

    Preko 30 vrst svežega mikrozelenja, sveže jedilno cvetje, divje rastline (nabiralništvo), suho jedilno cvetje, potem pa preko spletne trgovine prodajamo tudi vse za domačo vzgojo mikrozelenja in kalčkov (semena, substrat, posodice …). Sedaj pa dodajamo v spletno trgovino tudi druge izdelke, da popestrimo izbiro v naši spletni trgovini (kuverte, papirje in pisma s semeni, Daily Organko za dnevne organske odpadke, pokrovi za fermentiranje, knjige z recepti, pršilke …).

    Kako je z izdelki, kot so suho cvetje, sveže jedilno cvetje? Kakšen odziv je med potrošniki?

    Za suho jedilno cvetje smo ustvarili svojo znamko – Bloomy, ki je bila lepo sprejeta med kupci. Začelo se je s sušenjem viškov svežega cvetja, ki smo ga vzgojili, sedaj pa povpraševanje presega našo zmožnost vzgoje, tako da veliko suhega cvetja tudi uvozimo. 

    Kje vse lahko uporabimo mikrozelenje?

    Lahko bi rekla, da kjerkoli. Če pa rečemo tako za začetek, pa definitivno dodatek v solate, sendviče, na obložene kruhke, burgerje, na enolončnice, testenine, rižote … Se pa mikrozelenje jé surovo, torej brez kakršnekoli obdelave, ker tako zagotovimo največji vir vseh hranil.

    Kako bi opisali delo z mikrozelenjem? Kaj vse je treba imeti, da to človek spremeni v biznis?

    Idejo, cilj, vero v to, kar delaš, ter vztrajanje. En del je operativni del – del vzgajanja mikrozelenja, to zdaj naše punce obvladajo. Drugi del je pa poslovni del, ko je treba pa na drugi strani še vse to prodati in iskati nove stranke. To pa je moja domena.

    Na katere projekte ste najbolj ponosni? 

    V lanskem letu sem bila prepoznana kot ambasadorka za ženske podjetnice na podeželju v okviru evropskega projekta Fliara. Izbrana sem bila tudi med 40 podjetnic v program AWE, preko CEED-a, kjer imamo možnost mentoriranja za vsa svoje izzive, s katerimi se soočamo.

    Kdo je vaša povprečna stranka oz. naročnik?

    Odvisno, o katerem segmentu govorimo. Pri sveže mikrozelenju in cvetju chefi v restavracijah, gostilnah. Pri segmentu za vzgojo doma pa je to oseba, ki ima rada sveže in doma vzgojeno zelenje, s katerim si obogati svoj jedilnik.

    Kdo vse od priznanih gostincev vam zaupa? V katerih restavracijah lahko morda najdemo vaše mikrozelenje?

    Da ne bomo poimensko, veliko restavracij, hotelov, gostiln od Ljubljane, Kranjske Gore pa do Portoroža. Trenutno zalagamo med 130–140 lokacij.

    Ste prisotni tudi v tujini? Kje in na kakšen način?

    Tudi. Nekaj je posameznikov iz bližnjih držav, ki so se odločili, da bodo pričeli z vzgojo mikrozelenja v njihovi državi, pa so od nas kupili tečaj (ki smo ga še imeli pred časom na voljo, v katerem smo imeli posneto vse, kako postaviti posel z mikrozelenjem), sedaj pa kupijo tudi semena.

    Najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo skleniti posel s francoskim podjetjem, ki proizvaja sire. Le ti eno vrsto svojega sira ovijejo v suho jedilno cvetje, kar doda še nek poseben vonj in okus siru. To je pri njih prava specialiteta. Mi pa smo se za njih prilagodili in ustvarimo mešanico cvetja po njihovih željah.

    Kakšen je postopek za sodelovanje s strankami, od začetne ideje do končnega izdelka?

    Za gostince imamo vedno dovolj kapacitet in vzgojenega mikrozelenja, tako da sprejmemo vsako novo stranko. Prav zdaj se nam obeta posel, da bomo sveže mikrozelenje vzgajali tudi za italijanski trg. Pri večjih strankah za suho cvetje pa je pred sklenitvijo posla vedno kar nekaj dogovarjanja, pogajanja za končno ceno in pa testiranja različnih mešanic.

    Je kdaj prišlo do trenutka, ko ste razmišljali, da bi prenehali z dejavnostjo in podjetje zaprli?  

    Ja, med korono se nam je posel dobesedno zaustavil. Prvi tedni so bili res dramatični in zelo pesimistični. Potem pa sva se nekako dvignila, postavila novo spletno trgovino, nekako preživela in sedaj posel dvignila še na višji nivo.

    Kako ocenjujete, je lokalno okolje naklonjeno podjetništvu?  

    Dobro. Vesela sem, da dobro sodelujemo z lokalnimi institucijami.

