V okviru območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov Ljubljana okolica – Pesem pomladi 2025, ki jo je med 15. in 17. aprilom organiziral JSKD OI Ljubljana okolica, so se v treh zaporednih koncertnih večerih predstavili številni pevski zbori osnovnih šol iz širše ljubljanske okolice. Dogodki so potekali na treh prizoriščih – v torek na OŠ Brezovica pri Ljubljani, v sredo na OŠ Pirniče, zaključni koncert pa je v četrtek potekal v Kulturnem domu Dolsko.
Skupno se je v teh treh dneh na odru zvrstilo kar 22 otroških in mladinskih pevskih zborov iz 13 osnovnih šol, med njimi tudi Otroški pevski zbor OŠ Dobrova in Otroški ter Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, ki so se uspešno predstavili že prvi dan na koncertu na Brezovici.
Otroški pevski zbor OŠ Dobrova, pod vodstvom zborovodkinje Marše Plohl Turk in ob klavirski spremljavi Barbare Novak, je izvedel tri skladbe: ponarodelo Sijaj, sijaj sončece v priredbi Katje Gruber, Rojstni dan Tomaža Habeta in Pesem Matevža Goršiča na besedilo Mihaela Lajlarja.
Iz Polhovega Gradca pa sta se predstavila kar dva pevska zbor: Siničke in Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, oba pod vodstvom zborovodkinje Alenke Kovačič Divjak in ob klavirski spremljavi Erika Tominca. Siničke so v svojem nastopu zapele Izštevanko Tadeje Vulc, veselo Pikapolonico Piko Miroslava Koerblerja in ljudsko skladbo Srečali smo mravljo v priredbi Bojana Glavine. Mladinski zbor pa se je predstavil s pesmimi Razpnimo jadra Katje Gruber, Thank You for the Music skupine ABBA v priredbi Jerryja Estesa ter domačo klasiko Čez šuštarski most.
Celotno revijo je strokovno spremljala Andreja Martinjak, priznana zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki je pohvalila pestrost repertoarja in predvsem veselje nastopajočih, ki so ga izžarevali na odru.
Pesem pomladi 2025 je dokaz, kako močna je skupnost petja in kako bogato kulturno življenje raste iz mladih pevk in pevcev. Ponosni smo, da so bili med njimi tudi pevci in pevke iz občine Dobrova – Polhov Gradec, ki so na svojstven način prispevali h glasbenemu cvetenju pomladi.
Gre za gradnjo na območju kulturnega spomenika, s tem pa tudi za specifično gradnjo, saj mora biti izvedba del skladna s kulturno-varstvenimi pogoji. Granitne kocke bodo obnovljene in zamenjane na celotnem odseku. Vljudno vas prosimo, da se že vnaprej pripravite na spremenjen prometni režim. Zapora bo predvidoma lahko trajala mesec dni. Obvoz bo potekal po lokalnih cestah. Prilagojen bo tudi prevoz šolskih in redih linij avtobusov. Podrobnejše informacije o poteku gradnje in obvozih bomo tekoče objavljali na občinski spletni in FB strani. Veselimo se velike pridobitve, ki pa bo zahtevala nekaj prilagoditve in potrpljenja, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.
Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine. Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.
No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.
BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.
Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.
ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.
POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.
GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.
HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.
ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.
DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.
PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.
Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!
Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.
Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!
V soboto, 12. aprila, je v športni dvorani na Dobrovi potekal plesni festival, ki je bil sklepni dogodek mednarodnega Erasmus+ športnega projekta Dance to be FIT. Na festivalu se je kar 170 otrok iz Slovenije in Hrvaške predstavilo s plesnimi točkami v slogu rokenrola, ki so se jih skozi leto učili pod strokovnim vodstvom plesnih učiteljev projektnega konzorcija, ki ga je vodil Plesni klub Briljantina.
Festival je združil učence osnovnih šol Trnovo, Kolezija, Horjul, Franca Rozmana Staneta, Dolenjske Toplice ter njihove hrvaške vrstnike iz Zagreba. Posebna pozornost je bila namenjena tudi otrokom iz Ukrajine, ki so se zaradi vojne preselili v Slovenijo in na Hrvaško ter se aktivno vključili v projektne dejavnosti.
