Obveščamo vas, da bodo v soboto, 22. 2. 2025 od 7. do predvidoma 17. ure na montažnem mostu na Hruševu potekala vzdrževalna dela. V času izvajanja del bo veljala popolna zapora.
Uporabnike naprošamo, da v času popolne zapore uporabljate obvoz po drugih lokalnih cestah.
Hvala za razumevanje!
Občina Dobrova – Polhov Gradec
Na 15. seji občinskega sveta Občine Dobrova – Polhov Gradec so svetniki obravnavali in soglasno potrdili Odlok o proračunu za leto 2025. Ključni dokument, ki usmerja razvoj in delo občine v letu 2025.
V proračunu občine Dobrova – Polhov Gradec so na prihodkovni strani planira sredstva v višini 25.771.312 EUR, od tega je več kot 14 mio EUR načrtovanih za nadaljevanje sanacije cest, ki so bile poškodovanje po poplavah 2023. Za pridobitev teh sredstev se na strani občine že intenzivno pripravlja zahtevana projektna in druga obsežna dokumentacija.
Na odhodkovni strani proračun planira porabo v višini 26.952.210 EUR. Tudi na odhodkovni strani največji delež predstavljajo načrtovani odhodki za izvedbo sanacije.
Poleg zagotavljanja rednega delovanja občine, občinske uprave, javnega zavoda Polhograjska graščina, šol, vrtcev, javne gasilske službe, delovanje društev ind., ki zajamejo pretežni del porabe občinskih sredstev, občina v načrtu razvojnih programov planira tudi nadaljevanje dela na investicijskih projektih, ki prinašajo občini nove pridobitve in izboljšanje pogojev za življenje in delo občanov.
Med večjimi strateškimi projekti v proračunu za leto 2025 gre za izpostaviti predvidena finančna sredstva za nakup zemljišča in pripravo projektne dokumentacije za izbor izvajalca za gradnjo za projekt Center Dobrova. Sama gradnja centra je predvidena v letu 2026, trenutno pa občina nadaljuje s pridobivanjem zemljišč za parkirišča in objekte, v teku je tudi usklajevanje z Direkcijo RS za vode, saj je v cilju celovite ureditve področja načrtovana tudi izgradnja obvozne ceste.
V letu 2025 se planira tudi zaključek objekta Zelena dolina, ki bo v prvi vrsti zagotovila prostore za nujno potrebno selitev knjižnice. Občina je pridobila tudi dodatna finančna sredstva ministrstev in EU sredstev v višini 240.000 EUR za ureditev ozelenitve centra Dobrove. V sklopu tega projekta je načrtovana ureditev prostora med občinsko stavbo in Trgovino Mercator z novo ozelenitvijo in ureditev stalnega in opremljenega prostora za tržnico.
Pridobili smo 535.000 EUR sredstev za nadaljevanje Barjanske kolesarske steze za prvo etapo od Šujice do Hruševega proti Polhovem Gradcu. 50.000 EUR sredstev smo pridobili za investicijo v sanacijo športnega parka ŠRC Gabrje za ureditev malega in velikega nogometnega igrišča, v nadaljevanju pa se predvideva projektiranje celovite ureditve športnega parka ŠRC Gabrje.
Prav tako je v planu izdelava projektne dokumentacije za dograditev vrtca k OŠ Dobrova s prenovo in razširitvijo kuhinje, za katero je že izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje, za katera se bo kandidiralo za finančna sredstva na predvidnem razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
V planu je tudi izdelava PZI projektne dokumentacije za ureditev Horjulske ceste.
V Polhovem Gradcu se bo nadaljevalo z aktivnostmi za izgradnjo Centra zdravja in knjižnica Polhov Gradec, kjer je projekt za gradbeno dovoljenje izdelan in čakamo soglasje direkcije za vode. V pripravi je tudi projektna dokumentacija za sanacijo tlakovcev v graščini in sanacijo odvodnjavanja pod OŠ Polhov Gradec.
Na območjih KS Šentjošt in KS Črni vrh pa se bo v največjem obsegu vlagalo v sanacijo in ureditev cest. V pripravi pa je tudi projektna dokumentacija za izvedbo priklopa vrtine na vodovodno omrežje na Butajnovi.
Na področju izboljšanja prometne varnosti se načrtuje 80.000 EUR za izdelavo prometnih študij in ureditev prometne varnosti za Dobrovo, Polhov Gradec in Šentjošt. Za umirjanje prometa, zlasti v okolici šol in na kritičnih točkah se planira nakup opreme za radarje.
