V četrtek, 6. marca 2025, je v dvorani Župnijskega doma na Dobrovi potekal predtekmovalni nastop mlade flavtistke Eve Bogataj, učenke Glasbene šole Emil Adamič, pod mentorstvom Klavdije Feguš. Dogodka se je udeležilo veliko Evinih prijateljev in njena širša družina. Poleg Eve je nastopilo še nekaj drugih učenk, kot prvo so se s pesmijo Por una Cabeza argentinskega skladatelja Carlosa Gardela predstavile Eva Bogataj, Ina Kreft ter Lucija Zamejc v triu flavt. Sledil je nastop Lee Aneje Janša, ki je izvedla skladbo Otožni sibirski tiger pisca Blaža Puciharja. Vrhunec večera je predstavljal Evin solistični nastop, s katerim se je pripravljala na TEMSIG glasbeno tekmovanje v Zagorju ob Savi. V njenem tekmovalnem programu se nahajajo štiri skladbe. Obvezna skladba tekmovanja je tokrat skladba Scherezo skladatelja L. Firšta. Nato si je iz nabora izbranih skladb izbrala skladbi Čarobna palica ter Mistična povezava z ribnikom, slovenskega skladatelja Roka Goloba. Kot zadnjo skladbo pa si je lahko izbrala skladbo po želji in Evo je pritegnila skladba Mali beli osliček skladatelja J. Iberta. S svojim nastopom je štirinajstletna Eva Bogataj navdušila vse prisotne in dokazala, da je na tekmovanje odlično pripravljena. Njena tehnična dovršenost, muzikalnost in interpretativna globina so obetale uspešen nastop na prihajajočem tekmovanju. Vsi prisotni so Evi zaželeli veliko uspeha na tekmovanju, ki jo je od nastopa ločilo le še deset dni. V naslednjih mesecih se bodo zvrstila še druga glasbena tekmovanja, na katerih se bodo predstavili tudi številni drugi mladi glasbeniki iz Glasbene šole Emil Adamič.
Direkcija RS za vode je pozvala lastnike in najemnike priobalnih zemljišč, predvsem v bližini naselij in kmetijskih površin, k odgovornemu ravnanju pri vzdrževanju vodotokov. Ob večjih padavinah in dvigovanju vodostajev je potrebno poskrbeti za redno čiščenje obrežij ter odstranjevanje plavja in odpadkov, da bi zmanjšali nevarnost poplav in škode okolju. Po zakonu o vodah so lastniki zemljišč ob vodotokih dolžni sami zagotavljati odstranitev odmrle in poškodovane zarasti ter rastlinja, ki sega v strugo. Pri tem je pomembno, da se odstranjevanje izvede na okolju prijazen način. Posebej opozarjajo, da je odlaganje zbranega materiala v strugo, na brežino ali v priobalni pas prepovedano. Poleg tega morajo lastniki poskrbeti za redno odstranjevanje odpadlega listja in drugih predmetov, ki bi lahko ovirali pretok vode. Če opazijo, da so odpadke na njihova zemljišča odložile tretje osebe, morajo o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe. Prav tako morajo v strnjenih naseljih poskrbeti za košnjo brežin in priobalnega pasu. Direkcija posebej poudarja, da goloseki niso dovoljeni, prav tako ni dovoljeno posekati zdravih dreves, ki rastejo ob potokih. Ohraniti je treba neprekinjeno grmovno in drevesno zarast v petmetrskem priobalnem pasu. Pri odstranjevanju vegetacije je potrebno upoštevati tudi zakon o divjadi in lovstvu, ki prepoveduje poseganje v obvodno rastje med 1. marcem in 1. avgustom. Na območjih s posebnim naravovarstvenim statusom pa je treba ravnati v skladu z naravovarstveno zakonodajo. Več informacij o teh območjih je na voljo v Atlasu okolja in Atlasu voda, dodatne napotke pa nudijo območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Direkcija opozarja še na prepoved odlaganja vejevja, lesa, bal sena, gradbenega materiala in drugih odpadkov na priobalna zemljišča. Prav tako ni dovoljeno postavljati ovir, kot so ograje ali druge prečne strukture, ki bi lahko ovirale pretok vode. Z upoštevanjem teh ukrepov lahko vsi skupaj prispevamo k zmanjšanju poplavne ogroženosti in varstvu naravnega okolja.
