Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • Vabilo na razstavo o Občinski celostni prometni strategiji (OCPS)

    Vabilo na razstavo o Občinski celostni prometni strategiji (OCPS)

    Občina Dobrova – Polhov Gradec pripravlja novo Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS), katere cilj je izboljšati način potovanja v občini in ustvariti varnejšo ter dostopnejšo prometno ureditev za vse prebivalce. Strategija temelji na analizi potovalnih navad občanov, ki je bila izvedena s pomočjo statistike, meritev in anket. Na podlagi teh podatkov bo mogoče oblikovati rešitve, prilagojene dejanskim potrebam prebivalcev in obiskovalcev občine. 
    Z novo OCPS bo občina prispevala k bolj trajnostni in prijazni mobilnosti ter pridobila možnost kandidiranja za državna in evropska sredstva za izboljšanje prometne infrastrukture.
    Občina vabi vse občane na razstavo o pripravi, viziji in ciljih OCPS, ki je na ogled v avli OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec od 17. februarja do 31. marca 2025. Ogled razstave bo obiskovalcem omogočil vpogled v potek priprave strategije ter cilje, ki jih občina želi doseči.
    Priprava nove strategije je bila omogočena s sredstvi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je v novembru 2023 objavilo javni razpis za sofinanciranje izdelave OCPS preko kohezijskih sredstev. Občina je prepoznala pomen razpisa in uspešno oddala vlogo, ki je bila potrjena. V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki iz podjetja PZN, ki ima bogate izkušnje pri izdelavi prometnih strategij, so že stekle prve aktivnosti.
    Pomemben del priprave OCPS je sodelovanje občanov. Organizirane so bile ankete, delavnice in javne razprave, kjer so občani lahko izrazili svoja mnenja in predloge. Na ta način je strategija v največji možni meri zajela dejanske prometne potrebe in kritične točke v občini. 
    Cilj nove OCPS je nasloviti prometne izzive, izboljšati kakovost zraka z zmanjšanjem emisij izpušnih plinov ter povečati kakovost življenja občanov. Strategija je hkrati podlaga za pridobivanje sredstev za ukrepe trajnostne mobilnosti.

    Projekt sofinancira Evropska unija.

    Vabljeni k ogledu razstave in sodelovanju pri oblikovanju prometne strategije občine.

  • Na področju gradnje kanalizacijskih omrežij se ureja in pridobiva ustrezna dovoljenja

    Na področju gradnje kanalizacijskih omrežij se ureja in pridobiva ustrezna dovoljenja

    Občina Dobrova – Polhov Gradec je v preteklih letih v nekaterih naseljih že zgradila novo kanalizacijsko omrežje, v teku je tudi ustrezne dokumentacije za končno predajo nove komunalne opreme v uporabo.

    Pridobivanje spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo fekalna kanalizacije Stranska vas
    Fekalna kanalizacija Stranska vas je bila izvedena v letu 2023. Vrednost izvedenih del je bila 1.495.000 EUR brez DDV. Med samo izvedbo je prišlo do nekaj manjših sprememb trase kanalizacije in ene večje spremembe trase kanalizacije na odseku od potoka Ostrožnik do potoka Gradaščica, tako da kanalizacija posega na nekaj novih parcel.
    V času od pridobitve gradbenega dovoljenja do danes je bilo izvedenih več parcelacij obstojičih parcel, tako da je na trasi kanalizacije precejšnje število novih parcel nastalih iz starih parcel. Za parcele, po katerih poteka sprememba trase kanala je občina morala pridobiti nove služnostne pogodbe, ki omogočajo gradnjo – spremembo gradbenega dovoljenja.
    Na tej podlagi je Občina 6. 1. 2025 vložila na Upravno enoto Ljubljana vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za projekt gradnja fekalne kanalizacije Stranska vas. Fekalna kanalizacija Stranska vas je kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na kanalizacijski sistem Dobrova, ki se navezuje na novo čistilno napravo Dobrova.
    Takoj po prejetju spremembe gradbenega dovoljenja, bo občina pričela s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja.

    Pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem
    Občina je  22. 1. 2025 na Upravno enoto Ljubljana vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem.
    Sanitarna kanalizacija Dobrova–Šujica je povezovalni kanal med kanalizacijskim sistemom Dobrova in kanalizacijskim sistemom Šujica. Kanalizacija je projektirana v skladu s programsko rešitvijo, ki jo je izdelalo JP Vodovod – Kanalizacija. Naloga se izvaja v dveh fazah. V prvi fazi se je že izvedel odsek Dobrova, to je kanal od priključka na obstoječi kanalizacijski sistem Dobrova, do potoka Gradaščica iz smeri Dobrova.
    V drugi fazi se bo izvedel odsek Šujica, to je kanal od obstoječe kanalizacije Šujica do potoka Gradaščica, črpališče in tlačni vod. Drugo fazo je pogojevala izgradnja nove čistilne naprave na Dobrovi, ki je sedaj zgrajena. Z izgradnjo navezovalnega kanala se bo ukinilo delovanje sedanje čistilne naprave v Šujici, ki s svojo tehnologijo in glede na obremenitve ne more več slediti parametrom izpustov v okolje in bomo tako s sistemom navezave na novo čistilno napravo na Dobrovi tudi poskrbeli za še varnejše in čistejše okolje. Celotna dolžina novega kanala je cca. 130 m. Projektantska ocena gradnje kanalizacije je 214.950 EUR brez DDV.
    Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja smo morali pridobiti tudi služnosti za gradnjo. Vsem lastnikom zemljišč, se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri pridobivanju služnostnih pravic po katerih bo potekalo omrežje.

    Pridobivanje uporabnega dovoljenja omrežje na Pristavi in Podrebri
    Na območjih naselij Podreber in Pristava je občina v preteklih letih zgradila novo kanalizacijsko omrežje.
    Bodoče uporabnike sistema za odvajanje odpadnih vod na območju naselij Podreber in Pristava obveščamo, da za oba projekta poteka postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Na obeh projektih je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je treba dopolniti projektno dokumentacijo. Na projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja v Stranski vasi je prav tako v teku postopek za spremembo gradbenega dovoljenja.
    Na občini si prizadevamo, da se postopki v čim krajšem času zaključijo in bodo tako izpolnjeni pogoji za predajo izgrajene nove komunalne infrastrukture v uporabo.

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Občinski participativni proračun – od ljudi za ljudi tudi v letu 2025

    Občinski participativni proračun – od ljudi za ljudi tudi v letu 2025

    Občina Dobrova – Polhov Gradec je v letih 2023 in 2024 uspešno izvedla participativni proračun, ki občanom omogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju in izbiri projektov za izboljšanje lokalnega okolja. 

    Izvedeni projekti v letu 2023
    V letu 2023 so krajani v posameznih krajevnih skupnostih izglasovali in uresničili naslednje projekte:
    • KS Dobrova – izvedba zvočne izolacije v avli Osnovne šole Dobrova,
    • KS Polhov Gradec – izvedba učne poti,
    • KS Črni Vrh – obnova fasade doma krajanov Črni Vrh.
    Izvedeni projekti v letu 2024
    V letu 2024 so krajani izglasovali projekte, ki so bili prav tako uspešno izvedeni:
    • KS Dobrova – pokablitev dela električne napeljave pri PGD Podsmreka,
    • KS Polhov Gradec – ureditev operativne kuhinje v PGD Polhov Gradec,
    • KS Črni Vrh – obnovitev zidanih avtobusnih postaj,
    • KS Šentjošt – postavitev Zvona miru 1354.
    Za izvedbo projektov je bilo v letih 2023 in 2024 vsako leto namenjenih 40.000 evrov.