V teku je že izdelava projektne dokumentacije za področje urejanja odpadnih vod oz. gradnjo novih čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja – med drugimi za navezovalni kanal Šujica, za gradnjo omrežja in čistilne naprave Dvor, Dvor Dolenja vas, Srednja vas, Babna Gora ter izgradnja kanalizacije na območju Komanije.
Tudi v letošnjem proračunu so zagotovljena sredstva v višini 30.000 EUR za izgradnjo otroških igral, 30.000,00 EUR za nakup urbane opreme ter nakup priklopnih mest in e-koles v višini 59.454,00 EUR od tega je so sredstva iz proračuna občine predvidena v višini 11.891 EUR, za preostala sredstva v višini 47.563 EUR pa bo občina kandidirala na razpisu za pridobitev EU sredstev.
Občinski proračun tudi zagotavlja sredstva za delovanje vseh krajevnih skupnosti ter za sofinanciranje kmetijske opreme, malih čistilnih naprav in delovanja vseh društev v občini.
Prav tako pa so tudi v letošnjem proračunu zagotovljena sredstva za izvedbo participativnega proračuna. Občani boste lahko ponovno predlagali projekte po vseh krajevnih skupnostih, ki bodo usmerjeni v nove pridobitve in dostopni vsem občanom.
Svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili še Letni program športa za leto 2025, Letni program za kulturo 2025, pripravljen na podlagi zagotovljenih sredstev v občinskem proračunu.
Proračun in obravnavano gradivo zadnje občinske seje, vključno s posnetkom seje najdete na spletni strani občine, kjer sledite povezavam: Občina | Občinski svet | Seje občinskega sveta.
Občina Dobrova – Polhov Gradec
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v sklopu prenove prijavila projekt na Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter uspešno pridobila sredstva. S pomočjo državnega sofinanciranja v višini do 50 tisoč evrov bo občina lahko izvedla več pomembnih izboljšav.
Prve spremembe že vidne
Dela na igriščih so se začela že v začetku februarja. Odstranjena je bila stara ograja, stebri ter stara urbana oprema, postavljeni so bili novi goli, ki bodo kmalu opremljeni z novimi mrežami. Pomembna novost je tudi večja zaščitna ograja za goli, ki bo zdaj merila 24 metrov namesto prejšnjih 12.
Zamenjava umetne trave sledi
Ena od ključnih prenov je zamenjava umetne trave na enem od igrišč. Ta bo izvedena, ko bodo vremenski pogoji primerni, saj je za kakovostno polaganje potrebna ustrezna temperatura in vlažnost zraka.
S prenovo ŠRC Gabrje občina izkazuje svojo zavezanost k športu in aktivnemu življenjskemu slogu. Izboljšana športna infrastruktura bo omogočila kakovostnejše treninge, tekme in rekreacijo za vse generacije.
Občina Dobrova – Polhov Gradec
Že nekaj dni je minilo od vrhunskega večera na dan kulture, 8. februarja, ko se je na Dobrovi prvič odvijal tako velik in čudovit plesni večer.
Pred osmimi meseci, junija 2024, ko so se začele prve priprave, usklajevanja in dogovori, si nihče ni mislil, da bo dogodek moč izpeljati na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bo že prvo leto tako velik odziv. Plesalci s celotne Slovenije so prišli na Dobrovo, da skupaj spletemo lep plesni večer ob dobri plesni glasbi in rujni kapljici. Nekateri z družbo, drugi le z boljšo polovico.
Večina jih ni vedela niti s kom sedi, pa so bili vseeno pogumni in prišli na ples, ne vedoč, kako bo potekal in kaj bodo poleg plesa tam sploh počeli. Marsikdo si je tam našel nove prijatelje, nove ljubitelje plesa in ljudi, s katerimi je preživel nekaj skupnih ur na prečudovit sobotni večer. Večje skupine so svoje prijateljstvo le še poglobile, se podružile ob dobri glasbi. Nazdravljale ob rujni kapljici in plesale do zadnje pesmi in še dlje. Najbolj vztrajna skupina plesalcev in podpornikov godbe je ostala vse do ene ure zjutraj, ko smo godbeniki in starši pospravili že skoraj pol dvorane.