Letošnje regijsko tekmovanje Gasilske zveze regije Ljubljana, je potekalo v prostorih OŠ Ig, kjer so se ekipa pionirjev, mladincev in pripravnikov Prostovoljnega gasilskega društva Dvor odrezali odlično. Skozi občinsko tekmovanje so si vsi tri ekipe priborile pravico nastopa na regijskem kvizu. Pri tem velja omeniti, da so ekipi pionirjev in pripravnikov sestavljala izključno dekleta, na kvizu pa sta domače Dvorske barve zastopala tudi dva fanta. Pionirke Klara, Gaja K. in Pia, mladinci Jakob, Tilen in Ela O., ter pripravnice Ema, Nina in Jerneja so vse naloge – tako teoretične kot praktične – opravili z odliko. Ekipa pionirk je dosegla izjemen uspeh, saj je premagala vso konkurenco in si priborila zlato medaljo, mladinci in pripravnice pa so si z dobrimi rezultati prislužili tretje mesto. Pionirke in mladinci so z doseženimi rezultati na regijskem tekmovanju osvojili vstopnico za državni kviz, ki bo potekal v soboto, 5. aprila, v Velenju. Dosežki mladih gasilcev so velik uspeh, ki dokazuje predanost, znanje in trdo delo tekmovalcev.
V nedeljo, 16. marca, je Kulturni dom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu gostil izjemen večer smeha, za katerega je poskrbela najbolj zabavna komična dvojica v Sloveniji – Jože Čamernik in Janez Cankar. Tokrat sta nastopila s svojo najnovejšo komedijo, Spomini v megli, ki je obiskovalce popeljala skozi humorne, a tudi nostalgične spomine dveh pozabljivih upokojencev. Predstava je obujala spomine na mladostniške dni, ženske, penzijo, balinanje in nepozabne upokojenske izlete. Komika sta s svojim značilnim humorjem in energijo ustvarila pravo gledališko doživetje. Na odru sta upodobila dva upokojenca, ki sta se pogovarjala o tem, kako pozabljata, kako jima nič ne deluje več, in predvsem, kako jima je še vedno do žensk. Medtem ko je en izmed njiju občudoval eno žensko, je drugi gledal za drugo. V iskanju pozabljenih spominov sta se spomnila tudi upokojenskih izletov, kjer sta pripovedovala zanimive prigode. Po velikem uspehu njune predstave Slovenska vicoteka, sta Cankar in Čamernik dokazala, da sta še vedno v vrhu slovenskega humorja.