Mladi plesalci so se predstavili s tremi sklopi plesnih koreografij: samostojnimi nastopi, skupinskimi točkami in plesom v parih. Izvajali so jih na glasbo slovenskih in hrvaških rokenrol izvajalcev. Vrhunec dogodka je bila skupinska točka vseh 170 otrok na pesem We Go Together, ki jo je skoraj 200 obiskovalcev nagradilo s stoječimi ovacijami.
Prireditev so otvorili Mirjam Kerpan Izak, predsednica Svetovne rokenrol zveze (WRRC) in generalna direktorica projekta, Denis Lilih, športni direktor WRRC in generalni sekretar PK ARRK MegaRock, ter mag. Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo. Festival sta povezovala Jaka in Žiga Vrevc Žlajpah iz PK Briljantina, ki sta tudi usklajevala projektne aktivnosti.
Projekt Dance to be FIT je nastal kot odgovor na zaskrbljujoče trende upadanja telesnega in duševnega zdravja otrok v Sloveniji, na Hrvaškem in širše. Pandemija COVID-19 je te trende še poslabšala, zato so se partnerji projekta – Plesni klub Briljantina, PK MegaRock, OŠ Trnovo in hrvaško podjetje Mentalni trening j.d.o.o. – odločili otrokom ponuditi strukturiran, zabaven in zdrav način gibanja.
Osrednji cilj projekta je bil izboljšati psihofizično stanje mladih skozi športni ples – rokenrol, ki združuje gibanje, umetniško izražanje, ekipno delo, socialne interakcije in medkulturno povezovanje. Projektne dejavnosti so vključevale 12-tedenske sklope plesnih vadb, predavanja o duševnem zdravju in prehrani ter začetna in zaključna testiranja SLOFIT in psiholoških kazalnikov, ki bodo osnova za pripravo metodološkega dokumenta z dolgoročnimi priporočili.
Otroci so imeli v sklopu projekta možnost razvijati motorične sposobnosti, pridobivati plesno znanje, graditi samopodobo, razvijati občutek pripadnosti ter se povezovati z vrstniki iz drugih okolij. Poleg tega so dobili priložnost sodelovati v skupnih športnih dogodkih in taborih.
Čeprav se je projekt formalno zaključil, bodo v Plesnem klubu Briljantina z aktivnostmi nadaljevali. Otroci, ki želijo nadaljevati s tečaji rokenrola ali začeti na novo, se lahko vključijo v redne vadbe na različnih osnovnih šolah, kot so Trnovo, Kolezija, Koseze, Horjul in Dolenjske Toplice. Interesenti lahko kontaktirajo klub prek e-pošte na info@briljantina.si ali telefonske številke 031 493 514.
Festival ni bil le plesni zaključek projekta, temveč dokaz, da je gibanje lahko tudi pot do boljšega počutja, povezanosti in srečnejšega otroštva.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ki obeležuje vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih in s tem zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo. Za Kristjane po vsem svetu predstavlja vera sporočilo upanja, odrešenja in novega začetka. Po tihem in premišljenem postnem času ter velikem tednu, ki se zaključi z Velikim petkom, prihaja praznično nedeljsko jutro, ki vernike znova spomni na moč vere in pomen skupnosti.
Velika noč je prežeta s simboliko – od blagoslova jedi in velikonočnega ognja do prazničnih maš in zvonjenja cerkvenih zvonov, ki naznanjajo veselo novico. A poleg bogoslužnih obredov in verskih simbolov nosi praznik tudi močan človeški pečat – združuje družine, povezuje skupnosti in v srcih ljudi prebuja toplino, sočutje ter pripravljenost na nove začetke.
Kako pa Veliki teden in Veliko noč doživljajo tisti, ki vodijo župnijo – župniki? Kako se na praznik pripravijo, kako ga preživijo in kaj jim osebno pomeni? O tem so nam spregovorili vsi trije župniki, ki delujejo v občini Dobrova – Polhov Gradec.