Veselje in čarobnost sta krasila ta lep večer. In mimo teh besed ne moremo. Kljub velikim naporom, delu, reševanju težav in izzivov, se je izplačalo. Polna dvorana čudovitih in navdušenih plesalcev je odraz vsega odrekanja in dela, ki so ga godbeniki, njihovi starši in ostali pomočniki dali v ta projekt.
Ob vhodu je plesalce pozdravljal Volkswagen ID Buzz podjetja Špan, ki je s svojo eleganco navdušil prav vsakega mimoidočega. Na sprejemu so plesalci lahko nazdravili s penino, nato pa se v svojih elegantnih oblekah in plesnih čevljih počasi odpravili do svoje mize. Miza 26 desno ali levo? Največja skrb večera, ki so jo s pomočjo hostes hitro razčistili.
Plesni večer je otvorila Katarin Venturini z njenim nagovorom vsem plesalcem in godbenikom, glasbena otvoritev pa je pospremila pesem Nihče ne ve. Na plesu so se odvijali 4 sklopi po 10 skladb, od tega so imeli plesalci na mizah prave plesne menije, po katerih so lahko sledili, kateri ples je na vrsti.
Plesni večer pa ni bil le večer plesa, kot bi kdo pričakoval. Večer je bil obogaten z različnimi aktivnostmi in presenečenjem. Po prvem sklopu pesmi in daljši pavzi so plesno presenečenje pripravili učitelji plesne šole Plesna Zvezda. Spektakel so pričarali že v prvi minuti in ko so vsi že mislili, da je njihove plesne točke konec, se je z drugo latino caffe pesmijo šele komaj dobro začela. Dodobra so ogreli plesišče, da so plesalci bolj pogumno stopili na plesišče in se prepustili plesnim ritmom. Med drugim sklopom je med skladbami zopet sledilo presenečenje za kar tri slavljenke. Celotna dvorana je zapela kar trem udeleženkam plesa, ki so v kratkem praznovale. Plesalka Petra je rojstni dan slavila prav na tisti dan, flavtistka Eva dan prej, godbena mama Andreja pa je okrogli jubilej praznovala nekaj dni pred plesom. Nato je sledila točka, splet pesmi, kjer je slovel drugi najmlajši, 11-letni godbenik Patrik, ki je s svojim solističnim igranjem na ksilofonu tako navdušil celo dvorano, da se nihče ni upal na plesišče in so vsi samo strmeli v oder in poslušali Patrikove melodije. Nimaš kaj, Patrik res raztura!
Presenečenja pa so še sledila. V naslednjem sklopu pesmi so prvih nekaj skladb izvedli profesionalci – Gašper Konec na klavirju, Jure Rozman na tolkalih, Primož Hudoklin na kitari, Krištof Janša na bas kitari ter Anton Čuden kot solist na saksofonu, dirigent Matej Rihter kot nenapovedani solist na trobenti ter tolkalec Marko Grabner, ki je občinstvo prvič presenetil s petjem.
Aplavzi so se vrstili po vsaki skladbi, vse od prve do zadnje. Plesišče pa se je čez noči vedno bolj praznilo. Vsi utrujeni so odhajali domov, medtem ko so vsi polni energije komaj prišli na svoj račun. V začetku večera se je odvijala tudi nagradna igra Sreča na vrtnici, kjer so se obiskovalci ob nakupu rdeče vrtince borili za 5 res bogatih nagrad. Zakaj se je nagradna igra odvijala le v začetku večera? Ker so bile vrtnice pokupljene v dobri uri! Poleg tega je večer bogatil tudi fotokotiček, kjer so se lahko plesalci in vsi prisotni brezplačno slikali in dobili sliko za spomin.
Celoten večer je bila na voljo tudi pestra kulinarična ponudba narezkov lokalnih pridelovalcev in kmetij ter pestra izbira sladic v kozarčku. Izbrana vina znamke Dar sonca podjetja Koželj Wines so večer postavila še na višji nivo.
Godba se želi zahvaliti vsem godbenikom, staršem, pomočnikom, prostovoljcem, obiskovalcem, plesalkam in plesalcem, donatorjem, sponzorju dogodka, podjetju Špan d.o.o. in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri čudovito izpeljanem večeru.
M.D.
Pohodništvo v času vajine mladosti še zdaleč ni bil tako razširjeno kot danes. Kaj je vaju vleklo v gore? Nas lahko popeljeta v 70. leta, ko sta četrtkove večere preživljala v kranjskem “ferajnu” (alpinističnem odseku)?