    Participativni proračun 2025 – vabljeni k sodelovanju
    Občina bo tudi v letu 2025 izvedla postopek participativnega proračuna, za katerega je ponovno zagotovljenih 40.000 evrov. O vseh podrobnostih vas bomo pravočasno obveščali.
    Vabimo vas, da spremljate uradno spletno stran Občine Dobrova – Polhov Gradec ter Facebook profil, kjer bomo objavili vse informacije v zvezi s postopkom participativnega proračuna.
    Občane spodbujamo k aktivni udeležbi – predlagajte projekte, ki bi lahko izboljšali vaše lokalno okolje in sodelujte pri glasovanju!

    Občina Dobrova – Polhov Gradec

  • Kulturna prireditev na Dobrovi

    Kulturna prireditev na Dobrovi

    V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije. 
    Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.

    M. D.

  • Program DORA ponovno na Vrhniki

    Program DORA ponovno na Vrhniki

    Program DORA je pomemben, saj omogoča zgodnje odkrivanje raka dojk, ko je bolezen še v začetni fazi in je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Mamografija je trenutno najbolj zanesljiva metoda za odkrivanje majhnih, še netipnih sprememb, kar omogoča hitrejše in manj obsežno zdravljenje ter krajše okrevanje. V preteklosti se je presejalnega slikanja na Vrhniki udeležilo skoraj 80 % povabljenih žensk, pri 23 so odkrili raka dojk, večinoma v začetni fazi. Nova vodja programa DORA, dr. Katja Kovše, ob tej priložnosti spodbuja vse ženske, da izkoristijo to možnost in se udeležijo slikanja. Ob tem jih poziva tudi k zdravemu življenjskemu slogu in rednemu samopregledovanju dojk, saj lahko tako hitreje opazijo morebitne spremembe. 
    Vse občanke občine Dobrova-Polhov Gradec, ki bodo prejele vabilo na presejalno mamografijo, se lahko slikanja udeležijo v določenem terminu. Če jim ta ne ustreza, lahko termin spremenijo preko elektronske pošte, spletnega obrazca ali telefonske številke. 
    Organizatorji programa DORA vabijo vse ženske, da se pregleda udeležijo in tako poskrbijo za svoje zdravje. Mamografija je preprost in učinkovit korak k zgodnjemu odkrivanju raka, ki lahko reši življenje.

    M. D. 
    Foto: Dora

  • Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v javni upravi za leto 2024

    Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v javni upravi za leto 2024

    Slovenska filantropija tudi letos razpisuje natečaj za priznanje Naj prostovoljec in Naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi. Gre za že 12. izbor, s katerim želijo izpostaviti posameznike, ki poleg svoje službe v prostem času nesebično pomagajo skupnosti in hkrati spodbujajo prostovoljstvo med svojimi sodelavci.

    Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so zaposleni v javni upravi in aktivno sodelujejo pri prostovoljskih projektih. Pri izboru bosta upoštevana tako število opravljenih prostovoljskih ur v letu 2024 kot tudi njihova vloga pri širjenju prostovoljskih vrednot med zaposlenimi v javnem sektorju.

    Prijavo lahko oddajo le javne ustanove, v katerih delujejo prostovoljci, rok za oddajo pa je 31. marec 2025. Prijavitelji lahko izpolnijo elektronsko prijavnico, v primeru dodatnih vprašanj pa pišejo na naslov slovenska@filantropija.org.

    Nagrajenca in nagrajenko bodo razglasili na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo potekal 20. maja 2025. Pomembno je omeniti, da lahko posameznik ta naziv prejme le enkrat.

    V preteklih letih so to prestižno priznanje prejeli številni izjemni prostovoljci, ki delujejo na različnih področjih – od zdravstva, šolstva, do občinskih uprav in ministrstev. Njihova predanost prostovoljstvu je odmevala v lokalnih in širših skupnostih, njihov trud pa je pomembno prispeval k boljši družbi.

