Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • Program DORA ponovno na Vrhniki

    Program DORA ponovno na Vrhniki

    Program DORA je pomemben, saj omogoča zgodnje odkrivanje raka dojk, ko je bolezen še v začetni fazi in je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Mamografija je trenutno najbolj zanesljiva metoda za odkrivanje majhnih, še netipnih sprememb, kar omogoča hitrejše in manj obsežno zdravljenje ter krajše okrevanje. V preteklosti se je presejalnega slikanja na Vrhniki udeležilo skoraj 80 % povabljenih žensk, pri 23 so odkrili raka dojk, večinoma v začetni fazi. Nova vodja programa DORA, dr. Katja Kovše, ob tej priložnosti spodbuja vse ženske, da izkoristijo to možnost in se udeležijo slikanja. Ob tem jih poziva tudi k zdravemu življenjskemu slogu in rednemu samopregledovanju dojk, saj lahko tako hitreje opazijo morebitne spremembe. 
    Vse občanke občine Dobrova-Polhov Gradec, ki bodo prejele vabilo na presejalno mamografijo, se lahko slikanja udeležijo v določenem terminu. Če jim ta ne ustreza, lahko termin spremenijo preko elektronske pošte, spletnega obrazca ali telefonske številke. 
    Organizatorji programa DORA vabijo vse ženske, da se pregleda udeležijo in tako poskrbijo za svoje zdravje. Mamografija je preprost in učinkovit korak k zgodnjemu odkrivanju raka, ki lahko reši življenje.

    M. D. 
    Foto: Dora

  • Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v javni upravi za leto 2024

    Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v javni upravi za leto 2024

    Slovenska filantropija tudi letos razpisuje natečaj za priznanje Naj prostovoljec in Naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi. Gre za že 12. izbor, s katerim želijo izpostaviti posameznike, ki poleg svoje službe v prostem času nesebično pomagajo skupnosti in hkrati spodbujajo prostovoljstvo med svojimi sodelavci.

    Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so zaposleni v javni upravi in aktivno sodelujejo pri prostovoljskih projektih. Pri izboru bosta upoštevana tako število opravljenih prostovoljskih ur v letu 2024 kot tudi njihova vloga pri širjenju prostovoljskih vrednot med zaposlenimi v javnem sektorju.

    Prijavo lahko oddajo le javne ustanove, v katerih delujejo prostovoljci, rok za oddajo pa je 31. marec 2025. Prijavitelji lahko izpolnijo elektronsko prijavnico, v primeru dodatnih vprašanj pa pišejo na naslov slovenska@filantropija.org.

    Nagrajenca in nagrajenko bodo razglasili na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo potekal 20. maja 2025. Pomembno je omeniti, da lahko posameznik ta naziv prejme le enkrat.

    V preteklih letih so to prestižno priznanje prejeli številni izjemni prostovoljci, ki delujejo na različnih področjih – od zdravstva, šolstva, do občinskih uprav in ministrstev. Njihova predanost prostovoljstvu je odmevala v lokalnih in širših skupnostih, njihov trud pa je pomembno prispeval k boljši družbi.

    Če v svojem delovnem okolju poznate nekoga, ki s svojim prostovoljnim delom spreminja svet na bolje, je to priložnost, da se mu prizna njegov trud. Slovenska filantropija vabi vse javne ustanove, da prijavijo izjemne sodelavce in jim omogočijo, da postanejo del izbrane skupine Naj prostovoljcev javne uprave.

    M.D.

