Na sončen dan, 4. 2. 2025, smo se pohodniki (56 članov) DU Dobrova odpravili v Vipavsko dolino. Že zjutraj nas je pozdravilo sonce in nas vso pot božalo s toplimi žarki, ki so poskrbeli za res pravljično vzdušje. Pot smo začeli v vasi Vitovlje, ki leži pod Vitovsko goro. Vas leži na južnih pobočjih Trnovskega gozda in je prvič omenjena leta 1200 v listinah goriških grofov. Vitovci so poznani po kostanju in vsako jesen organizirajo praznik kostanja. Pot smo začeli po delu asfaltne krožne poti, ki nas je potem vodila pod krošnjami dreves do majhnega kraškega jezera. Vitovsko jezero je znano po svoji naravni lepoti. V njem živijo različne vrste rib in drugih vodnih organizmov. Pozimi se tu naselijo ptice selivke. Nato smo se povzpeli do 650 m nadmorske višine in zagledali kapelico sv. Lucije. Sv. Lucija je zaščitnica slepih. Okolica je poznana po posebni energetski moči. Zadržali smo se več časa in se okrepčali z malico. Potem smo nadaljevali po Napoleonovi poti k Visokemu zidu. Pot je kamnita, ponekod so še vidni utori vozov v kamenju. Zid, visok 5 m, so zgradili vojaki v času Ilirskih provinc. Nato smo se odpravili do romarske cerkve sv. Marije. Cerkev stoji na mogočni piramidasti skali nad vasjo Vitovlje in je omenjena že v 14. stoletju. V 2. svetovni vojni je bila porušena. Obnovili so jo domačini. Na platoju pod cerkvijo smo posedeli in občudovali Vipavsko dolino, Jadransko morje, Kras … Prehodili smo še drugi del krožne poti in po 12,5 km dolgem pešačenju smo si privoščili kosilo. Z nami sta ves čas hodila tudi Mirka in Vili, domačina iz Ozeljana, ki dobro poznata domače stezice.
V sezoni 2024/2025 je ponovno v celoti zaživela gledališka dejavnost na Dobrovi.
Gledališka skupina KUD Dobrova je v zadnji sezoni poskrbela za zelo pisano paleto gledališko obarvanih dogodkov: Septembra smo zagnali novo sezono gledališkega abonmaja, v katero smo vključili štiri odlične predstave ljubiteljskih gledališč. Organizirali smo poseben in enkraten dogodek – potopisno predavanje o potovanju z rikšami čez indijsko Himalajo. Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku smo sodelovali s povsem avtorskim gledališkim vložkom na temo Mikija Mustra (ob 100-letnici njegovega rojstva). Pod režijsko taktirko Ane Ruter je luč sveta ugledala komedija “Red večnega šivanja“. Predstava vsebuje vse, kar mora dobra zgodba imeti: skrivnosti, romance, lažne identitete in sunkovite zaplete. Novinarjema Pavlu in Silviji se ponudi izjemna priložnost, ki jima obeta hiter skok po karierni lestvici. Njuna naloga je izslediti zmagovalca vinskega tekmovanja, kar ju pripelje do samostana sester Reda večnega šivanja. V iskanju resnice in slave je odločna Silvija pripravljena storiti vse, previdnejši Pavel pa išče nekaj povsem drugega… Premiera predstave je bila 30. 11. 2024, ponovitev pa 7. 12. 2024, obe v dvorani KUD Dobrova. Že januarja smo s predstavo izpeljali prvo gostovanje, in sicer v Horjulu. Vsakič nas je pričakala polna dvorana, odziv gledalcev je bil več kot odličen, ves vložen trud pa poplačan z bučnim in dolgim aplavzom. Glavnina gledališke sezone je res že za nami, ni pa še končana – zaključek sezone namreč običajno sovpada z zaključkom šolskega leta. Dela nam tako ne bo zmanjkalo. S predstavo bomo gostovali, kjer in kadar bo le mogoče. Za kanček tekmovalnosti bomo poskrbeli s prijavami na različne gledališke festivale (Linhartovo srečanje, Čufarjevi dnevi, Novačanovi dnevi …). Aprila se bomo udeležili še Gledališke tržnice, velikega dogodka in srečanja ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije in zamejstva. Zagotovo bomo zopet sklenili nova poznanstva in izbirali nove predstave-kandidate za naslednjo abonmajsko sezono.
