Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • S komenskega krasa do Devina

    S komenskega krasa do Devina

    Sijoča jutranja zarja je skupini pohodnikov DU Dobrova obetala lep marčevski pohod. Tokrat smo se odpravili na Kras. Prehoditi smo nameravali323 m visok hribGrmada. Njeno pobočje se na severu dviga nad Brestovico in na jugu nad Sesljanom in Devinom. Zaradi strateške lege je bila vzpetina med 1. svetovno vojno zelo pomembna, tu je potekala avstroogrska obrambna linija, tam so še danes vidni sledovi bunkerjev in strelskih jarkov. 
    Avtobus nas je popeljal do Vipave, nadaljeval skozi manjša naselja, mimo Štanjela, Komna do Brestovice, kjer se je pričel naš pohod. Mimo romarske cerkvice sv. Anastazije iz 15. stoletja smo se po stezicah povzpeli do vrha. Od tu je bil vse okrog lep razgled od zasneženih vrhov Julijcev in Dolomitov ter na bližnji Tržaški zaliv. 
    Po kratkem počitku smo se spustili do vasice Cerovlje in še naprej do obmorskega mesteca Sesljan. Od tu do Devina smo hodili po znani Rilkejevi poti, eni najlepših poti na tem območju. Speljana je ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom in nudi lep pogled na morje. Pohod  smo zaključili v Devinu, se z avtobusom odpeljali do Divače, kjer so nam pripraviliokrepčilo.
    Lep sončen dan je naš spomladanski pohod še polepšal.

    Franci Železnik

     

  • Pekle pustne dobrote

    Pekle pustne dobrote

    Na dan pred pustnim torkom smo se članice DU Dobrova pod vodstvom mojstrice peke Mirjam Kavčič organizirale peko pustnih dobrot. Tečaj je potekal v sproščenem, vendar zelo delovnem vzdušju, kar slike govorijo same po sebi.

      DU Dobrova

  • Prijatelji nordijske hoje z veseljem hodimo in se družimo

    Prijatelji nordijske hoje z veseljem hodimo in se družimo

    V sončnem dopoldnevu smo se prijatelji nordijske hoje po zimskem premoru ponovno srečali in se odpravili na četrtkov redni pohod po prelepi Blagajevi deželi.

    Pot nas je vodila po sprehajalni poti čez polja od Dobrove proti Gradaščici in za Razore. Na poti tja in nazaj smo se nekajkrat ustavili in občudovali prebujajočo se naravo. Pogovorili smo se o naših spomladanskih četrtkovih poteh in spomnili smo se naših odsotnih prijateljev z upanjem, da se nam kmalu pridružijo na naših poteh, ko odkrivamo lepote naših krajev.

    Prihodnji četrtek, 13. marca, se bomo zbrali ob 9. uri v ŠRC Gabrje. Sprehodili se bomo skozi Gabrje pod Ostrožnik in nazaj.

    20. marca pa se bomo odpeljali z avtobusom na Kras in se sprehodili po Štanjelu.

    Veselimo se srečanj na skupnih poteh!

    Za nordijsko hojo: Tone G.