    Foto: Slovenska Filantropija

  • Koncert Tomaža Hostnika

    Koncert Tomaža Hostnika

    V prelepem ambientu polhograjske graščine je na prvi februarski večer novega leta odmevala glasba gorenjskega poeta in šansonjerja, Tomaža Hostnika. Njegova karizma, hudomušnost in glasbena virtuoznost so občinstvo popeljali na nepozabno popotovanje skozi raznolike zgodbe, nastale v sosednji dolini. 
    Poseben čar večera je dodala skrbno izbrana spremljava španskega vina A Pachos, ki je dopolnjevala glasbeno razvajanje in ustvarila pravo nepozabno vzdušje. Ob zvokih klavirja in globoko občutenih interpretacijah so tako obiskovalci na razprodanem koncertu resnično uživali v harmoniji glasbe, vina in prijetne družbe. 
    Z mogočnimi melodijami in subtilnimi detajli je Tomaž dokazal, zakaj velja za enega izmed izjemnih umetnikov na naši glasbeni sceni. Še posebej je navdušil s skladbami, kot so Lbezn i ket tista velka smreka, Nš dujenčk in Golaž, ki jih je predstavil z nalezljivim humorjem in energijo, zaradi katere se je razživela vsa dvorana. Njegova sposobnost povezovanja z občinstvom je bila očitna v vsakem trenutku – bodisi s prefinjenimi melodijami bodisi duhovitimi pripombami med pesmimi. 
    Večer v graščini, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polhov Gradec v sklopu Koncertov presenečenja, je bil prava glasbena poslastica – vrhunska izvedba, odlično vzdušje in ambient, ki je dodal poseben čar dogodku. Polhov Gradec je še enkrat dokazal, da zna gostiti vrhunske umetnike in ponuditi edinstvena glasbena doživetja.

    Vili Koprivec

     

  • Teden pisanja z roko na OŠ Polhov Gradec

    Teden pisanja z roko na OŠ Polhov Gradec

    Letošnja osrednja tema Tedna pisanja z roko je bil »Ko spomini zadišijo«. Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro. Takratnih dogodkov še nismo mogli ubesediti, jih pa s pomočjo vonjev lahko obudimo. Vonjave so zelo močno povezane s spomini zaradi neposredne povezave med vohalnim sistemom in možganskimi centri, ki so odgovorni za čustva in spomine. Ta pojav je pogosto imenovan “Proustov učinek”, po pisatelju Marcelu Proustu, ki je opisal, kako mu je vonj po magdalenicah obudil živ spomin na otroštvo. 
    V otroštvu se vohalni sistem hitro razvija in je močno povezan z učenjem ter čustvenimi izkušnjami. Zato so vonjave, ki jih zaznamo v zgodnjem življenju, pogosto trajno vgrajene v našo spominsko banko. Ob teh spodbudnih besedah organizatorjev smo se podali na pot za našim nosom ali kot je zapisal učenec: »Moj nos ima bogat spomin.«  
    Za nami je 10. Teden pisanja z roko, ki je potekal med 20 in 24. januarjem. Na naši šoli se trudimo, da spodbujamo in navdušujemo pisanje z roko čez celo leto. V projekt so se vključili vsi učenci matične šole ter učenci obeh podružnic. Tako so sodelovali 403 učenci in mentorji. 
    Letošnja tema Tedna pisanja z roko nam je zato še toliko bolj všeč, saj nas je vonj popeljal v rano otroštvo, na travnike, polja in gozdove, od vonja po snegu in babičinih piškotov do dišečih in slanih poletnih noči. Ker imamo starejši veliko več dišečih spominov, ki jih otroci skoraj ne poznajo več, smo k pisanju spodbudili tudi starejše. Učenci so dobili nalogo, da tudi njihovi starši in stari starši pomislijo, kam jih vonjave preteklosti popeljalo in se že veselimo njihovega sodelovanja in tudi povezovanja z otroki. 
    Naj se pisanje z roko in povezovanje nas s svojimi mislimi, domišljijo in spomini nikoli ne konča. Naj se naši dišeči spomini vtisnejo na papir v spomin, veselje za naslednje rodove.


    Koordinatorica Tedna pisanja z roko 
    Simona Mihalic

     