    Kaj so izzivi, s katerimi težavami se srečujete? 

    Včasih je izziv najti dobrega in zanesljivega dobavitelja. 

    Kakšne podpore si želite od države, lokalnega okolja? 

    Smo v fazi rasti, zato nujno potrebujemo pridobiti sredstva preko kakšnega razpisa. Kje pri teh stvari pa sploh začeti in kako priti do njih, no, to pa je vprašanje.

    Na spletni strani lahko preberemo, da so vaši cilji visoki. Kakšna je vizija podjetja v prihodnosti? Kakšne so ključne usmeritve za naslednja leta? Je prostor ob Borovniščici še dovolj velik za vašo rast in ideje?

    Res je. Jaz sem idejna vodja. Meni nikakor ne zmanjka idej, je prej izziv, kako to izpeljati. V prihodnje bo veliko fokusa na spletni prodaji. Ravno sedaj smo v fazi, ko bomo zamenjali spletno platformo in na novo postavili spletno stran, s fokusom tudi na izobraževalnem delu. Tudi spletna trgovina bo postala bolj uporabniku prijazna. Z Bloomyjem imamo tudi cilj, da se razširimo še na druge sirarje, pa čokoladnice … Z letošnjim letom pa bomo ustvarili tudi paketke suhega cvetja za mladoporočence (za posipanje). Cilj pa je, da okrepimo in naredimo bolj zanimiv tudi segment obdarovanja podjetji – pripravili bomo katalog bolj zelenih, inovativnih daril, s katerimi bomo podjetjem, zavodom in raznoraznim ustanovam omogočili lepo in praktično obdarovanje njihovih strank. Prostor počasi postaja premajhen, vendar se vedno znamo prilagoditi in verjamem, da se bomo tudi tokrat.

    Rok Mihevc

  • Trio Vivere navdušil borovniško občinstvo

    Trio Vivere navdušil borovniško občinstvo

    S harmonijami profesionalnih izobraženih moških glasov izvajajo lastne avtorske pesmi ter priredbe domačih in svetovnih uspešnic. Priredbam znanih skladb, kot so Dan ljubezni, Ko mene več ne bo, Solinar, Lahko noč, Piran, Granada in mnogim drugim, na svojevrstni način vdahnejo svojega duha in prepričajo še tako zahtevno občinstvo. Razprodani koncert je bil hkrati tudi uvod v novo sezono Glasbenega festivala Fabrka, ki ga je otvoril predsednik in umetniški vodja Tadej Kenig. V svojih pozdravnih besedah je spomnil, da moč besed našega največjega pesnika Franceta Prešerna še danes odmeva v naših srcih in nas spominja na nesmrtnost umetnosti, ki povezuje, navdihuje in odpira nova obzorja. “Kulturni praznik je priložnost, da se zazremo v bogastvo slovenske ustvarjalnosti in podpremo tiste, ki s svojo predanostjo skrbijo, da umetnost med nami živi.” Povabil je še k letošnji ediciji festivala, ki bo znova napolnil borovniški prostor z vrhunskimi glasbenimi doživetji. “Naj nas kultura povezuje, bogati in navdihuje.”
    Po slovenski himni pa je sledil večer, v katerem se je Trio     Vivere sprehajal skozi slovensko in tujo glasbeno literaturo. Poleg skupnih pesmi se je vsak tudi s solo točko predstavil občinstvu. Aljaš Farasin je priznal, da se mu po vseh letih nastopanja še zdaj pred vsakim nastopom tresejo hlače, pri tem pa je spomnil na svoj prvi nastop s trobento kot 7-letni fantek, ki je na svojo nalogo takoj na začetku točke kar hitro pozabil.     
    Rok Ferenčak     se je izkazal in prepričal s svojimi plesnimi koraki, Matjaž Robavs pa je spomnil na pomen kulture v slovenskem prostoru in da smo ena redkih držav, ki ima na praznik kulture prost dan. “Tako lahko ves dan razmišljamo o naši kulturi, o tem, kako in koliko kulturni smo, kako je z našo kulturo srca, kulturo duha, kakšni so naši medsebojni odnosi, v družini, med partnerji, sosedi … Kakšni so odnosi v narodu, ali odgovorni poskrbijo za to, da se počutimo dobro, varno in udobno v tej naši prelepi deželi. Imamo torej mnogo časa, da o vsem tem razmislimo in potegnemo kakšne zaključke, ker samo tako ima kulturni dan svoj smisel, drugače je samo še en prost dan, ko drug drugega dolgočasno gledamo. In tega ne želimo narodu in drug drugemu, ampak želimo gojiti in krepiti v sebi to kulturo duha in to kulturo srca,”  je naglasil Robavs in še dejal, da je hkrati za kulturnike to dan hvaležnosti. “Za tako lep poklic, ki ga imamo, saj smo blagoslovljeni s tem, kar počnemo, da med vas prinašamo veselje, hrepenenje, srečo, včasih malo pozdražimožalost, da gre solza lažje iz vas in da potem na tej solzi posadite novo upanje.”     
    Večer je bil poseben tudi zaradi prisotnosti     žene enega najbolj prepoznavnih piscev besedil slovenske glasbe Dušana Velkarvha, brez katerega si po besedah Robavsa naše kulturne dediščine ne moremo več predstavljati. Bil je namreč avtor mnogih znanih skladb, Silvestrski poljub, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, za Trio Vivere pa je napisal pesem Kanconeta, ki je bila seveda del glasbenega repetoarja tudi tokrat. Matjaža, Aljaža in Roka so sicer spremljali instrumentalisti Jošt Lampret, Inti Pucihar, Klemen Smolej in Jaka Pucihar. “Da bi ostali še dolgo prijatelji,” je bila misel, s katero je Trio Vivere zaključil ta večer kulturnega praznika.     