JANEZ KVATERNIK – Župnija Dobrova
Veselim se resnice o Kristusovem vstajenju. Smrt zaradi Jezusovega vstajenja nima več zadnje besede. Da je Jezus res vstal od mrtvih, mi potrjujejo naslednja dejstva: prazen Jezusov grob, Jezusova prikazovanja apostolom, praapostolska pridiga, ki jo kot večkratni odmev zasledimo v Apostolskih delih, čudeži, ki so jih vršili apostoli v imenu Vstalega Gospoda, spreobrnjenje Savla, preganjalca prvih kristjanov, preganjanje prvih skupin kristjanov s strani Judov in Rimljanov ter mučeniške smrti apostolov. Če vse to povežem, ne moremo več dvomiti o Kristusovem vstajenju. Ko gledam na zemeljsko življenje iz zornega kota večnosti, lažje kljubujem povečani neveri med ljudmi, oziroma skoraj sovražnemu odnosu današnje družbe do Katoliške Cerkve in do krščanstva. Vstali Gospod je obljubil, da peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. In v 2000-letni zgodovini se to lepo vidi.
V moji rojstni župniji je v navadi poseben Velikonočni običaj “trkanje pirhov”, ki je priljubljen med sorodniki in prav tako na vasi. Vsak si iz družinske košare izbere svoj pirh: najprej preizkusi njegovo trdnost tako, da ga približa lastnim prednjim zobem in nanje rahlo udarja s “špico” (bolj koničastim delom) izbranega jajca. Pri tem posluša, kakšen zvok oddaja pirh: čim nižji je zven, tem trdnejši je izbrani pirh. Nato prosi še svojega nasprotnika v trkanju pirhov, če lahko na isti način preizkusi še trdnost njegovega pirha. Iz poslušanja obeh zvenov sklepa, kateri pirh bo “zmagal” pri trkanju. (Včasih se kdo že po poslušanju “štime” premisli, in ne gre “trkat”, ker se boji pirh izgubiti.) Nato sledi samo “trkanje”: eden trdno drži v roki svoj pirh navpično s “špico” navzgor, drugi pa s svojim, obrnjenim navpično s “špico” navzdol, lahno udarja po nasprotnikovem jajcu. Sliši se: “tok”, “tok”, “tok”, “tok”, oba pa napeto gledata v pirha, kateremu se bo “špica” prej zdrobila. Če se je to zgodilo tvojemu pirhu, moraš ta pirh podariti nasprotniku. Potem si lahko “zmagovalec” izbere naslednjega sotekmovalca in gre z njim “trkat” z zmagovalnim pirhom. Tisti, ki so imeli trdne pirhe in so šli z njimi “trkat” na vas, s sosedi in prijatelji, so lahko domov prinesli tudi po 15 ali 20 pirhov svojih nasprotnikov.
Kot otrok, ministrant sem bil od 3. razreda osnovne šole naprej, sem praznike razumel kot posebne obrede v cerkvi, za Veliko noč so vedno prišli k nam domov strici in tete s svojimi družinami, kar je pomenilo, da smo se bratranci in sestrične veliko družili in skupaj igrali celo popoldne. Kot župnik vernike spodbujam k dobri postni pripravi na praznik, vodim obrede v cerkvi, želim si, da bi se ljudje pustili nagovoriti sporočilu Evangelija; razveselim se lepih spovedi, ko kot spovednik od blizu vidim, da Jezus Kristus osvobaja in tolaži “skesane grešnike.”
BOGDAN ORAŽEM – Župniji Polhov Gradec in Črni Vrh
Temeljni cilj človeštva je premagati neuspeh in to nam govori tudi praznik Velike noči. Teden, ki nas popelje skozi dramo življenja slehernika. Od slave in uspeha, ki ga doživljamo na Cvetno nedeljo, preko muk, trpljenja in križa Velikega petka, do vstajenjskega jutra na Veliko noč. Brez vere v Kristusovo vstajenje obtičimo bodisi v Cvetni nedelji ali Velikemu petku. Lahko nas zaslepi slava in uspeh, ki ga ponuja ta svet, ali pa nas zlomijo preizkušnje, trpljenje in neuspehi.