    Če v svojem delovnem okolju poznate nekoga, ki s svojim prostovoljnim delom spreminja svet na bolje, je to priložnost, da se mu prizna njegov trud. Slovenska filantropija vabi vse javne ustanove, da prijavijo izjemne sodelavce in jim omogočijo, da postanejo del izbrane skupine Naj prostovoljcev javne uprave.

    M.D.

    Foto: Slovenska Filantropija

  • Koncert Tomaža Hostnika

    Koncert Tomaža Hostnika

    V prelepem ambientu polhograjske graščine je na prvi februarski večer novega leta odmevala glasba gorenjskega poeta in šansonjerja, Tomaža Hostnika. Njegova karizma, hudomušnost in glasbena virtuoznost so občinstvo popeljali na nepozabno popotovanje skozi raznolike zgodbe, nastale v sosednji dolini. 
    Poseben čar večera je dodala skrbno izbrana spremljava španskega vina A Pachos, ki je dopolnjevala glasbeno razvajanje in ustvarila pravo nepozabno vzdušje. Ob zvokih klavirja in globoko občutenih interpretacijah so tako obiskovalci na razprodanem koncertu resnično uživali v harmoniji glasbe, vina in prijetne družbe. 
    Z mogočnimi melodijami in subtilnimi detajli je Tomaž dokazal, zakaj velja za enega izmed izjemnih umetnikov na naši glasbeni sceni. Še posebej je navdušil s skladbami, kot so Lbezn i ket tista velka smreka, Nš dujenčk in Golaž, ki jih je predstavil z nalezljivim humorjem in energijo, zaradi katere se je razživela vsa dvorana. Njegova sposobnost povezovanja z občinstvom je bila očitna v vsakem trenutku – bodisi s prefinjenimi melodijami bodisi duhovitimi pripombami med pesmimi. 
    Večer v graščini, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polhov Gradec v sklopu Koncertov presenečenja, je bil prava glasbena poslastica – vrhunska izvedba, odlično vzdušje in ambient, ki je dodal poseben čar dogodku. Polhov Gradec je še enkrat dokazal, da zna gostiti vrhunske umetnike in ponuditi edinstvena glasbena doživetja.

    Vili Koprivec

     

  • Teden pisanja z roko na OŠ Polhov Gradec

    Teden pisanja z roko na OŠ Polhov Gradec

    Letošnja osrednja tema Tedna pisanja z roko je bil »Ko spomini zadišijo«. Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro. Takratnih dogodkov še nismo mogli ubesediti, jih pa s pomočjo vonjev lahko obudimo. Vonjave so zelo močno povezane s spomini zaradi neposredne povezave med vohalnim sistemom in možganskimi centri, ki so odgovorni za čustva in spomine. Ta pojav je pogosto imenovan “Proustov učinek”, po pisatelju Marcelu Proustu, ki je opisal, kako mu je vonj po magdalenicah obudil živ spomin na otroštvo. 
    V otroštvu se vohalni sistem hitro razvija in je močno povezan z učenjem ter čustvenimi izkušnjami. Zato so vonjave, ki jih zaznamo v zgodnjem življenju, pogosto trajno vgrajene v našo spominsko banko. Ob teh spodbudnih besedah organizatorjev smo se podali na pot za našim nosom ali kot je zapisal učenec: »Moj nos ima bogat spomin.«  
    Za nami je 10. Teden pisanja z roko, ki je potekal med 20 in 24. januarjem. Na naši šoli se trudimo, da spodbujamo in navdušujemo pisanje z roko čez celo leto. V projekt so se vključili vsi učenci matične šole ter učenci obeh podružnic. Tako so sodelovali 403 učenci in mentorji. 
    Letošnja tema Tedna pisanja z roko nam je zato še toliko bolj všeč, saj nas je vonj popeljal v rano otroštvo, na travnike, polja in gozdove, od vonja po snegu in babičinih piškotov do dišečih in slanih poletnih noči. Ker imamo starejši veliko več dišečih spominov, ki jih otroci skoraj ne poznajo več, smo k pisanju spodbudili tudi starejše. Učenci so dobili nalogo, da tudi njihovi starši in stari starši pomislijo, kam jih vonjave preteklosti popeljalo in se že veselimo njihovega sodelovanja in tudi povezovanja z otroki. 
    Naj se pisanje z roko in povezovanje nas s svojimi mislimi, domišljijo in spomini nikoli ne konča. Naj se naši dišeči spomini vtisnejo na papir v spomin, veselje za naslednje rodove.