Za tiste, ki naše predstave še niste uspeli videti – ponovitev je načrtovana 21. 3. 2025 ob 20.00 v dvorani KUD Dobrova, naslednje gostovanje pa 5. 4. 2025 ob 20.00 v Kulturnem domu Šentjošt. Vse podrobne informacije bodo pravočasno oz. sproti objavljene na spletni strani KUD Dobrova.
Gledališčniki KUD Dobrova se zahvaljujemo vsem, ki nas podpirate in spremljate na naši poti, še posebej pa donatorjem: A-soft d.o.o., Metrel d.o.o., Metrel-Mehanika d.o.o. in Blaž Vrhovec s.p.
V soboto, 25. januarja, je 29 mladih gasilcev PGD Polhov Gradec v spremstvu šestih mentorjev obiskalo Gasilsko brigado Ljubljana. Z avtobusom smo se odpeljali izpred gasilskega doma, pred brigado pa nas je že čakal gasilec Klemen Jakša. Najprej smo si v garažah ogledali kratek film o zgodovini brigade in predstavitev njihovega dela. Z ogledom smo nadaljevali zunaj, kjer smo si ogledali različna gasilska vozila in poligone, na katerih izvajajo vaje. Največje zanimanje je požela gasilska lestev, tako tista stara izvedba, kot tudi nova. Naša mladina je pokazala kar nekaj znanja ob vprašanjih, ki so jim bila zastavljena. Ogledali smo si tudi gasilsko zaščitno opremo, za konec pa so si otroci zaželeli še ogled spusta gasilca po drogu.
ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, vam čestitamo in se iskreno zahvaljujemo vsem, ki vztrajno in nesebično bogatite našo skupnost s prijazno mislijo in dobro besedo ter s poštenim delom dajete lepoto in smisel naši sedanjosti in prihodnosti.
Septembra lani smo v OK fit centru na Dobrovi pričeli z izvajanjem karateja za otroke. Naš program obiskujejo otroci iz okoliških krajev od prvega do sedmega razreda osnovne šole.
V teh mesecih nismo usvojili le prvih karate tehnik, temveč tudi disciplino, spoštovanje in pristop k treningu, ki sega onkraj telovadnice. Vrhunec našega dosedanjega dela je bil izpit za prvo stopnjo, ki so ga vsi otroci zelo uspešno opravili.
Učiteljici sta izbrali Finsko zaradi dobre uvrstitve države na področju razvoja bralne pismenosti, pa tudi zaradi slovesa o dobri inkluziji učencev s posebnimi potrebami. Priložnost sta imeli slediti na delovnem mestu na Bobäcks šoli (Bobäcks skola), ki jo obiskujejo učenci od 1. do 6. razreda. Gre za manjšo, švedsko govorečo šolo, ki se nahaja se v okolici Helsinkov. Obisk sta izpeljali v terminu od 9. 12. 2024 do 13. 12. 2024. Svoje vtise sta Sara in Katarina z nekaj besedami opisali takole: »Domačnost, umirjenost, sprejetost … Možnost neposrednega opazovanja dobrih poučevalnih praks naju je navdihnila k refleksiji in prenosu v prakso, izkušnjo pa sva z veseljem delili tudi s sodelavci osnovne šole Dobrova in Centra Janeza Levca Ljubljana. Kljub temu da je bila to najina prva izkušnja mobilnosti, verjameva, da jo bo težko preseči.«
Sara Sagadin in Katarina Kaja Hršak
Z leve proti desni: Sara Sagadin, Katarina Kaja Hršak, ravnateljica Teresia Kajanti, specialistka Fredrika Törnroos
Finci imajo boljši šolski sistem, mi pa kavo …
Ob 8.40 se počasi dani …
Začetek pouka v soju lučk in ob umirjeni glasbeni spremljavi
Tokrat je kulturni dan na OŠ Dobrova potekal nekoliko drugače. Odločili smo se, da bomo dan preživeli v šolskih prostorih in se posvetili knjigi in branju. Učenci 7., 8. in 9. razredov so si izbrali delavnico, pri kateri so želeli sodelovati, brati in ustvarjati. Sedma razreda sta imela na voljo branje kratkih pravljic/basni ali pesmi in ustvarjanje predstave kamišibaj, delavnico Vulkani – ognjemeti naraveali ilustriranje proznega dela v obliki stripa ali ilustracije. Učenci 8. razredov so izbirali med delavnicami Življenje Judov v času 2. svetovne vojne, Rezijanske pravljice in njihova dramatizacija, Kuhinja s kaligrafskim pridihom inRap glasbo. Učenci 9. razredov so se odločali med delavnicami Spominjamo se holokavsta, Kratko zgodovino matematike in zlatega reza, Knjige rekordov in delavnico v Canvi ter delavnico z naslovom Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega? V delavnici 7. a razreda so kulturni dan preživeli v knjižnici, kjer so raziskovali ognjenike. Razdelili so se na štiri skupine in vsaka je s pomočjo strokovne literature obravnavala svojo snov, ki so jo nato sošolcem predstavili z gledališko pedagogiko. Prva skupina je predstavila zgradbo Zemlje, tako da so učenci odigrali potovanje