FRANC KADUNC – Župnija Šentjošt
Že od otroških let mi je Velika noč poleg Božiča zelo pri srcu. Že kot otroci smo raznašali blagoslovljen ogenj po hišah, radi smo barvali pirhe, nesli Velikonočna jedila k blagoslovu, se udeleževali obredov v cerkvi in seveda praznovali Velikonočno jutro ob dobri hrani. Na ta praznik smo se pripravljali zelo zavzeto. Velika noč je za nas praznik upanja, saj nam prav ta Jezusova zmaga nad smrtjo odpira nesluteno prihodnost, ki je večno življenje. Zato je to za kristjane največji praznik. Duška si damo tako z udeležbo na Velikonočni procesiji, potem pri slavljenju vstalega Jezusa pri Velikonočnem bogoslužju in seveda pri obedu za domačo mizo.
Odkar pa sem duhovnik, je praznovanje Velike noči vsako leto dokaj naporno. Veliko je priprav v cerkvi, veliko napora pri posredovanju Velikonočnega sporočila ljudem, veliko dela tudi doma. Tako da sem običajno kar utrujen ob koncu praznikov, a v srcu zelo zadovoljen in srečen, ko doživljam skupaj z ljudmi posebno vzhičenost, ki jo daje ta zmaga nad človekovim največjim sovražnikom, ki je smrt. Čutim, da se mi ves trud bogato poplača, saj ljudje prav v teh praznikih napolnijo naša svetišča in so tudi sami polni radosti, ki jo izžarevajo drug na drugega. Tisti stisk roke, nasmeh, topla beseda in voščilo Vesela Aleluja nas vse kar nekoliko dvigne nad vsakdanje stiske, skrbi in težave. Menim, da je to vsako leto Božje darilo vsem, ki so odprtega srca za velikonočno sporočilo.
Jasno je razvidno, da je Velika noč za duhovnike več kot le vrhunec cerkvenega leta. Je čas globoke povezanosti z ljudmi, priložnost za duhovno prenovo in trenutek, ko se v veri in skupnosti prepleteta človeška srčnost in Božja milost. Čeprav so praznični dnevi za duhovnike pogosto delovno obarvani, v njihovih besedah odzvanja iskrena hvaležnost, da lahko ta sveti čas preživijo v služenju drugim in s tem uresničujejo svoje poslanstvo.
Velika noč nas tako vsako leto znova vabi, da se ustavimo, ozremo vase in drug k drugemu. Naj nas sporočilo vstajenja opomni, da po vsaki temi pride svetloba – in da so prav preprosti trenutki sočutja, skupnosti in vere tisti, ki dajo življenju pravi pomen.
Sredi meseca marca so se v velikem številu krajani udeležili srečanja na Hruševem. Župan je predstavil potek projekta izgradnje novega mostu na Hruševem, potek gradnje oziroma sanacije državne ceste, ki se bo prilagodila novi niveleti hruševskega mostu. Načrtovana je gradnja pločnika in izgradnja novih avtobusnih postaj. Potekala je razprava o zagotavljanju poplavne varnosti, urejanju Gradaščice, gradnji pločnika. Širša razprava je potekala tudi na temo nadaljnje gradnje kolesarske povezave, kjer občina že išče alternativne rešitve. Srečanja s krajani so se v velikem številu prav tako udeležili tudi v KS Šentjošt. Krajanom je bilo predstavljeno delo občine v preteklem letu 2024 in pregled načrtov in dela za leto 2025. Poudarek je bil tudi na predstavitvi projektov, ki so v letošnjem letu načrtovani v Šentjoštu in okolici. Intenzivno se dela na pridobivanju projektov in dokumentacije za izvedbo sanacije po poplavah, prometni študiji v Šentjoštu in projektih KS. Precejšnji del razprave pa je bil namenjen odpiranju vprašanj in iskanju možnosti za obnovo kulturnega doma v Šentjoštu. Tudi krajani KS Črni Vrh so se vabilu na srečanje z vodstvom občine udeležili številčno. Dvorana kulturnega doma je bila skoraj premajhna. Uvodoma je župan ravno tako predstavil pregled leta 2024 in načrte za 2025. Ceste v KS Črni vrh so bile v poplavah 2023 med najbolj poškodovanimi, večji delež sanacijskih sredstev je bil namenjen prav cestam na območju KS Črni Vrh. Nadaljnja sanacija je tudi osrednji projekt za leto 2025. V pričakovanju soglasij in pridobitvi novega paketa sredstev s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, se bo nadaljevala sanacija na poškodovanih odsekih in cestah. Tudi v Črnem Vrhu se je odprla živahna razprava in pogovor o različnih temah. Srečanja s krajani se bodo organizirala tudi v ostalih dveh krajevnih skupnostih, saj so lepa priložnost za izmenjavo informacij, pogovor in konstruktivne predloge. S tem skupaj gradimo občino in storitve občine od ljudi za ljudi.