Godbenice Godbe Dobrova – Polhov Gradec so letos ponovno dokazale svoj izjemen talent in predanost glasbi, saj so na različnih slovenskih tekmovanjih dosegle odlične rezultate. 8. marca, na dan žena, je oboistka, saksofonistka in priložnostno tudi činelistka Godbe Dobrova – Polhov Gradec, Cecilija Dolinar, na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi dosegla zlato plaketo. Na tovrstnem tekmovanju je letos nastopila zadnjič, saj je olimpijada namenjena učencem 7., 8. in 9. razreda. Na tem prestižnem tekmovanju je predstavila svojo avtorsko skladbo Entropija, ki jo je spisala za oboo, trobento, klarinet ter bas klarinet. Izvajala jo je v družinskem krogu, s svojima bratoma Lenartom (klarinet) in Ignacijem (trobenta) ter svojim očetom Janezom (bas klarinet). Tekmovanje glasbena olimpijada je sestavljeno iz treh delov – slušni primeri in vprašanja, teoretična vprašanja in vprašanja iz obvezne literature, na katero se je pred tekmovanjem morala pripraviti že doma. Po stopinjah svojega starejšega brata Lenarta, ki je pred leti že osvajal zlate plakete na Glasbeni olimpijadi, je pokazala in dokazala, da ji bosta ustvarjalnost in predanost glasbi prinesla še številne uspehe tudi v prihodnjih letih. Sobota, 8. marec, pa je bil tekmovalni dan tudi za godbenico, flavtistko Klaro Malavašič, ki je na Temsig tekmovanju znova navdušila žirijo in osvojila srebrno plaketo. Klara je že stara znanka tekmovanj, ki so ji v preteklih letih prinesla že tri zlate ter tokrat tretjo srebrno plaketo. V prejšnjih letih je dvakrat nastopila na tekmovanju Emona, enkrat celo v Srbiji na tekmovanju Davorin Jenko ter letos, že tretjič, na slovenskem glasbene tekmovanju Temsig v Zagorju ob Savi. Na tekmovanju je glasbenica Klara, ki svojo glasbeno pot piše na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, uspešno izvedla obvezno skladbo Espressivo U. Kreka, izbrano Telemannovo Fantazijo za flavto solo v h-molu in izbirno skladbo Barcarola in Scherzo skladatelja A. Caselle. Njena predanost in pripravljenost sta bili odraz za dosego odličnega rezultata, ki je le še dodatno priznanje za njeno izjemno glasbeno pot. Klarini mentorici, profesorica Nataša Paklar in korepetitorka Katalin Peter, sta ji vsaka na svojem področju pomagali, da je svoj nastop izpeljala v najboljši možni luči. Teden dni kasneje, v nedeljo, 16. marca, pa je kot zadnja med godbenicami na tekmovanju nastopila Eva Bogataj, flavtistka, ki je v Zagorju ob Savi na državnem glasbenem tekmovanju TEMSIG osvojila srebrno plaketo. V močni konkurenci 40 tekmovalk je osvojila odlično 13. mesto, kar je velik dosežek in priznanje za njen trud. Na tekmovanju je zaigrala štiri skladbe, vsako z edinstvenim glasbenim izrazom. Kot obvezno skladbo je zaigrala Scherzo slovenskega skladatelja Leona Firšta, ki zahteva izjemno natančnost in virtuoznost. Nadaljevala je s skladbama Čarobna palica in Mistična povezava z ribnikom izpod peresa sodobnega slovenskega skladatelja Roka Goloba, kot zadnjo pa je izbrala skladbo Mali beli osliček francoskega skladatelja Jacquesa Iberta. Evo Bogataj, osmošolko, ki želi svojo glasbeno pot nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je na klavirju spremljala Katalin Peter, njena mentorica pa je učiteljica flavte v Glasbeni šoli Emil Adamič, prof. Klavdija Feguš. Cecilija, Klara in Eva so le tri izmed mnogih talentiranih članic Godbe Dobrova – Polhov Gradec, ki so s svojim delom in predanostjo že večkrat navdušile občinstvo na različnih tekmovanjih. Uspehi teh mladih glasbenic so rezultat ne samo njihovega talenta, ampak tudi podpore njihovih učiteljev in družin, ki jih spodbujajo k natančnemu delu in iskanju najvišjih glasbenih standardov. Godba Dobrova – Polhov Gradec se nenehno razvija in oblikuje izjemne mlade glasbenike, ki s svojim talentom in predanostjo obetajo svetlo prihodnost na glasbenem področju.
S prihodom toplejših dni se mnogi odpravijo v naravo – na sprehode, pohode in druge aktivnosti na svežem zraku. Žal pa s pomladjo in poletjem prihaja tudi sezona klopov, ki lahko prenašajo resne bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza.