  • 40 dni brez alkohola

    40 dni brez alkohola

    Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letos ponovno opozarjajo na pomembnost podpore za tiste, ki želijo zmanjšati ali povsem prenehati piti alkohol. S pravim pristopom in podporo je takšna odločitev lažja in lahko prinese dolgoročne koristi za zdravje. 
    Podatki za leto 2023 kažejo, da Slovenija še vedno beleži visoko porabo alkohola, ki znaša 9,7 litra čistega alkohola na prebivalca. Pitje alkohola pa ima številne negativne posledice na zdravje, kot so povečano tveganje za bolezni, poškodbe in težave v medosebnih odnosih. Še posebej zaskrbljujoč je podatek, da približno polovica odraslih v Sloveniji tvega ali že doživlja škodljive posledice zaradi alkohola. 
    Psihologinja Karmen Henigsman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da ljudje pogosto ne prepoznajo dolgoročnih posledic pitja alkohola, kot so povečano tveganje za rak, povišan krvni tlak in druge zdravstvene težave. Zavedanje teh učinkov je ključnega pomena za spreminjanje navad. 
    V Sloveniji so na voljo različni viri podpore za tiste, ki si želijo zmanjšati ali prenehati piti alkohol. Centri za krepitev zdravja, ki so del programa Skupaj za zdravje, ponujajo brezplačna svetovanja. V teh centrih zdravstveni delavci pomagajo posameznikom, da si pridobijo vpogled v svoje navade in poiščejo rešitve za spremembo. Poleg tega so na voljo delavnice, ki krepijo medosebne odnose in izboljšujejo počutje. 
    V času akcije “40 dni brez alkohola” Nacionalni inštitut za javno zdravje spodbuja ozaveščanje o problematiki pitja alkohola in možnosti za pomoč. V slovenskih regijah bodo potekali dogodki, kjer bodo predstavljene različne oblike podpore. Posamezniki pa se lahko za anonimno svetovanje obrnejo tudi na spletno stran www.SOPA.si.

    M.D.

  • Zaključek polletnih glasbenih nastopov v Glasbeni šoli Emil Adamič

    Zaključek polletnih glasbenih nastopov v Glasbeni šoli Emil Adamič

    V Glasbeni šoli Emil Adamič so v preteklih mesecih pripravili niz prazničnih in polletnih nastopov, s katerimi so učenci predstavili svoje glasbene spretnosti in napredek. Prvi nastop je potekal 27. novembra v Dolu pri Ljubljani, zadnji pa 14. februarja na Valentinovo na Dobrovi. Skupaj so izvedli kar 25 nastopov v različnih šolah po Sloveniji. Poleg teh javnih nastopov so učenci glasbene šole sodelovali tudi na drugih kulturnih prireditvah in dogodkih, kjer so s svojim igranjem obogatili različne slavnostne trenutke. V vseh teh mesecih so mladi glasbeniki skupaj z glasbenimi učitelji pripravili preko 230 glasbenih točk, v katerih so se predstavili s širokim naborom inštrumentov – od klavirja, kitare, godal, tolkal, pihal in trobil do drugih glasbil. 
    Za nekatere učence se s tem nastopi še ne zaključujejo, saj se intenzivno pripravljajo na glasbena tekmovanja, kot so Temsig, Bolero in druga. S svojim trudom in predanostjo bodo še naprej dokazovali svojo glasbeno odličnost.

    M. D.

  • Drsališče je zaprlo vrata

    Drsališče je zaprlo vrata

    Drsališče Gabrje je v začetku marca sklenilo še eno uspešno sezono. Vrata je odprlo 7. decembra, obiskovalce pa je gostilo vse do nedelje, 2. marca. Kot v prejšnjih letih je drsališče ponudilo prostor za rekreacijo, športne aktivnosti in druženje, obenem pa je prineslo nekaj novosti, ki so lokalno drsališče še izboljšale. 
    Vsak večer so ledeno ploskev zavzeli hokejisti, ki so trenirali v osmih različnih skupinah. Dopoldnevi so bili rezervirani za šolske športne dneve, kar so izkoristile številne osnovne šole iz bližnje in širše okolice, med njimi poleg domačih osnovnih šol tudi OŠ Rakek, OŠ Cerknica, OŠ Horjul in OŠ Log – Dragomer. Vikendi so bili priljubljeni za zasebne rezervacije, ko so si skupine in družine lahko drsališče deloma prilagodile po svojih željah. 
    Letos so obiskovalci lahko uživali v izboljšanih pogojih. Postavili so novo sedišče, nadgradili prostor za shranjevanje drsalk z lesenimi policami in novo mizo. Po novem je bilo mogoče vstopnino in izposojo drsalk poravnati tudi s plačilno kartico, kar je mnogim olajšalo obisk. Za varnejšo in prijetnejšo izkušnjo so poskrbeli z dodatno osvetlitvijo in zaščitnimi mrežami, ki so preprečevale uhajanje pakov z ledene površine. Ob začetku sezone so poskrbeli tudi za brušenje vseh drsalk, da so bile pripravljene za novo sezono. 
    Povezovanje z barom Lokal’c je še dodatno obogatilo dogajanje na drsališču. Tako so gostinci prilagodili svoj delovni čas obratovanju drsališča, poleg tega pa je bil prvič organiziran tudi hokejski turnir na Prešernov dan, ki je bil deležen odličnega odziva. Organizatorji si želijo, da bi ta dogodek postal tradicionalen in bi tudi v prihodnjih letih privabljal ljubitelje hokeja. 
    Obiskovalci so polno sezono uživali v ledenih radostih, organizatorji pa so že usmerjeni v prihodnjo sezono, v kateri želijo ponuditi še več vsebin in izboljšav.