v središče Zemlje, druga skupina se je oglašala iz televizijskega studia, v katerem so imeli intervju z vulkanologom in na ta način predstavili osnovne pojme. Tretja skupina je bila na terenu, od koder so poročali, kako je izbruhnil vulkan Krakatau, v četrti pa so učenci na okrogli mizi predstavili prednosti in slabosti vulkanov ter na primeru pokazali izbruh ognjenika. Učenci se na nekoliko drugačen način naučili veliko novega o vulkanih (mentorici: Marjeta Novak, Zvonka Španger). Nabor delavnic za 8. razrede je bil pester. Učenci so raziskovaliŽivljenje Judov v času 2. svetovne vojne, kjer soprebirali odlomke iz knjig, ki opisujejo življenje Judov med 2. svetovno vojno. Ogledali so si tudi nekaj odlomkov iz filmov o življenju Ane Frank, o Dečku v črtasti pižami in izShindlerjevega seznama. Spoznali so, kakšno je bilo takrat življenje Judov. Ker je kulturni dan le teden pred dnevom spomina na žrtve holokavstva, smo seposvetili tej tematiki, govorili o tem, kaj je diskriminacija, kaj so predsodki, o posledicah nasilja in o človekovih pravicah. V nadaljevanju smo pripravili šolsko razstavo o holokavstvu (mentorica Nina Smej). Na delavnici Kuhinja s kaligrafskim pridihom so se učenci spoznali z Vodnikovimi Kuharskimi bukvami(prvo slovensko kuharsko knjigo iz leta 1799) in prebrali del predgovora. Nato so se razdelili v tri skupine, kjer so “prevajali” izbrane recepte v sodobno slovenščino, zapisali sestavine in postopek ter se lotili peke treh sladic. Medtem ko so se sladice pekle, so se učenci spoznali s kaligrafijo, natančneje s pisavo italika (mentorica Vida Novak). S pravljicami iz Rezije so se mnogi srečali že v zgodnjem otroštvu. Učenci in učenke so brali te stare živalske zgodbe, slišali izvirno razijansko narečje in dramatizirali nekatere pravljice, med katerimi jim je bila Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice najbolj pri srcu (mentorici Polona Kolenc, Kristina Gruden Reya). Pri delavnici Rap glasbe so učenci brali in spoznavali besedila slovenskega rapa in se pogovarjali ter analizirali besedila tujih rap umetnikov. Spoznavali so, katere teme so za rap zanimive. Sestavili so svoje besedilo in ga izzvajali ob ritični spremljavi (mentorica: Marša Plohl Turk). Učenci 9. razredov so se ustvarjalno lotili različnih tem. Tisti, ki so izbrali matematično delavnico, so najprej prebrali povzetek o matematični in astronomski pismenosti starih Egipčanov in Sumercev, nato pa se posvetili razvoju vse do Googla. Raziskovali so Leonarda da Vincija in njegov zlati rez, premerili so in nato risali zlati pravokotnik in zlato spiralo (mentorja Mojca Žvokelj, Aleš Pustovrh). Na delavnici Spominjamo se holokavsta so učenci skozi odlomke iz treh različnih knjig spoznavali težke usode judovskih otrok v času druge svetovne vojne. Sledil je pogovor, v katerem smo razpravljali o prebranem in ugotavljali, kako lahko leposlovje služi kot močno orodje za razumevanje zgodovinskih dogodkov in razvijanje empatije. Svoja občutja so zapisali na papirnate krokuse, s katerimi so želeli počastiti spomin na otroke, ki so umrli v holokavstu (mentorica Sonja Bregar Mazzini). Laktozni laboratorij: zakaj nekateri ne marajo sladkega, je bil naslov delavnice, na kateri so učenci raziskovali, zakaj nekateri ne morejo prebavljati laktoze. Učenci so izvedli raziskovalno-eksperimentalno delo v vlogi farmacevta. Cilj je bil raziskovanje laktozne intolerance in razumevanje vloge encimov v prebavi. Učenci so spoznali grafični organizator – Frayerjev model (mentorica: Sandra Starešinič). Namesto rekreativnega odmora je avli šole potekala izmenjevalnica knjig. Zložene so bile po mizah in stolih, vsak učenec, ki je knjigo prinesel, si je eno tudi lahko izposodil. Učenci so prinesli veliko knjig, jih listali, prebirali in jih veliko tudi vzeli (mentorica Ksenija Pišljar). Učenke in učenci so z branjem raznovrstnih knjig z različnimi temami nadgradili svoje znanje in se podučili o nečem novem. Nekateri so poglabljali znanje že znanih tem. Branje res ne pozna meja. Bogati naš besedni zaklad in nas naredi bolj sočutne, saj prek branja lažje razumemo sebe in druge. Izkazalo se je, kot pravi George R. Martin, znani ameriški pisatelj in scenarist: Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne, pa le eno samo.