V sredo, 2. aprila, je v prostorih Občine Dobrova – Polhov Gradec potekal slovesen podpis sporazuma o sodelovanju operativnih gasilskih enot iz prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Dolomiti in Gasilske zveze Horjul. Sporazum določa skupno sodelovanje pri gašenju in reševanju ob naravnih ter drugih nesrečah v sosednjih občinah. Sporazum so podpisali župan Občine Dobrova – Polhov Gradec Jure Dolinar, župan Občine Horjul Janko Prebil, predsednik GZ Dolomiti Franci Zibelnik in predsednica GZ Horjul Mojca Jazbar. Slovesnosti so se udeležili tudi poveljnik GZ Dolomiti Andrej Slovša, poveljnik GZ Horjul Robert Kranjec, podžupanja Občine Dobrova – Polhov Gradec Ana Oblak ter direktorica občinske uprave mag. Katja Plazovnik. Sporazum predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu sodelovanju gasilskih enot in zagotavljanju večje varnosti prebivalcev v obeh občinah. GZ Dolomiti Občina Dobrova – Polhov Gradec
Talne oznake so v barvah, ki so v skladu s smernicami za postavitev in izvedbo urbane opreme ter arhitekturnega oblikovanja prometnih površin za izboljšanje prometne varnosti otrok – šolarjev. Površine, namenjene avtomobilskem prometu, so označene s kvadrati modre, rdeče in rumene barve. Površine, namenjene pešcem, pa so označene z rumenimi krogi, ter modrimi in rdečimi kolobarji. Dodatno sta postavljena dva znaka K + R, kar pomeni “Kiss & ride” ali “Poljubi in odpelji”. Prva lokacija je pred glavnim vhodom v šolo in je ta prostor namenjen odlaganju in pobiranju otrok 1. in 2. razreda. Druga lokacija je namenjena odlaganju in pobiranju otrok od 3. razreda naprej, in sicer na način, da starš ne izstopi iz avtomobila, ampak se le poslovi od otroka in varno dalje odpelje v krožišče. Tako omogočimo, da poteka pretok prometa gladko in da otrok izstopi na prometno varnem mestu. Prav tako se s tem, da sam vstopa v šolo, navaja na samostojnost in odgovornost. Hvala, ker skrbite za varnost naših otrok ter jim omogočate razvijanje v odgovorne in samostojne osebe. Pa veliko izstopnih in vstopnih poljubčkov želimo.
Iz Zaključnega računa proračuna Občine Dobrova – Polhov Gradec za leto 2024 izhaja, da je bil proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec realiziran v naslednjih zneskih: Prihodki in drugi prejemki proračuna V letu 2024 so bili v Odloku o proračunu Občine Dobrova – Polhov Gradec načrtovani prihodki v višini 11.719.442 EUR, realizirani pa so bili v višini 10.257.671 EUR, kar predstavlja 87,50 % realizacije. Največji delež na prihodkovni strani predstavljajo davčni prihodki, ki predstavljajo 72,40 % vseh prihodkov in nedavčni prihodki, ki predstavljajo 12,04 % vseh prihodkov občinskega proračuna. Ostali viri prihodkov so še: kapitalski prihodki, ki predstavljajo 1,38 % vseh prihodkov, prejete donacije, ki predstavljajo 0,04 % vseh prihodkov in transferni prihodki, ki predstavljajo 14,14 % vseh prihodkov.
Odhodki in drugi izdatki proračuna V letu 2024 so bili v proračunu občine planirani odhodki in drugi izdatki v višini 22.885.865 EUR, realizirani pa v višini 19.119.429 EUR, kar predstavlja 83,50 % plana za leto 2024. Največji delež odhodkov občinskega proračuna predstavljajo investicijski odhodki, in sicer 62,91 % vseh odhodkov, sledijo tekoči transferi, ki predstavljajo 18,51 % vseh odhodkov in tekoči odhodki, ki predstavljajo 17,96 % vseh odhodkov, v manjšem deležu pa tudi investicijski transferi, ki predstavljajo 0,62 % vseh odhodkov občinskega proračuna.