A: Še danes smo malo, takrat smo bili pa čisti, čudaki. (smeh) Malo posebni ljudje in tako so nas tudi drugi gledali. Iz Kranja se vidi na Grintavec, Kočno, Storžič in to me je že kot osnovnošolca strašno privlačilo. Gore sem si želel videti od blizu, pa nisem imel nikogar, ki bi šel z mano. Kot otrok sem si rekel: “Ko bom dovolj velik, bom šel sam”. In tako smo pri približno trinajstih letih začeli sami hoditi po hribih. K sreči so nama z bratom to omogočili. Danes bi naju verjetno obravnavale socialne službe, ampak mislim, da sva kljub vsemu dobro zrastla.
Marija, ženska v alpinizmu pa je bila verjetno sploh svojevrstna redkost, kajne?
M: Takrat je bilo vse veliko bolj enostavno kot danes. Najprej smo kot veroukarji s kaplanom hodili po hribih. Moj brat Tone pa je bil soplezalec Nejca Zaplotnika, ki je živel zelo blizu. S Tonetom sta bila zelo dobra prijatelja in srečevala sta se pri nas doma. Bila sem srednješolka, ko je Tone postal načelnik alpinističnega odseka v Kranju in marsikateri sestanek je potekal kar pri nas doma. Te fantje so se mi zdeli fajn. Po koncu vikenda so vedno gledali fotografije – takrat še na diapozitivih. V bistvu me je naprej potegnila družba. Čudilo me je navdušenje fantov, ki so pripovedovali o tem, kako dneve preživljajo v steni. In tako sem tudi sama začela plezati.
Andrej, na prvih straneh svoje avtobiografije se zahvalite staršem, ki sta vam dovolila izživeti svoje sanje. Biti starš alpinista verjetno ni najlažje?
A: Verjetno ne. Prednost je bila, da na začetku nista vedela, kako sploh izgleda v hribih. Kasneje pa sem bil tako trmast in nepopustljiv, da nisem veliko spraševal. Spomnim se, kako sem nekoč v drugem letniku fakultete prišel domov in rekel: “Spomladi grem za tri mesece v Himalajo.” Ne spomnim se reakcije, ampak nič nista imela proti. Veste, takrat ni bilo telefonov. Jaz sem izginil in čez tri mesece sem prišel domov, potrkal na vrata: “Čau, čau, tukaj sem”.
Alpinizem in družina na prvi pogled ne gresta skupaj. Vidva sta si želela tudi družine. Kako velik izziv je bilo usklajevati ti dve ljubezni?
M: Doma imava eno veliko škatlo starih pisem. Ko zdaj prebiram ta pisma se čudim, kako lahko en sam človek naredi vse to, kar sem jaz takrat opisovala Andreju. Nikoli nisva razmišljala, kdaj bova imela otroke, sicer jih ne bi nikoli imela. Otroci so pač prišli. Res pa je, da nama to ne bi uspelo, če ne bi imela zaledja v najinih velikih družinah.
»Nekoč, ko se bom postaral, si bom vzel čas in se bom po Nepalu potepal brez visokoletečih ciljev. Z Marijo,« ste Andrej zapisal že v vajini prvi skupni knjigi Objem na vrhu sveta. Je ideja o Veliki himalajski poti, ki sta jo prehodila pred dobrim letom in jo opisala v najnovejši knjigi Moč noči je v svetlobi zvezd, tlela že dolgo?
A: To sem si želel zelo dolgo. Vendar zaradi vseh obveznosti prej nikakor nisva našla časa za to. Potem sem slišal za Veliko himalajsko pot. O tem nisem govoril na glas, želja je rasla v meni. Eno leto preden sva šla na to pot sva peljala vso družino starejše hčerke v Nepal in tam smo videli tablo s črkami GHM. Marija me je vprašala, kaj to pomeni. Great Himalaya Trail sem ji razložil. Takrat je Marija prvič slišala za to pot. Lansko jesen nama je nekaj odpadlo in rekla sva si, da bodo to najini trije meseci.
V knjigi, Marija, opozorite na zanimivo besedno igro – v besedi srečati se skriva beseda sreča. Kako dragocena so bila za vaju srečanja z domačini in drugimi, ki sta jih srečevala na vajini poti?