Za pogovor o projektu elektrifikacije sem se obrnil na krajana Marka Jankovca, profesorja s Fakultete za Elektrotehniko v Ljubljani, ki se je na srečanje pripeljal z električnim avtom in ga priklopil na novo polnilnico. Prof. Jankovec ni le idejni vodja in upravitelj elektrarne, temveč tudi pobudnik Blagajeve učne poti, ki jo sestavljajo tribok ob parku, osončje v merilu in drugi eksperimenti, ki so bili že opisani v poletni izdaji Našega časopisa.
Kako gre častitljiva starost gospodarskega objekta v korak s sodobno tehnologijo? Zakaj sta dve polnilni mesti in zakaj je pri eni napis: »Polnilnica za poštene«? Odločitev za investicijo v sončno elektrarno in polnilnico je sovpadala z načrtovano prenovo strehe objekta starega župnijskega hleva pod cerkvijo, ki bo s tem omogočal vpeljavo novih vsebin za župljane in je bila izvedena v skladu s smernicami ohranjanja kulturne dediščine.Zaradi pričakovanih viškov energije pa so na fasado dodali še polnilnici, ki omogočata polnjenje dveh vozil hkrati, vsaka z izmeničnim tokom z močjo do 22 kW, vendar je le ena ponujena javnosti. Posebnost te polnilnice je način plačevanja – ob skeniranju QR-kode z aplikacijo spletne banke lahko uporabnik porabljeno energijo finančno povrne prek UPN naloga z donacijo župniji po lastni vesti. Zato so jo poimenovali »Polnilnica za poštene«.
Je 22 kW veliko? V praksi večina električnih avtomobilov v Evropi omogoča trifazno polnjenje do 11 kW (redkeje do 22kW), priključni hibridi in starejša električna vozila pa le enofazno od 3 do 7 kW, a teh 7 kW na eni fazi potrebuje tok do 32 A, kar pa omogočajo le 22kW trifazne polnilnice. Dva taki polnilnici torej za polno delovanje potrebujeta priklopno moč 44 kW. Glede na to, da je moč električnega priključka 35 kW, imata polnilnici omejeno moč tako, da lahko vsaka polni enofazno z močjo do 7 kW, trifazno pa skupno z močjo do 28 kW. Za primerjavo: priključna moč običajne enodružinske hiše z glavnimi varovalkami 3 x 20 A dosega le slabih 14 kW, saj so v tipičnem gospodinjstvu največji porabniki električni grelci (bojler 2–3 kW), medtem ko toplotna črpalka lahko porabi tudi 8 kW. V cerkvi so največji porabniki električni grelci v klopeh, ki skupaj presežejo moč 20 kW, a so dnevno aktivni le enkrat dobre pol ure v času maše in ob nedeljah dvakrat po eno uro. Skupna moč porabnikov seveda presega moč električnega priključka, zato pa je so sistem vgrajeni pametno upravljanje in bateriji.