    M. D.

  • Zaključek smučarske sezone v Šentjoštu

    Zaključek smučarske sezone v Šentjoštu

    V nedeljo, 2. marca, se je v Šentjoštu zaključila letošnja smučarska sezona, ki je svoj vrata odprla na božični dan. Kljub vremenskim izzivom in visokim temperaturam je smučišče obratovalo kar 45 dni na Mali vlečnici in 18 dni na Veliki vlečnici. Sezona je bila kljub vremenskim razmeram polna nepozabnih trenutkov. Izvedli so številne dogodke, kot so tradicionalno Retro nočno sankanje, nočna tekma v veleslalomu ter kar 18 tekem v veleslalomu za najmlajše na Mali vlečnici. Potekali so tudi smučarski tečaji, na katerih so učitelji smučanja organizirali 10 večernih in 7 dopoldanskih skupinskih tečajev za vrtce ter več kot 250 individualnih ur učenja smučanja. Zaključek sezone so obeležili z zadnjo tekmo v veleslalomu, kjer so imeli otroci v pustnih kostumih brezplačno prijavnino, vsi tekmovalci pa so prejeli nagrade. Najboljši v svojih kategorijah so osvojili medalje. Ob koncu so med vsemi imetniki smučarskih kart z žrebom izbrali tri srečneže, ki bodo naslednjo sezono prejeli brezplačno celoletno karto, za dobro glasbo in prijetno vzdušje pa je poskrbel DJ Sushi. 
    Smučarsko sezono pa bo Športno društvo Šentjošt uradno zaključilo s tradicionalnim ogledom ekipne tekme smučarskih skokov v Planici.

    M. D. 
    Foto: ŠD Šentjošt

  • Pustni obisk malih maškar na občini

    Pustni obisk malih maškar na občini

    Na pustni torek, 4. marca, je občino Dobrova – Polhov Gradec obiskal pisan sprevod veselih in razigranih maškar. Otroci iz vrtca v OŠ Dobrova so po dopoldanski pustni povorki v treh skupinah prišli razveselit zaposlene na občini. Otroci, stari med 2 in 6 let, so v čudovitih in domiselnih kostumih pričarali pravo pustno vzdušje. Med njimi so se našle živalice, sadje, pravljični junaki, morske deklice, gasilci, policisti in še mnogi drugi. Vsak izmed njih je z navdušenjem predstavil svojo preobleko, skupaj pa so zapeli še nekaj pesmic, kar je srečanje še dodatno popestrilo. Otroška igrivost in pristna radost sta pričarali nasmehe na obrazih vseh zaposlenih. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo otroci v prihodnje obiskali tudi župana Jureta Dolinarja, spoznali njegovo delo in si ogledali njegovo pisarno. Tako bodo imeli priložnost pobliže spoznati delovanje občinske uprave in njene sodelavce. 
    Pustni obisk je bil poln veselja, petja in otroškega smeha, ki je vsaj za trenutek pregnal vsakodnevne skrbi ter pričaral tisto pravo pustno razigranost, ki jo v teh dneh prinašajo najmlajši.