–dopolnitve Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2025,
–dva sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra, ki se nanašata na nepremičnini, po katerih je v preteklosti potekala občinska cesta, danes pa njun namen ne ustreza več namenu cestnih zemljišč in
–sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora podEUP KE6/464 v Občini Dobrova – Polhov Gradec.
Na dnevni red zadnje seje občinskega sveta je bil uvrščen tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe Oskrba prebivalstva s pitno vodo, na podlagi katerega je občinski svet določil in potrdil novo nižjo ceno storitev oskrbe s pitno vodo na območju občine, ki znaša:
–potrjena cena omrežnine javne infrastrukture za faktor 1 (velikost vodomera DN 20) znaša 4,7900 evra/mesec,
–višina subvencije omrežnine za gospodinjske uporabnike in uporabnike, ki izvajajo nepridobitno dejavnost, je 50 % in znaša 2,3950 evra/ mesec za faktor 1 (velikost vodomera DN 20),
–cena za opravljanje javne službe (vodarina) znaša 0,9315 evra/m3 (cena se iz 0,9340 EUR/m3 zniža in znaša 0,9315 EUR/m3).
Svetniki so obravnavali in potrdili še nov Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova – Polhov Gradec, saj je bilo treba zaradi novih predpisov na ravni EU in RS pristopiti k pripravi pravilnika, ki bo omogočal zakonito in transparentno dodeljevanje proračunskih sredstev. S sprejemom pravilnika so zagotovljeni pogoji za priglasitev shem državnih pomoči pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za finance, ki sta pristojna organa za nadzor in potrjevanje državnih pomoči. Prav tako so svetniki na zadnji seji odločili glede nadaljevanja postopka o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil postopek, na podlagi javnega razpisa za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva, ustavljen, in sprejeli priporočilo glede izvedbe Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Dobrova – Polhov Gradec. V razpisne pogoje se, če to ni v nasprotju z določili posameznega odloka o koncesijskem aktu, ki ga je ali bo sprejel občinski svet, vključi pogoj, da je koncesionar koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v občini dolžan opravljati v prostorih za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki jih zagotovi občina, in za katere bo plačeval primerno najemnino, takšna obveznost pa se lahko uveljavi kadar koli v času trajanja koncesije. Na ta način se bo zagotovilo, da se zdravstvena dejavnost na primarni ravni centralizira na lokacijah in v objektih, ki jih občina gradi s tem namenom in to že pred potekom dobe, za katero se podeljuje koncesija. Ob koncu so se svetniki seznanili še s sodno poravnavo v pravdni zadevi ter poročilom župana o delu in o izvrševanju sklepov občinskega sveta, ki so mu sledila vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Gradivo zadnje seje občinskega sveta, vključno s posnetkom seje, najdete na spletni strani občine, kjer sledite povezavam: Občina | Občinski svet | Seje občinskega sveta.
Ljubitelji aktivnega preživljanja prostega časa in narave lahko na TIC-u na avtobusni postaji Polhov Gradec najamejo štiri električna kolesa znamke Haibike, s katerimi bodo hribovite poti premagali tudi kolesarji z manj kondicije. Na voljo je nekaj zanimivih predlogov poti različnih zahtevnosti, razdalj in ciljev, ob izposoji pa prejmete še čelado, ključavnico in luči. Druga dva ponudnika e-koles v okviru Blagajeve dežele sta Možinetova hiša v Šentjoštu in Pr’Popr v Črnem Vrhu.
Izposoja e-koles: – 4-urni paket: 20 € – celodnevni paket: 30 € Za izposojo je treba kolesa predhodno rezervirati. Pred izposojo se je treba strinjati s splošnimi pogoji najema e-koles in izpolniti potrdilo o izposoji.
Za rezervacijo koles nas kontaktirajte na tel.: 031 776 259 ali info@jzpg.si . Javni zavod Polhograjska graščina