Kaj pa sončna elektrarna? Sončna elektrarna z vršno močjo 42 kW je nameščena na strehi objekta tako, da je polovica PV modulov postavljenih na vzhodno, polovica pa na zahodno stran. Čeprav postavitev ni optimalna s stališča letnega energijskega izplena, omogoča bolj enakomerno razporeditev proizvodnje čez dan in na lep poletni dan proizvede preko 200 kWh energije z vršno močjo prek 25 kW. V strojnici elektrarne so glavni deli sistema: dva pametna razsmernika po 25 kW za pretvorbo in prenos energije, vsak s svojo baterijo kapacitete 16 kWh in pripadajoči zaščitni elementi. Razsmernika skrbita za prenos in optimalno uporabo električne energije med sončno elektrarno, baterijo, omrežjem in porabniki, tudi v primeru izpada električnega omrežja.
Čemu torej baterije? Baterije se še posebej izkažejo pozimi, ko vklopljeni grelniki med mašami predstavljajo visoko obremenitev omrežja. Takrat obe bateriji pomagata napajati cerkev in vzdržujeta pretok moči iz omrežja pod 11 kW, čeprav lahko celotna moč porabnikov ob zimski nedeljski maši in avtom na polnilnici preseže tudi 40 kW, kot je pokazal obremenitveni test. Vsaka baterija lahko zagotavlja do 16 kW moči eno uro, kar pomeni, da obe skupaj omogočata uro in pol samostojnega napajanja cerkve na polni moči. Sistem je dodatno opremljen z napravo, ki avtomatsko spreminja dovoljeno maksimalno moč odjemaz omrežja na podlagi nove slovenske uredbe o omrežnini s petimi časovnimi bloki. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko pa je v delu tudi razvoj algoritma za pametno upravljanje polnilnic glede na razpoložljivo energijo in možnost trgovanja z električno energijo glede na trenutno ceno elektrike na borzi. Ko je cena energije ugodna (npr. ponoči), se bosta bateriji polnili, ko pa je draga, se pa praznita in oddajata energijo v omrežje.
Ali se splača? Cene fotovoltaike so v zadnjem desetletju na svetovni ravni padle za faktor deset, čeprav se to ne odraža v enaki meri v ceni celotnega sistema, saj so se podražili konstrukcijski elementi in predvsem človeško delo. A kljub temu so danes cene kompletne sončne elektrarne padle že pod 1000 € na kW nazivne moči. Podobno se dogaja tudi z baterijami, saj so se samo v zadnjem letu pocenile za faktor dva in trenutno v kompletu z vso elektroniko stanejo okrog 200 € na kWh, torej je cena take baterije kot je v sistemu danes dobrih 3.000 €, medtem ko jesubvencija za sončno elektrarno z baterijo danes 675 €/kW inštalirane moči. Življenjska doba baterije tehnologije LFP, ki se vse bolj vgrajujejo tudi v avtomobile, je 6.000 ciklov praznjenja in polnjenja, kar ob vsakodnevnem polnem ciklu znaša približno 20 let in bodo takrat kljub zmanjšani kapaciteti še vedno predstavljajo pomemben del sistema. Strošek postavitve takega sistema torej ni nedosegljiv in glede na prihranke iz naslova nakupa električne energije kot tudi dobave (omrežnina) z omejevanjem moči v dragih časovnih blokih se bo investicija povrnila prej kot v 10 letih.
Je soglasje elektrodistributerja danes res ključna ovira? Za postavitev sončne elektrarne je potrebno soglasje elektrodistribucijskega podjetja in je velikokrat odklonilno zaradi preobremenitve električnega omrežja in premajhnega transformatorja, saj bi ob močnem soncu ob velikem deležu sončnih elektrarn napetost zrasla vsem porabnikom v ulici, ki so vezani na isti transformator. A soglasje za ničelno oddajanje električne energije lahko dobi vsak, a v tem primeru potrebuje dovolj velike baterije, da vso energijo iz sončne elektrarne shrani in porabi za hišo in morebitni električni avto. Slednje tudi v naših krajih vse pogosteje srečujemo in bodo s padcem cen hote ali nehote kmalu postali dovolj poceni, da se bo pri vsaki hiši našel kakšen. In s tem bo potreba po poceni električni energiji še večja, kar bo še en razlog zapostavitev sončne elektrarne.