    M. D.

  • Predstavitev naravne in kulturne dediščine

    Predstavitev naravne in kulturne dediščine

    V okviru LAS Barje z zaledjem bodo v občinah Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Vrhnika potekale predstavitve, ki bodo osvetlile značilno dediščino posameznega območja. Vsak dogodek bo obogatil gost, ki bo poglobljeno predstavil dediščino kraja in razkril zanimive zgodbe iz preteklosti. 
    V občini Dobrova – Polhov Gradec bo predstavitev potekala v četrtek, 3. aprila 2025, od 17.00 do 19.00 ure, v Polhograjski graščini. Gostji dogodka bosta Andreja Bahar Muršič in Mija Topličanec iz Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. 
    Polhograjska graščina je kulturni biser občine Dobrova – Polhov Gradec, ki skozi celo leto gosti različne kulturne dogodke. Predstavitve bodo potekale tudi v drugih občinah, kot so Log – Dragomer, Vrhnika, Borovnica, Horjul ter Preserje. 
    Vabljeni, da se pridružite in skupaj odkrijete bogato kulturno in naravno zapuščino naše skupnosti. Udeležba na predstavitvi je brezplačna. Zaradi lažje organizacije in priprave prostora vas vljudno prosimo, da svojo udeležbo predhodno potrdite na e-naslov: info@lasbarje.si.

    M. D.

     

  • Odzovi se na program Svit in poskrbi za svojo rit

    Odzovi se na program Svit in poskrbi za svojo rit

    Mesec marec je mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki. Če upoštevamo priporočila proti raku, kot so zdrava prehrana, opustitev kajenja in pitja alkohola, dnevna telesna aktivnost in zmernost pri sončenju, lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju ogroženosti za nastanek raka in tudi drugih kroničnih bolezni.
    Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljno populacijo predstavlja 600.000 prebivalcev Slovenije, tako moških kot žensk med 50. in 74. letom starosti, ki se jih k sodelovanju povabi vsake 2 leti.

    Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno.

    Za dobro poznavanje Programa Svit so zelo pomembni Svitovi ambasadorji, ki s svojimi pričevanji o borbi z rakom debelega črevesa in danke pripomorejo k večji prepoznavnosti tega programa in dvigu odzivnosti.

    Svitov ambasador Franci Strle: »Ko sem prejel vabilo v Program Svit, se nisem odločil za sodelovanje, vabilo sem zavrgel,« nam zaupa. Tako kot veliko ostalih posameznikov je menil, da je zdrav in da mu ni treba oddati vzorca. Ko je dobil drugo vabilo, pa se je vseeno odločil za sodelovanje. Takrat pa ga je pretreslo, saj je je dobil pozitiven izvid. Preko klicnega centra Programa Svit se je dogovoril za kolonoskopijo. Zdravljenje je potekalo dobro, brez zapletov in vsi, ki so bili del tega procesa, so bili izjemno prijazni. Danes živi življenje, kot ga je pred boleznijo, le da redno hodi na preglede.

    Svitov ambasador Samo Podgornik: »Jaz letos slavim že 10 let od diagnoze raka na debelem črevesu z metastazami na jetrih in danes me zdravniki vabijo le še na redne kontrole. Spomini na operacijo in zdravljenje ostajajo, a z lepimi vtisi na vse zdravnike in negovalno osebje na UKC Ljubljana in Onkološkem inštitutu, ki so bili profesionalni, skrbni in prijazni. A brez programa SVIT in mojega sodelovanja vsega tega ne bi bilo. Če ne bi oddal vzorca blata in če ne bi opravil kolonoskopije, ne bi bil ambasador programa SVIT in vam tega danes ne bi mogel napisati.«

    Svitova ambasadorka Aleksandra Popović: »Ta dan se je začela največja bitka v mojem življenju – bitka za življenje. Samo srčnim in skrbnim zdravnikom in zdravstvenemu osebju se lahko zahvalim, da sem danes še tu, živa in zopet zdrava, takšna, kot sem. Skoraj dve leti je trajal moj težek boj z rakom, vendar nisem niti za trenutek pomislila, da ne bom zmogla, ker sem zaupala v svoje zdravnike, ki so se kot levi borili zame, ker sem imela ob sebi ljudi, ki so dihali in jokali z menoj, ko je bilo prehudo, ker sem vedela, da moram živeti – v prvi vrsti za mojega otroka.«

    Več informacij o Programu Svit pa lahko najdete na www.program-svit.si

    Pripravila: Taja Kontler, dipl.m.s. s specialnimi znanji, NIJZ OE Ljubljana