    Koordinatorica Tedna pisanja z roko     Simona Mihalic

     

  • Poklonili smo se slovenskemu kulturnemu prazniku

    Poklonili smo se slovenskemu kulturnemu prazniku

    Tako kot vsako leto smo se na Osnovni šoli Polhov Gradec tudi letos s kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga prav radi poimenujemo tudi Ta veseli dan kulture. Tudi letošnje leto zaznamujejo različne obletnice slovenskih umetnikov, ki so vlekle rdečo nit letošnje prireditve. 3. decembra 2024 je minilo 225 let od rojstva našega znamenitega pesnika Franceta Prešerna. Za seboj je pustil dragoceno zapuščino pesmi. Človek, ki simbolizira slovenski kulturni praznik. Takole se je vse skupaj začelo. 
    Mrzli decembrski dnevi. Pri Ribičevih v Vrbi je vznemirljivo in nenavadno živahno. Vsi pričakujejo rojstvo tretjega otroka. Tretji december, popoldne. Oče Šimen se zaskrbljen mota med gospodarskimi poslopji. Čaka, kdaj se bo iz kamre oglasil otroški jok. Zasliši ga; na vrat na nos pohiti v hišo. V veži mu ženske naznanijo, da se mu je rodil zdrav fant. Mati Mina se dobro počuti. V zadregi obstane. Začuti, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Botra sta odnesla otroka v uro hoda oddaljene Rodine. Krstili so ga za Franceta.
    Osmošolec Amadej Mrzlikar nam je ob klavirski spremljavi recitiral njegovo pesem O, Vrba, sonet iz cikla šestih sonetov z naslovom Sonetje nesreče, v kateri govori o obžalovanju svojih življenjskih odločitev, o domotožju in razočaranju.
    Osrednja osebnost druge točke na prireditvi je bil tudi Jakob Aljaž, po katerem se imenuje Aljažev stolp na Triglavu. Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi leta 1895, pred 130 leti, je nekega popoldneva v svoji župnijski sobi sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot     župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava.
    Prisluhnili smo skladbi, ki je tesno povezana z Aljaževo ljubeznijo do slovenskih gora. Melodija O, Triglav moj dom nas je ponesla na vrhove, kjer je dobil svoj navdih.