Slovenija sodi med države z najvišjo stopnjo obolevnosti za KME v Evropi. Vsako leto za to boleznijo zboli približno 100 ljudi, pri nekaterih pa lahko okužba povzroči trajne posledice ali celo smrt. Lymska borelioza je še pogostejša – letno v Sloveniji zabeležijo od 3.000 do 7.000 primerov. Čeprav se borelioza lahko zdravi z antibiotiki, za KME učinkovitega zdravljenja ni, zato je najboljša zaščita pravočasno cepljenje.
Za zaščito poskrbimo z oblačili, kjer je ob obisku narave priporočljivo nositi dolge rokave in hlače, svetla oblačila pa omogočajo lažje opazovanje klopov. Pomembna je tudi uporaba sredstev proti klopom, zlasti na izpostavljene dele telesa. Po telesni aktivnosti v narave je potrebno temeljito pregledati telo in oblačila ter takoj odstraniti morebitne klope. Najzanesljivejša zaščita pred KME pa je cepljenje, ki je varno in učinkovito.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta. Letos pa imajo možnost brezplačnega cepljenja otroci, rojeni od leta 2016 dalje, odrasli, ki v letu 2025 dopolnijo 45, 46 ali 47 let ter prebivalci rojeni med letoma 1970 in 1980.
Upravičenci lahko cepljenje opravijo pri svojem osebnem zdravniku ali pediatru. Preventiva je ključna za brezskrbno uživanje v naravi, zato izkoristite možnosti zaščite in s tem prispevajte k zdravju sebe in svojih bližnjih.
Dramska skupina Neptun je 14. marca 2025 v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravila tretji cikel kulturnih večerov z naslovom Na svoji zemlji. Na dogodku so gostili Branka Cestnika, slovenskega pisatelja, patra klaretinca, teologa, filozofa in publicista. Cestnik je znan po svojih zgodovinskih romanih, v katerih prepleta osebna doživetja in zgodovinske dogodke. Večer je otvoril glasbeni nastop harmonikarja Urbana Debevca, nato pa se je dogodek nadaljeval s pogovornim omizjem. Cestnik je bil svoji mladosti član Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar je skozi iskanje in osebno preobrazbo prešel v katoliško duhovništvo. Po služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi je vstopil med klaretince, kjer je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko, ter bil leta 1995 posvečen v duhovnika. Kot pisatelj je Cestnik postal znan po svojih zgodovinskih romanih. Prvi, Sonce Petovione (2019), je raziskoval prihod prvih kristjanov na Ptuj in mučeništvo škofa Viktorina. Roman je bil nominiran za nagrado Kresnik 2020. Drugi roman, Šesti pečat (2022), se osredotoča na nasilje, zgodovinske resničnosti in osebno zgodovino avtorja, vključno z izkušnjami iz njegove družine. Cestnik svoje romane piše z velikim poudarkom na zgodovinskih temah, vendar tudi na človeškem trpljenju, žrtvah in pomembnosti etičnih vrednot. V svojih delih pogosto izpostavi vlogo žensk, saj pravi, da brez žensk ne bi bilo nikogar. Njegov zadnji roman, Razmik med žerjavi (2024), obravnava vojne izkušnje v Ukrajini med drugo svetovno vojno in aktualne politične razmere. Cestnik v svojih romanih ne le prikazuje zgodovinske dogodke, temveč tudi globoko človeško razumevanje trpljenja, žrtev in njihovega dostojanstva. Večer se je zaključil s prijetno pogostitvijo, kjer so udeleženci imeli priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj.