Toplotne črpalke – prihodnost ogrevanja? TČ so se razpasle pri nas in v tujini kot gobe po dežju, saj so res najbolj varčne, ampak investicija vanje ni majhna, je nekajkrat večja od primerljive plinske ali oljne peči. TČ delujejo na principu prenosa toplote iz enega okolja v drugo, in to z visoko učinkovitostjo preko 300 %, ki pa upada pri nizkih zunanjih temperaturah. To pomeni, da lahko v zmernih pogojih delovanja za vsak kilovat porabljene električne energije prenesejo za tri kilovate toplote. Za primerjavo, plinsko ogrevanje ima učinkovitost okrog 90 %, oljno ogrevanje pa 85 %. Električni grelci grejejo s 100 % izkoristkom. Zato so kljub višji začetni investiciji (večkratnik cene plinske ali oljne peči) so zaradi nizkih obratovalnih stroškov dolgoročno ugodna izbira. Dodatno obremenitev omrežja pa lahko omilimo s sončno elektrarno z baterijami. Sicer pa je tudi v centru Dobrove na novem parkirišču postavljena električna polnilnica. Klasična, plačljiva s kartico, nahaja se nasproti Petrola, ki je bil tudi investitor. V elektriki je vsekakor prihodnost in ker se komponente sončne elektrarne še vedno cenijo, jih bo vedno več, predvsem pa bodo odslej bolj podprte z lastnimi baterijami.
Sebastjan Vehar
elektro polnilnica na Dobrovi
elektro polnilnica na Dobrovi
elektrarna v ospredju, cerkev v ozadju, vmes pa nevidna električna energija, ki prepolavlja znesek položnic
Panorama Polhovega Gradca posneta januarja letos lepo pokaže porast sončnih elektrarn
Graf o proizvodnji slovenske elektrike: v večini na premog in jedrsko gorivo
V Šentjoštu je letošnji december tako kot celotno leto prinesel pester niz dogodkov, ki so obogatili praznično vzdušje. Obnova misijona, božične delavnice, prižig lučk, smučarski začetek sezone ter številni drugi dogodki so poskrbeli za raznovrstne priložnosti druženja in veselja. Obnova misijona je potekala med 5. in 8. decembrom, v ospredju pa sta bila misijonarja br. Primož Kovač in s. Petra Mohorko. Prvi večer so krajani razmišljali o tem, na čem temelji njihovo življenje, sledil je prihod sv. Miklavža v kulturni dom, kjer je najprej potekala krajša igrica, nato pa je otroke in družine pozdravil sv. Miklavž s spremstvom parkljev. Naslednji dan so misijonarji obiskali bolne in ostarele ter darovali večerno mašo, po kateri pa je Emina Mulalić delila svojo življenjsko zgodbo v kulturnem domu. Sobota je bila namenjena otrokom, ki so se udeležili oratorijskega dne, tokrat z geslom Hvaležnost. Poleg katehez so se učili praktičnih veščin, ki so jih pripravili skavti, dan pa zaključili z druženjem ob palačinkah.Zvečer je v cerkvi potekal slavilni večer z možnostjo spovedi. Misijon se je sklenil v nedeljo z mašo ob prazniku Marije Brezmadežne. V soboto, 14. decembra, so člani PGD Šentjošt pripravili prižig lučk. Ob toplih napitkih in sladkih dobrotah domače slaščičarke Katje, so se krajani družili v prazničnem vzdušju. Še pred tem, 4. decembra pa so se v gasilskem domu zbrali mladi ustvarjalci, ki so skupaj ustvarjali praznične voščilnice. Teden dni po prižigu lučk, 27. decembra, je pred kulturnim domom potekala božična stojnica. Obiskovalci so uživali v palačinkah, čaju in kuhanem vinu, otroci pa so v kulturnem domu ustvarjali na božično-novoletnih delavnicah. Dogajanje se je začelo s kratko predstavo, sledilo pa je ustvarjanje okraskov in voščilnic. Na božični dan je smučišče Šentjošt za obiskovalce odprlo svojo sezono z brezplačno smuko. Ljubitelji zimskih športov so uživali na snegu, smučišče pa je nato obratovalo vsak dan med prazniki. Poseben dogodek v Šentjoštu je bil pogovorni večer z vrhunskima alpinistoma Marijo in Andrejem Štremfljem, ki sta 18. januarja v kulturnem domu delila zgodbo o svojem podvigu na Veliki himalajski poti. Obiskovalcem sta predstavila izkušnje z 88-dnevne poti skozi Nepal, kjer sta prehodila 1.600 kilometrov in opravila več kot 83.000 metrov višinskih vzponov. Poleg pustolovskih zgodb sta spregovorila o življenju in odnosih, kar je večeru dalo poseben pomen.