    Predali smo se tudi »stripovskemu« svetu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Avtor teh, lahko rečemo, ljudskih stvaritev je Miki Muster, ki ga mnogi poznamo kot pionirja slovenskega stripa, ki nam je skozi svoje nepozabne junake pričaral svet domišljije, humorja in modrosti. Brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Letos mineva okroglih sto let od njegovega rojstva.
    Mineva 10 let od smrti Slavka Avsenika. Njegova pesem Na Golici velja za eno najbolj prepoznavnih polk in največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Gre za glasbenega velikana, ki nam je zapustil dragoceno glasbeno zapuščino. Uživali smo ob zvokih melodije Na Golici, ki sta nam jo pričarala učenca na harmoniki.
    Tudi Niko Grafenauer je s svojo obletnico pripomogel k obogatitvi naše prireditve    . Letos bo namreč praznoval 85. rojstni dan. Se spomnite Pedenjpeda? Prvošolčki so poskrbeli za navihano recitacijo njegovih pesmi z legendarnim junakom.
    Tudi Desa Muck bo letos praznovala okroglo obletnico. V splošnih knjižnicah najbolj izposojena avtorica. Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, scenaristka in publicistka. Njena imitatorka, naša učiteljica, nas je obiskala in povedala nekaj zanimivosti o njenem življenju.
    Na prireditvi pa smo opazili tudi Mačka Murija. Mladim dobro poznan knjižni lik v slovenski ponarodeli pravljici, ki jo je leta 1975 napisal     Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman. Ob 40-letnici izida je bila knjiga ponatisnjena v več kot 150 tisoč izvodih. 
    Pevski zbor je zapel Mačka Murija, kot ga zapoje Neca Falk, ki bo letos dopolnila 75 let.     Na prireditvi smo izvedeli nekaj namigov, da je bil praznik še bolj prešeren. Lahko smo si ogledali podelitev Prešernovih nagrad za vrhunske dosežke na področju umetnosti, na dan praznika pa brezplačno odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove, kjer pripravljajo različne razstave in vodene oglede. Lahko smo se sprehodili do Prešernovega spomenika, kjer je že tradicionalno potekal recital Prešernove poezije.
    Prav nič ni narobe, če na dan praznika v roke vzamemo dobro knjigo ali se posvetimo razmisleku o pomenu kulture in življenju in ohranjanju slovenske identitete.     Umetniki v trenutkih ustvarjanja pogosto ne verjamejo vase, so negotovi v svoje stvaritve, tako kot mi ne verjamemo, da nam bo vedno uspelo. Napisati dobro pesem, preskočiti kozo pri telovadbi, ohraniti prijatelja, pisati odlično test iz matematike …
    Prireditev smo zaključili s pesmijo Le kdo še verjame Nine Pušlar, ki govori o spoznanjih, ki jih prinese življenje, o iskanju iskrenosti ter zaupanja v medčloveških odnosih. Besedilo izraža razočaranja nad površinskimi odnosi ter hrepenenje po resnični ljubezni in povezanosti. S svojim glasom nas je pobožala osmošolka Jerca Janša, ki je zapela njeno pesem.
    Kot spremljevalna dejavnost prireditve je nastala tudi razstava ilustracij Lile Prap, slovenske     pisateljice in ilustratorke, ki bo letos praznovala 70. rojstni dan. Njene knjige, prežete z domiselnostjo, humorjem in barvitimi ilustracijami, nagovarjajo otroke po vsem svetu. V njenih delih imajo glavno vlogo živali, saj sama pravi, da: »… živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.« 
    Učenci razredne stopnje pa so ustvarjali na temo slovenskega kulturnega praznika. Tudi njihove umetnine krasijo našo avlo.
    Tudi s to prireditvijo smo začutili, kako pomembno je, da ohranjamo in razvijamo kulturo in umetnost.

    Učiteljica Urška Žagar

     

     

     

  • Novoletno srečanje

    Novoletno srečanje

    V torek, 7. januarja, smo se pohodniki DU Dobrova udeležili vsakoletnega tradicionalnega pohoda na Vrhe. Ker na vrh vodi več poti, smo izbiro poti – kot vedno, prepustili vsakemu posamezniku. Prihajali smo iz smeri: Dobrova, Šujica, Gaberje in Hruševo. Ob 11. uri se nas je na vrhu zbralo 51 članov. Zaželeli smo si srečno, zdravo in vse dobro v novem letu. Za Vinka Kudra je bil to 100. opravljeni pohod, za kar je prejel tudi priznanje. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za kar so poskrbele tudi dobrote iz nahrbtnika nekaterih udeležencev. K dobremu razpoloženju je tokrat pripomoglo tudi dokaj lepo vreme brez padavin, kljub zelo slabi vremenski napovedi.

    Ana Seliškar, foto: Vinko Kuder