M: Na 88-dnevnem prečenju sva 11 noči preživela v šotorih, vse ostale noči pa sva preživela pri ljudeh. Nikamor nisva prišla napovedano, ampak kamorkoli sva prišla, sva bila del družine. Na vrata smo potrkali ob katerikoli uri, tudi ob devetih zvečer. Naš vodnik se je dogovoril in oni so nas sprejeli. Niti enkrat nas niso zavrnili. Niti enkrat. Ponudili so nama prenočišče, naju posedli ob ognjišče in nama pripravili nekaj za jest.
A: Nepal ne imenujejo zastonj dežela nasmehov. Ljudje so povsod neizmerno prijazni.
Med potjo opazita tudi številne paradokse – ljudje, ki nimajo tople vode, imajo telefone. S cmokom v grlu opazujeta, kako zelo so se spremenile nekatere vasi, ki jih, kot pravita, še komaj prepoznata.
M: To je pa mene res presunilo. Ne moreš si mislit, kako imajo v krajih, kjer ljudem revščina seva iz oči, vsi telefone. Tudi majhni otroci. Starši jim dajo v roke telefone, da imajo mir. Niso pa ozaveščeni, kaj to zanje pomeni. Prodor tehnologije v revne razmere vidim kot res veliko grožnjo.
A: Mislim da vse civilizacije, ki niso tako tehnološko razvite kot zahod, na nas gledajo z zavidanjem, češ kaj vse mi imamo. Sploh danes, ko imajo telefone. Pritisne tri tipke in vidi New York, filmske igralke na rdeči preprogi … Ko bi le vedeli, kakšna beda je to, v primerjavi z njihovim življenjem.
Sestavni del življenja je tudi staranje. Kako se nekdo, ki je celo življenje osvajal največ, kar se osvojiti da, hodil po robu fizične zmogljivosti, spopada s pešanjem fizičnih moči?
A: Odgovor je enostaven. Enostavno ne moreš več. Prej ko ugotoviš, da ne boš večno mlad, bolje bo zate. Meni so hribi to hitro pokazali. Za povprečnega človeka z Marijo zmoreva še vedno veliko, seveda pa ne toliko, kot sva nekoč. Predvsem se nama pozna na hitrosti, zato pa je odlična taka pot (Velika Himalajska pot), kjer je pomembnejša vzdržljivost.
M: Jaz sem na to pomislila, ko sva na prečenju hodila pod Makalujem. Preden sva popolnoma zaključila z osemtisočaki je bila najina želja, da greva še na Makalu. To pač ni uspelo. In ko sva stala pod to goro, sem rekla: “Vau, a misliš, da bi še lahko”. Pa sva hitro ugotovila, da ne in da nama je spodaj na Veliki Himalajski poti prav lepo.
Dogodek sta organizirala Planinsko društvo Šentjošt in KPD Ivan Cankar Šentjošt.
Vprašanje:
Zanima me zakaj je tako slabo poskrbljeno za urejanje ceste od Vrzdenca do Šentjošt 1-3 in do meje z vrhniško občino. Cesta je v obupnem stanju in nekateri delajo obvoz po travniku, česar lastniki niso veseli.
Odgovor:
Ta cestni odsek smo si na poziv predsednika krajevne skupnosti Šentjošt 3. 2. 2025 ogledali na terenu. Cestno telo je bilo poškodovano zaradi obilice vode, ki ni odtekala. Kljub nasipavanju je voda vedno znova povzročala poškodbe cestišča. Zato smo se odločili za ureditev odvodnjavanja. 10. februarja je bil izveden vtočni jašek in prepust, ki je speljan v graben. S tem posegom voda ne bo zastajala na cestišču in posledično se bo zmanjšala pogostost poškodovanja cestišča. Uspešnost ureditve bomo sproti spremljali in po potrebi izvedli dodatne ukrepe.
Občina Dobrova – Polhov Gradec pripravlja novo Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS), katere cilj je izboljšati način potovanja v občini in ustvariti varnejšo ter dostopnejšo prometno ureditev za vse prebivalce. Strategija temelji na analizi potovalnih navad občanov, ki je bila izvedena s pomočjo statistike, meritev in anket. Na podlagi teh podatkov bo mogoče oblikovati rešitve, prilagojene dejanskim potrebam prebivalcev in obiskovalcev občine.