V petek, 14. marca 2025, je v Kulturnem domu Šentjošt potekal pogovorni večer z naslovom Prazniki – zakaj in čemu: značaj in pomen neprecenljivih gradnikov skupnosti. Dogodek je organiziralo Kulturno-prosvetno društvo Šentjošt, pogovor pa je vodil politik in dvakratni slovenski minister Aleš Hojs, tudi član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Osrednji gost večera je bil dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter kolumnist. V svoji novi knjigi Prazniki razmišlja o praznikih kot temeljih skupnosti, predmetu spomina in orientacijskih točkah v času. Skozi notranji žar piše o slovenskih praznikih, razlogih za njihov nastanek ter njihovem pomenu za narod in državljane. Pogovor je potekal v treh delih. V prvem delu je dr. Turk predstavil svojo knjigo in izpostavil, da mnoge praznike dojemamo kot osebne, čeprav imajo globlji zgodovinski in družbeni pomen. Kot primer je navedel Božič, ki ga mnogi doživljajo kot družinski praznik veselja, a nosi pomembno zgodovinsko sporočilo, brez katerega samega praznika ne bi bilo. V drugem delu pogovora sta se gosta osredotočila na aktualne družbeno-politične teme v Sloveniji in svetu, pri čemer sta posebej izpostavila vlogo nevladnih organizacij ter njihove vire financiranja. Zaključni del večera je bil namenjen vprašanjem obiskovalcev, ki so s svojimi prispevki še dodatno obogatili razpravo. Po uradnem delu dogodka so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju ob rujni kapljici in prigrizkih. V sproščenem vzdušju so izmenjali mnenja o predstavljenih temah ter se pogovarjali z gostoma. Dogodek je tako poleg intelektualne razprave ponudil tudi priložnost za krepitev medsebojnih vezi med krajani in obiskovalci.
Šentjoščan Lojze Oblak, gospod, ki je del svojega življenja posvetil zbiranju in ohranjanju predmetov iz preteklosti. Njegova zbirka, ki nosi naslov Od jutra do večera ali Od rojstva do smrti, danes šteje več kot 1500 različnih predmetov. Ti predmeti pripovedujejo zgodbo o življenju, delu in vsakdanjih opravilih ljudi nekoč. Lojze, rojen leta 1945, je bil po poklicu poštar, a njegovo srce je vedno pripadalo preteklosti. Kot otrok je z očetom hodil na dnino in si želel postati električar, a mu to ni bilo usojeno. Po zaposlitvi pri Pošti Slovenije je prišel med ljudi in prav pogovori s starejšimi so ga navdihnili, da je začel zbirati stare predmete. Ti predmeti so pripovedovali zgodbe – zgodbe o trdem delu, iznajdljivosti in življenju. Z leti je njegova zbirka rasla. Sprva je predmete shranjeval v kotičku na podstrešju gospodarskega poslopja, danes pa njegova zbirka polni že celotno podstrešje gospodarskega objekta. Med najbolj zanimivimi eksponati so orodja starih obrti, kot so kolarska miza, imenovana kobila, sedlarski pripomočki, mizarski ponk in rezilna baba. Ohranil je številne predmete, povezane s kmetijstvom – preše, stope, sode, trlice za lan, pa tudi kmečke sani, stare šivalne stroje in celo stol za klanje prašiča. Med posebnimi predmeti izstopa njegov najljubši dimniški pripomoček, imenovan Lisica, ki jo je našel v Vnanjih Goricah. Lojze je velik ljubitelj poštne zgodovine. Ko se je po vrnitvi iz vojske zaposlil kot poštar, je s kolesom, peš in kasneje z mopedom ter avtom raznašal pošto po osmih vaseh in zaselkih. Njegova ljubezen do poštne zgodovine ga je vodila k zbiranju različnih predmetov, ki so bili del te dejavnosti. V svoji zbirki hrani staro poštarsko uniformo, prvo potrdilo o sprejemu priporočene pošiljke, poštne nabiralnike, blagajno iz avstro-ogrskih časov in celo prvi telefon, ki je bil v uporabi na pošti v Horjulu. V zbirki se najdejo tudi stari predmeti iz vsakdanjega življenja – postelje, stare ure, pisalni stroji, navijalci klekljev, izdelovalec vrvi in celo skrinja, v kateri so domačini nekoč shranili vse svoje imetje, ko so bežali v Ameriko. Ta skrinja, ki je nekoč potovala čez ocean, je zdaj pomemben spomin na čase, ko so ljudje v iskanju boljšega življenja zapuščali domače kraje. Poleg tega so na koncu zbirke na ogled tudi stare hišne številke različnih krajev in smerokazi. Lojze je že več kot 20 let član Slovenskega etnološkega društva in se redno udeležuje srečanj, kjer si z drugimi zbiratelji izmenjuje znanje in izkušnje. Svoje znanje rad deli z drugimi, še posebej pa si želi, da bi se mladi bolj zanimali za preteklost in dediščino svojih prednikov. Vedno znova poudarja, da stvari niso le predmeti, ampak nosilci zgodb, ki jih ne smemo pozabiti. Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo Lojze z veseljem pripoveduje obiskovalcem. Pred desetimi leti so Lojzeta obiskali tudi strokovnjaki Slovenskega etnološkega društva, med njimi prof. dr. Janez Bogataj, ki so njegovo zbirko prepoznali kot izjemno dragoceno. Kljub temu da sam pravi, da še ni popolnoma urejena, je neprecenljiv del kulturne dediščine občine in širše. Lojze Oblak je v dveh desetletjih zbiranja opravil veliko delo. Vsak, ki prestopi prag njegove zbirke, odnese s seboj del preteklosti, ki je še vedno živa. Vabljeni, da si Lojzetovo zbirko v Šentjoštu ogledate tudi sami.
M. D.
Foto: Jure Žitko, M. D.
G. Lojze Oblak
prvo potrdilo o sprejemu priporočene poštne pošiljke
V nedeljo, 2. marca, je na Dobrovi potekalo že tretje tradicionalno pustovanje, ki je privabilo številne maškare vseh generacij. Dogajanje se je začelo ob 14. uri pred športno dvorano, kjer so se zbrale pustne šeme in nestrpno pričakovale začetek povorke. Za uvod so tolkalci Godbe Dobrova – Polhov Gradec s takti bobnov povabili maškare v sprevod, ki se je podal skozi Dobrovo. Pred trgovino Mercator se je povorki pridružila še Švicarska godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z živahnimi melodijami poskrbela za pravo pustno vzdušje in vodila sprevod nazaj proti športni dvorani. Za razliko od prejšnjega leta je tokrat maškare spremljalo sončno in prijetno vreme, kar je še dodatno popestrilo praznično vzdušje. Po prihodu v dvorano so na otroke in odrasle že čakali animatorji, ki so poskrbeli za nepozabno pustno zabavo. Ovčke in Kranjski Janez so s plesom in igrami razveselili tako najmlajše kot starejše maškare. Vsi zbrani so uživali tudi ob čarovniški predstavi, ki jo je uprizoril Čarovnik Jole Cole in s svojimi triki očaral občinstvo. Ves čas pustnega rajanja je za kulinarično ponudbo skrbela Godba Dobrova – Polhov Gradec s pomočniki. Maškare so se lahko posladkale s slastnim šmornom, hrustljavim pomfrijem ter priljubljenimi cake popsi, na voljo pa so bili tudi posebni cocktaili. Poleg tega je obiskovalce navdušil bogat srečelov s kar 400 dobitki, v foto kotičku pa so si lahko vsi udeleženci ustvarili večne spomine na veseli dan. Vrhunec dogodka je bil izbor najboljših mask Dobrove. Maškare so se ob glasbi sprehajale v krogu pred odrom, komisija na čelu s Kranjskim Janezom pa je izbrala najboljše. Med nagrajenci so bili skupina Kmetija Backa Jona, družina pavov, vesolje z zvezdami, krokodilček, ananas, kokice, Trump in varnostnika, mali lisjak, kmet in račka, smučar, grozdje, Pop It, Radenska z družino, vikinška družina ter avionček. Vse vesele maškare so na koncu za nagrado prejele prave Trojanske krofe. Za zaključek je sledilo še sproščeno druženje ob glasbi skupine Laura & Company, ki je s pestrim glasbenim programom poskrbela, da je bilo pustno rajanje na Dobrovi zaključeno v pravem prazničnem vzdušju.