    Rok Mihevc 

  • Gostovanje igralcev iz Rakeka

    Gostovanje igralcev iz Rakeka

    Predstava “Kdo je ubil Mici?” je priredba igre Bojane Mišič, pripoveduje pa o stari babici s stanovanjem v bloku in milijonom na banki, ki jo redno obiskuje vnuk s partnerko, pa njena mama, podjeten akviziter, zmešani sosedi in hišnik. Skozi igro preverjajo, ali je Mici še živa, v besedilo igre pa so se igralci spretno prilagodili tudi gostovanju v Borovnici, saj so vključili nekaj znanih borovniških imen in tako pihnili na dušo borovniškemu občinstvu. 
    Kot je povedala vodja gledališke sekcije Martina Ličen Žorž, igralci prihajajo iz okolice Rakeka, do sedaj pa so imeli že šest ponovitev, tudi     za oskrbovance Varstveno delovnega centra in za dobrodelni namen za dveletno Loro, ki trpi za izredno reki sindrom GAND. Igra je po njenih besedah vredna ogleda, to so z zadovoljnimi obrazi potrdili tudi obiskovalci v dvorani večnamenskega prostora.      

    Rok Mihevc 

  • Mešanica kabareta, lutk in živega koncerta

    Mešanica kabareta, lutk in živega koncerta

    Predstava Mesarica je bila zelo drugačna, takšnih v Borovnici nismo vajeni. Uprizarja jo pet igralcev, animatorjev, ki so hkrati tudi glasbeniki, nosi pa tako elemente folklore kot tudi značilnosti intermedialne uprizoritve. Namen projekta je pripeljati alternativno, satirično, živahno glasbeno predstavo v vsako slovensko vas, je povedal režiser Matija Solce, ki je Levstikovo pripoved Martina Krpana postavil v gostilniško okolje. “Zadeve nastanejo iz življenja in gledališče jemljemo kot del življenja na tak način, da ga interpretiramo na različne načine. Delamo klasike, a ljudem ponudimo čisto nekaj drugega, nov pogled, ki na nek način tudi provocira. Glavna stvar je to, da se razbije četrto steno in da je zadeva vsakič drugačna, ker se vsakič znova prilagodimo drugi situacijo. Vsakič znova je premiera za nas.”
    Veliko je stika s publiko in veliko je glasbe. “Ego iz igralcev zbijem na ta način, da jim dam veliko za misliti, da jim dam veliko ritma in podrobnosti, ki jih morajo obvladati, zato da pozabijo nase in da razmišljajo o kompoziciji. In to je smisel gledališča, kako objektivizirati igralca. To je zmeraj problem, kako se znebiti svojega ega. In     mislim, da to dosegam na ta način, da se ukvarjam z gledališčem kot z glasbeno kompozicijo. To je tudi moja teza v doktorski disertaciji.” Igra vsebuje tudi komade, ki so naprejene proti avtoritetam. “Iz vseh ljudi se delamo norca, v končni fazi tudi iz samih sebe, zato lahko tudi to delamo.”     
    Kot še pove Solce, so igralci z vseh vetrov in delujejo projektno. “V osnovni nam je čisto vseeno, ali igramo na kakšnem festivalu ali v čisto zakotni vasi    . Ne bom rekel, da je to Borovnica (smeh), to je še boljše, saj je večji izziv kot na kakšnem festivalu, kjer točno veš, kaj pričakovati od publike.” In tudi borovniška publika je bila nad videnim navdušena, po enourni predstavi je sledil še koncert vseh petih igralcev, ki so, kot smo lahko videli in slišali, tudi glasbeniki.     Prav ta ekipa pa organizira tudi Kavč festival, ki je bil lani znova izveden tudi v Borovnici.

    Rok Mihevc