  • Poklonili smo se slovenskemu kulturnemu prazniku

    Poklonili smo se slovenskemu kulturnemu prazniku

    Tako kot vsako leto smo se na Osnovni šoli Polhov Gradec tudi letos s kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga prav radi poimenujemo tudi Ta veseli dan kulture. Tudi letošnje leto zaznamujejo različne obletnice slovenskih umetnikov, ki so vlekle rdečo nit letošnje prireditve. 3. decembra 2024 je minilo 225 let od rojstva našega znamenitega pesnika Franceta Prešerna. Za seboj je pustil dragoceno zapuščino pesmi. Človek, ki simbolizira slovenski kulturni praznik. Takole se je vse skupaj začelo. 
    Mrzli decembrski dnevi. Pri Ribičevih v Vrbi je vznemirljivo in nenavadno živahno. Vsi pričakujejo rojstvo tretjega otroka. Tretji december, popoldne. Oče Šimen se zaskrbljen mota med gospodarskimi poslopji. Čaka, kdaj se bo iz kamre oglasil otroški jok. Zasliši ga; na vrat na nos pohiti v hišo. V veži mu ženske naznanijo, da se mu je rodil zdrav fant. Mati Mina se dobro počuti. V zadregi obstane. Začuti, kako sta ga napolnili prijetna toplota in neizmerna sreča. Botra sta odnesla otroka v uro hoda oddaljene Rodine. Krstili so ga za Franceta.
    Osmošolec Amadej Mrzlikar nam je ob klavirski spremljavi recitiral njegovo pesem O, Vrba, sonet iz cikla šestih sonetov z naslovom Sonetje nesreče, v kateri govori o obžalovanju svojih življenjskih odločitev, o domotožju in razočaranju.
    Osrednja osebnost druge točke na prireditvi je bil tudi Jakob Aljaž, po katerem se imenuje Aljažev stolp na Triglavu. Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi leta 1895, pred 130 leti, je nekega popoldneva v svoji župnijski sobi sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Kot 
    župnik na Dovjem in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava.
    Prisluhnili smo skladbi, ki je tesno povezana z Aljaževo ljubeznijo do slovenskih gora. Melodija O, Triglav moj dom nas je ponesla na vrhove, kjer je dobil svoj navdih.

    Predali smo se tudi »stripovskemu« svetu. Le kdo ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Avtor teh, lahko rečemo, ljudskih stvaritev je Miki Muster, ki ga mnogi poznamo kot pionirja slovenskega stripa, ki nam je skozi svoje nepozabne junake pričaral svet domišljije, humorja in modrosti. Brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Letos mineva okroglih sto let od njegovega rojstva.
    Mineva 10 let od smrti Slavka Avsenika. Njegova pesem Na Golici velja za eno najbolj prepoznavnih polk in največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Gre za glasbenega velikana, ki nam je zapustil dragoceno glasbeno zapuščino. Uživali smo ob zvokih melodije Na Golici, ki sta nam jo pričarala učenca na harmoniki.

    Tudi Niko Grafenauer je s svojo obletnico pripomogel k obogatitvi naše prireditve
    . Letos bo namreč praznoval 85. rojstni dan. Se spomnite Pedenjpeda? Prvošolčki so poskrbeli za navihano recitacijo njegovih pesmi z legendarnim junakom.
    Tudi Desa Muck bo letos praznovala okroglo obletnico. V splošnih knjižnicah najbolj izposojena avtorica. Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, scenaristka in publicistka. Njena imitatorka, naša učiteljica, nas je obiskala in povedala nekaj zanimivosti o njenem življenju.

    Na prireditvi pa smo opazili tudi Mačka Murija. Mladim dobro poznan knjižni lik v slovenski ponarodeli pravljici, ki jo je leta 1975 napisal 
    Kajetan Kovič z ilustracijami Jelke Reichman. Ob 40-letnici izida je bila knjiga ponatisnjena v več kot 150 tisoč izvodih. 
    Pevski zbor je zapel Mačka Murija, kot ga zapoje Neca Falk, ki bo letos dopolnila 75 let. 
    Na prireditvi smo izvedeli nekaj namigov, da je bil praznik še bolj prešeren. Lahko smo si ogledali podelitev Prešernovih nagrad za vrhunske dosežke na področju umetnosti, na dan praznika pa brezplačno odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove, kjer pripravljajo različne razstave in vodene oglede. Lahko smo se sprehodili do Prešernovega spomenika, kjer je že tradicionalno potekal recital Prešernove poezije.
    Prav nič ni narobe, če na dan praznika v roke vzamemo dobro knjigo ali se posvetimo razmisleku o pomenu kulture in življenju in ohranjanju slovenske identitete. 
    Umetniki v trenutkih ustvarjanja pogosto ne verjamejo vase, so negotovi v svoje stvaritve, tako kot mi ne verjamemo, da nam bo vedno uspelo. Napisati dobro pesem, preskočiti kozo pri telovadbi, ohraniti prijatelja, pisati odlično test iz matematike …
    Prireditev smo zaključili s pesmijo Le kdo še verjame Nine Pušlar, ki govori o spoznanjih, ki jih prinese življenje, o iskanju iskrenosti ter zaupanja v medčloveških odnosih. Besedilo izraža razočaranja nad površinskimi odnosi ter hrepenenje po resnični ljubezni in povezanosti. S svojim glasom nas je pobožala osmošolka Jerca Janša, ki je zapela njeno pesem.