Z novo OCPS bo občina prispevala k bolj trajnostni in prijazni mobilnosti ter pridobila možnost kandidiranja za državna in evropska sredstva za izboljšanje prometne infrastrukture.
Občina vabi vse občane na razstavo o pripravi, viziji in ciljih OCPS, ki je na ogled v avli OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec od 17. februarja do 31. marca 2025. Ogled razstave bo obiskovalcem omogočil vpogled v potek priprave strategije ter cilje, ki jih občina želi doseči.
Priprava nove strategije je bila omogočena s sredstvi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je v novembru 2023 objavilo javni razpis za sofinanciranje izdelave OCPS preko kohezijskih sredstev. Občina je prepoznala pomen razpisa in uspešno oddala vlogo, ki je bila potrjena. V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki iz podjetja PZN, ki ima bogate izkušnje pri izdelavi prometnih strategij, so že stekle prve aktivnosti.
Pomemben del priprave OCPS je sodelovanje občanov. Organizirane so bile ankete, delavnice in javne razprave, kjer so občani lahko izrazili svoja mnenja in predloge. Na ta način je strategija v največji možni meri zajela dejanske prometne potrebe in kritične točke v občini.
Cilj nove OCPS je nasloviti prometne izzive, izboljšati kakovost zraka z zmanjšanjem emisij izpušnih plinov ter povečati kakovost življenja občanov. Strategija je hkrati podlaga za pridobivanje sredstev za ukrepe trajnostne mobilnosti.
Projekt sofinancira Evropska unija.
Vabljeni k ogledu razstave in sodelovanju pri oblikovanju prometne strategije občine.
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v preteklih letih v nekaterih naseljih že zgradila novo kanalizacijsko omrežje, v teku je tudi ustrezne dokumentacije za končno predajo nove komunalne opreme v uporabo.
Pridobivanje spremembe gradbenega dovoljenja za gradnjo fekalna kanalizacije Stranska vas
Fekalna kanalizacija Stranska vas je bila izvedena v letu 2023. Vrednost izvedenih del je bila 1.495.000 EUR brez DDV. Med samo izvedbo je prišlo do nekaj manjših sprememb trase kanalizacije in ene večje spremembe trase kanalizacije na odseku od potoka Ostrožnik do potoka Gradaščica, tako da kanalizacija posega na nekaj novih parcel.
V času od pridobitve gradbenega dovoljenja do danes je bilo izvedenih več parcelacij obstojičih parcel, tako da je na trasi kanalizacije precejšnje število novih parcel nastalih iz starih parcel. Za parcele, po katerih poteka sprememba trase kanala je občina morala pridobiti nove služnostne pogodbe, ki omogočajo gradnjo – spremembo gradbenega dovoljenja.
Na tej podlagi je Občina 6. 1. 2025 vložila na Upravno enoto Ljubljana vlogo za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja za projekt gradnja fekalne kanalizacije Stranska vas. Fekalna kanalizacija Stranska vas je kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na kanalizacijski sistem Dobrova, ki se navezuje na novo čistilno napravo Dobrova.
Takoj po prejetju spremembe gradbenega dovoljenja, bo občina pričela s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem
Občina je 22. 1. 2025 na Upravno enoto Ljubljana vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo povezovalnega fekalnega kanala Šujica–Dobrova s črpališčem.
Sanitarna kanalizacija Dobrova–Šujica je povezovalni kanal med kanalizacijskim sistemom Dobrova in kanalizacijskim sistemom Šujica. Kanalizacija je projektirana v skladu s programsko rešitvijo, ki jo je izdelalo JP Vodovod – Kanalizacija. Naloga se izvaja v dveh fazah. V prvi fazi se je že izvedel odsek Dobrova, to je kanal od priključka na obstoječi kanalizacijski sistem Dobrova, do potoka Gradaščica iz smeri Dobrova.
V drugi fazi se bo izvedel odsek Šujica, to je kanal od obstoječe kanalizacije Šujica do potoka Gradaščica, črpališče in tlačni vod. Drugo fazo je pogojevala izgradnja nove čistilne naprave na Dobrovi, ki je sedaj zgrajena. Z izgradnjo navezovalnega kanala se bo ukinilo delovanje sedanje čistilne naprave v Šujici, ki s svojo tehnologijo in glede na obremenitve ne more več slediti parametrom izpustov v okolje in bomo tako s sistemom navezave na novo čistilno napravo na Dobrovi tudi poskrbeli za še varnejše in čistejše okolje. Celotna dolžina novega kanala je cca. 130 m. Projektantska ocena gradnje kanalizacije je 214.950 EUR brez DDV.
Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja smo morali pridobiti tudi služnosti za gradnjo. Vsem lastnikom zemljišč, se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri pridobivanju služnostnih pravic po katerih bo potekalo omrežje.
Pridobivanje uporabnega dovoljenja omrežje na Pristavi in Podrebri
Na območjih naselij Podreber in Pristava je občina v preteklih letih zgradila novo kanalizacijsko omrežje.
Bodoče uporabnike sistema za odvajanje odpadnih vod na območju naselij Podreber in Pristava obveščamo, da za oba projekta poteka postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Na obeh projektih je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je treba dopolniti projektno dokumentacijo. Na projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja v Stranski vasi je prav tako v teku postopek za spremembo gradbenega dovoljenja.
Na občini si prizadevamo, da se postopki v čim krajšem času zaključijo in bodo tako izpolnjeni pogoji za predajo izgrajene nove komunalne infrastrukture v uporabo.
Občina Dobrova – Polhov Gradec
Občina Dobrova – Polhov Gradec je v letih 2023 in 2024 uspešno izvedla participativni proračun, ki občanom omogoča aktivno sodelovanje pri oblikovanju in izbiri projektov za izboljšanje lokalnega okolja.
Izvedeni projekti v letu 2023
V letu 2023 so krajani v posameznih krajevnih skupnostih izglasovali in uresničili naslednje projekte:
• KS Dobrova – izvedba zvočne izolacije v avli Osnovne šole Dobrova,
• KS Polhov Gradec – izvedba učne poti,
• KS Črni Vrh – obnova fasade doma krajanov Črni Vrh.
Izvedeni projekti v letu 2024
V letu 2024 so krajani izglasovali projekte, ki so bili prav tako uspešno izvedeni:
• KS Dobrova – pokablitev dela električne napeljave pri PGD Podsmreka,
• KS Polhov Gradec – ureditev operativne kuhinje v PGD Polhov Gradec,
• KS Črni Vrh – obnovitev zidanih avtobusnih postaj,
• KS Šentjošt – postavitev Zvona miru 1354.
Za izvedbo projektov je bilo v letih 2023 in 2024 vsako leto namenjenih 40.000 evrov.
Participativni proračun 2025 – vabljeni k sodelovanju
Občina bo tudi v letu 2025 izvedla postopek participativnega proračuna, za katerega je ponovno zagotovljenih 40.000 evrov. O vseh podrobnostih vas bomo pravočasno obveščali.
Vabimo vas, da spremljate uradno spletno stran Občine Dobrova – Polhov Gradec ter Facebook profil, kjer bomo objavili vse informacije v zvezi s postopkom participativnega proračuna.
Občane spodbujamo k aktivni udeležbi – predlagajte projekte, ki bi lahko izboljšali vaše lokalno okolje in sodelujte pri glasovanju!
Občina Dobrova – Polhov Gradec
V petek, 7. februarja 2025, je v Kulturnem domu na Dobrovi potekala slovesna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Letos je dogodek imel še posebno noto, saj je bil posvečen 100-letnici rojstva Mikija Mustra, legendarnega slovenskega ilustratorja, striparja in animatorja, ki je s svojim delom zaznamoval številne generacije. Prireditev se je začela s slovesno izvedbo Zdravljice, ki jo je zapela Manca Černigoj ob spremljavi klarineta. Učenci OŠ Dobrova so navdušili z glasbeno-plesno predstavo Lunino kraljestvo, mešani pevski zbor Dobrova pa je občinstvo razveselil s tremi pesmimi: Ob bistrem potoku je mlin, Ptičja svatba in Zottelmarsch. Župan je v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulture in obeležitve Mustrove obletnice. Večer je popestril tudi skeč na temo Mikija Mustra, Anže Ciuha in Vesna Sečnik pa sta kot duet klarinetov izvedla vsem dobro poznano slovensko skladbo Dan ljubezni. Dogodek so dopolnili tudi mladi gledališčniki, nato pa so oder prevzele country melodije.
Prireditev, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Dobrova v sodelovanju z OŠ Dobrova, je bila kot vsako leto tudi letos lepo obiskana. Občinstvo je z bučnimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, večer pa se je zaključil v sproščenem kulturnem vzdušju in druženju.
M. D.