    Kot spremljevalna dejavnost prireditve je nastala tudi razstava ilustracij Lile Prap, slovenske 
    pisateljice in ilustratorke, ki bo letos praznovala 70. rojstni dan. Njene knjige, prežete z domiselnostjo, humorjem in barvitimi ilustracijami, nagovarjajo otroke po vsem svetu. V njenih delih imajo glavno vlogo živali, saj sama pravi, da: »… živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.« 
    Učenci razredne stopnje pa so ustvarjali na temo slovenskega kulturnega praznika. Tudi njihove umetnine krasijo našo avlo.

    Tudi s to prireditvijo smo začutili, kako pomembno je, da ohranjamo in razvijamo kulturo in umetnost.

    Učiteljica Urška Žagar

     

     

     

  • Novoletno srečanje

    Novoletno srečanje

    V torek, 7. januarja, smo se pohodniki DU Dobrova udeležili vsakoletnega tradicionalnega pohoda na Vrhe. Ker na vrh vodi več poti, smo izbiro poti – kot vedno, prepustili vsakemu posamezniku. Prihajali smo iz smeri: Dobrova, Šujica, Gaberje in Hruševo. Ob 11. uri se nas je na vrhu zbralo 51 članov. Zaželeli smo si srečno, zdravo in vse dobro v novem letu. Za Vinka Kudra je bil to 100. opravljeni pohod, za kar je prejel tudi priznanje. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za kar so poskrbele tudi dobrote iz nahrbtnika nekaterih udeležencev. K dobremu razpoloženju je tokrat pripomoglo tudi dokaj lepo vreme brez padavin, kljub zelo slabi vremenski napovedi.

    Ana Seliškar, foto: Vinko Kuder

     

     

  • Po Vitovski krožni poti

    Po Vitovski krožni poti

    Na sončen dan, 4. 2. 2025, smo se pohodniki (56 članov) DU Dobrova odpravili v Vipavsko dolino. Že zjutraj nas je pozdravilo sonce in nas vso pot božalo s toplimi žarki, ki so poskrbeli za res pravljično vzdušje. Pot smo začeli v vasi Vitovlje, ki leži pod Vitovsko goro. Vas leži na južnih pobočjih Trnovskega gozda in je prvič omenjena leta 1200 v listinah goriških grofov. Vitovci so poznani po kostanju in vsako jesen organizirajo praznik kostanja. Pot smo začeli po delu asfaltne krožne poti, ki nas je potem vodila pod krošnjami dreves do majhnega kraškega jezera. Vitovsko jezero je znano po svoji naravni lepoti. V njem živijo različne vrste rib in drugih vodnih organizmov. Pozimi se tu naselijo ptice selivke. Nato smo se povzpeli do 650 m nadmorske višine in zagledali kapelico sv. Lucije. Sv. Lucija je zaščitnica slepih. Okolica je poznana po posebni energetski moči. Zadržali smo se več časa in se okrepčali z malico.
    Potem smo nadaljevali po Napoleonovi poti k Visokemu zidu. Pot je kamnita, ponekod so še vidni utori vozov v kamenju. Zid, visok 5 m, so zgradili vojaki v času Ilirskih provinc. Nato smo se odpravili do romarske cerkve sv. Marije. Cerkev stoji na mogočni piramidasti skali nad vasjo Vitovlje in je omenjena že v 14. stoletju. V 2. svetovni vojni je bila porušena. Obnovili so jo domačini. Na platoju pod cerkvijo smo posedeli in občudovali Vipavsko dolino, Jadransko morje, Kras … 
    Prehodili smo še drugi del krožne poti in po 12,5 km dolgem pešačenju smo si privoščili kosilo. Z nami sta ves čas hodila tudi Mirka in Vili, domačina iz Ozeljana, ki dobro poznata domače stezice.

    Vilma Snoj, foto: Vinko Kuder

     

     

                                                            

  • Uspešno leto za Gledališko skupino KUD Dobrova

    Uspešno leto za Gledališko skupino KUD Dobrova

    V sezoni 2024/2025 je ponovno v celoti zaživela gledališka dejavnost na Dobrovi. 

    Gledališka skupina KUD Dobrova je v zadnji sezoni poskrbela za zelo pisano paleto gledališko obarvanih dogodkov:
    Septembra smo zagnali novo sezono gledališkega abonmaja, v katero smo vključili štiri odlične predstave ljubiteljskih gledališč.
    Organizirali smo poseben in enkraten dogodek – potopisno predavanje o potovanju z rikšami čez indijsko Himalajo.
    Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku smo sodelovali s povsem avtorskim gledališkim vložkom na temo Mikija Mustra (ob 100-letnici njegovega rojstva).
    Pod režijsko taktirko Ane Ruter je luč sveta ugledala komedija “Red večnega šivanja“. Predstava vsebuje vse, kar mora dobra zgodba imeti: skrivnosti, romance, lažne identitete in sunkovite zaplete. Novinarjema Pavlu in Silviji se ponudi izjemna priložnost, ki jima obeta hiter skok po karierni lestvici. Njuna naloga je izslediti zmagovalca vinskega tekmovanja, kar ju pripelje do samostana sester Reda večnega šivanja. V iskanju resnice in slave je odločna Silvija pripravljena storiti vse, previdnejši Pavel pa išče nekaj povsem drugega… Premiera predstave je bila 30. 11. 2024, ponovitev pa 7. 12. 2024, obe v dvorani KUD Dobrova. Že januarja smo s predstavo izpeljali prvo gostovanje, in sicer v Horjulu. Vsakič nas je pričakala polna dvorana, odziv gledalcev je bil več kot odličen, ves vložen trud pa poplačan z bučnim in dolgim aplavzom.
    Glavnina gledališke sezone je res že za nami, ni pa še končana – zaključek sezone namreč običajno sovpada z zaključkom šolskega leta. Dela nam tako ne bo zmanjkalo.
    S predstavo bomo gostovali, kjer in kadar bo le mogoče.
    Za kanček tekmovalnosti bomo poskrbeli s prijavami na različne gledališke festivale (Linhartovo srečanje, Čufarjevi dnevi, Novačanovi dnevi …).
    Aprila se bomo udeležili še Gledališke tržnice, velikega dogodka in srečanja ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije in zamejstva. Zagotovo bomo zopet sklenili nova poznanstva in izbirali nove predstave-kandidate za naslednjo abonmajsko sezono.

    Za tiste, ki naše predstave še niste uspeli videti – ponovitev je načrtovana 21. 3. 2025 ob 20.00 v dvorani KUD Dobrova, naslednje gostovanje pa 5. 4. 2025 ob 20.00 v Kulturnem domu Šentjošt. Vse podrobne informacije bodo pravočasno oz. sproti objavljene na spletni strani KUD Dobrova.

    Gledališčniki KUD Dobrova se zahvaljujemo vsem, ki nas podpirate in spremljate na naši poti, še posebej pa donatorjem: A-soft d.o.o., Metrel d.o.o., Metrel-Mehanika d.o.o. in Blaž Vrhovec s.p.

    Gledališčniki KUD Dobrova

  • Ekskurzija mladine

    Ekskurzija mladine

    V soboto, 25. januarja, je 29 mladih gasilcev PGD Polhov Gradec v spremstvu šestih mentorjev obiskalo Gasilsko brigado Ljubljana. Z avtobusom smo se odpeljali izpred gasilskega doma, pred brigado pa nas je že čakal gasilec Klemen Jakša. Najprej smo si v garažah ogledali kratek film o zgodovini brigade in predstavitev njihovega dela. Z ogledom smo nadaljevali zunaj, kjer smo si ogledali različna gasilska vozila in poligone, na katerih izvajajo vaje.
    Največje zanimanje je požela gasilska lestev, tako tista stara izvedba, kot tudi nova. Naša mladina je pokazala kar nekaj znanja ob vprašanjih, ki so jim bila zastavljena. Ogledali smo si tudi gasilsko zaščitno opremo, za konec pa so si otroci zaželeli še ogled spusta gasilca po drogu.

    S. N.

  • 8. februar, slovenski kulturni praznik

    8. februar, slovenski kulturni praznik

    Spoštovani mladi po srcu,

    ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku,
    vam čestitamo
    in se iskreno zahvaljujemo vsem,
    ki vztrajno in nesebično bogatite našo skupnost s prijazno mislijo in dobro besedo
    ter s poštenim delom dajete lepoto in smisel naši sedanjosti in prihodnosti.

    Vaše Društvo upokojencev Dobrova