Avtor: MojaObčina.si Dobrova-Polhov Gradec

  • Izlet na Brione

    Izlet na Brione

    Člani društva upokojencev Dobrova smo se letos odločili, da skupaj praznujemo velikonočne praznike. Tako smo se v ponedeljek, 21. 4  2025, že v zgodnjih jutranjih urah v organizaciji Rudi Tursa odpeljali proti Istri. Naš cilj je bila Fažana. Tu smo počakali na odhod ladjice, ki nas bo odpeljala na Brione, kamor smo bili namenjeni. Po petnajstih minutah vožnje smo pristali in stopili na otok Brioni. Ja, Brioni so bili zelo pomemben otok že v davnini, posebno pa od Rimskih časov naprej. Posebno pomembni so bili v naši prejšnji državi Jugoslaviji, saj je tu takratni predsednik Tito sprejemal pomembne odločitve skupaj s takratnimi svetovnimi voditelji. Po otoku nas je z vlakcem popeljala prijazna vodička, ki nas je seznanila z zgodovino otokov, rastlinami, ki tu rastejo, in z različnimi eksotičnimi živalmi, ki so potomke ali pa še celo živali, kot je slonica, ki jih je Tito dobival za darila iz različnih držav sveta. Po končani vožnji z vlakcem smo se malo sprehodili po otoku, se ustavili v mali cerkvici z zanimivimi freskami, nato pa odšli do kletke, kjer biva že zelo stara papiga Koki. 
    Za ogled nam je ostal še muzej, v katerem so razstavljene fotografije znanih osebnosti in dogodkov tako politikov, kot tudi igralcev in umetnikov, ki so obiskali otok. Zanimiva je tudi razstava raznih eksotičnih živali, ki so bile kot darila v preteklosti pripeljane na otok. Ko so poginile, so vsako nagačili in sedaj so na ogled. Posebno pozornost nam je pritegnil pred muzejem stoječi Cadillac iz leta 1954, ki so ga Titu podarili naši izseljenci iz Kanade in ga je za časa svojega življenja vozil samo on. 
    Polni lepih doživetij smo se tako kot smo prišli, vrnili nazaj na kopno v Fažano. Vendar našega ogleda še ni bilo konec. Po krajšem odmoru za kosilo smo se odpeljali na ogled največjega mesta v Istri, v Pulo. Sprehodili smo se mimo znamenite puljske arene, zgrajene, ko so tu vladali Rimljani in ogled nadaljevali z ogledom ostalih znamenitosti mesta Pula. 
    Sonce je že tonilo v morje, ko smo zapuščali Pulo in se usmerili proti domu. Preživeli smo res lep velikonočni ponedeljek. V želji, da bi takšnjih izletov bilo še veliko, se zahvaljujemo  predsedniku našega društva Tonetu za idejo in dobro organizacijo izleta.

    Vinko Kuder                                       

  • Spoznajmo župnike naše občine – Franc Kadunc

    Spoznajmo župnike naše občine – Franc Kadunc

    V naslednjih nekaj številkah bomo dodobra spoznali življenje in delovanje naših treh župnikov, ki v domači občini skrbijo za duhovno življenje občanov in vernikov. Kot prvi na vrsti se bo predstavil župnik Franc Kadunc iz Šentjošta.

    Kdo ste, od kod prihajate in kako dolgo že službujete v naši občini? 
    Sem France Kadunc, doma sem iz Grosupljega. Sem prvorojenec; imam tri brate in dve sestri. Tudi en brat je še duhovnik, frančiškan, ena sestra pa je posvečena Bogu. Duhovnik sem postal pred 52 leti in pol; pred štirimi leti in pol pa sem prišel za župnika v Šentjošt in s tem v občino Dobrova-Polhov Gradec.

    Kako ste bili sprejeti med krajani? Kaj vam je v naši občini posebej všeč? 
    Kako so me sprejeli farani Šentjošta bi morali vprašati njih. Jaz sem vsekakor zadovoljen na tem mestu. Tu vršim poslanstvo, ki mi je zaupano in je v tem, da najprej z zgledom in seveda z besedo pričujem za evangelij. Župljani so zelo aktivni tako na cerkvenem kot tudi na družbenem področju. Po svojih močeh jim pomagam in jih podpiram.

    Kaj kot duhovnik počnete v prostem času?
    Kar se tiče mojega delovanja izven duhovniške službe rad obiskujem domače, posebno brata duhovnika, ki živi v Mošnjah na Gorenjskem. Vsak teden se srečam tudi z nekaterimi prijatelji duhovniki, kjer se skupaj duhovno poglabljamo in rešujemo težave, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Kajti človek je ustvarjen za družinsko življenje in ta srečanja pripomorejo k temu. Veliko hodim peš, tudi zaradi takšnih zdravnikovih navodil. Pa tudi rad berem tako knjige kot tudi periodiko. Če pa se ponudi prilika pa s prijatelji vržem kakšno partijo taroka. Sem pa tudi navdušen nad našimi skakalci in drugimi športniki.

    Kaj so posebnosti vaše župnije in kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?
    Vsaka župnija, kjer sem deloval, bil sem na petih različnih, je bila edinstvena. Tudi ta je edinstvena iz več razlogov: oskrbeli so mi zelo prijetno stanovanje na nekdanjem hlevu; poskrbijo za hrano, tako da sem gost skoraj v vsaki hiši in v letu in pol obiščem domala vso župnijo. V velikem številu se udeležujejo verskih obredov in radi pri njih sodelujejo; so izredno radodarni, prijazni in komunikativni, me spoštujejo; vsi otroci hodijo k verouku, skratka čutim, da sem povsod dobrodošel. Zelo zagnani so mladi, ki so povezani v skupino silaq in organizirajo oratorij in razne pobude kot so izmenjava jesenskih poljskih pridelkov, oblačil in druge delavnice za otroke in družine. Veliko dobrega naredi karitas, ki s pomočjo dobrodelnih koncertov poskrbi za ostarele in materialne pomoči potrebne. V župniji delujejo tri zakonske skupine, ki se na srečanjih medsebojno bogatijo in podpirajo. V zadnjem času se zbirajo tudi starejši, tisti, ki so stari nad 70 let, mi jim rečemo »tamodri« in si tem lepšajo svoje tretje življenjsko obdobje.

    Kako vidite vlogo Cerkve in župnije v življenju skupnosti? Na kakšne načine ste povezani z dogajanjem v kraju?
    Zelo mi je tudi všeč, da je versko in družbeno življenje povezano. Zato rad oznanim in povabim na razne prireditve, ki so koristne za vse, tako za tiste, ki prihajajo k verskim obredom, kot za tiste, ki se jih ne udeležujejo in se jih tudi rad udeležujem, če mi le dopušča čas. V tej simbiozi vidim blagoslov za vse in prijetno prihodnost.

    Kako vi doživljate spremembe v sodobni družbi? Katere izzive opažate pri vernikih danes, v primerjavi s preteklostjo? 
    Gotovo je, da zgodovina ni dolgočasna. Vedno je nekaj novega v zraku. To opažamo tako v sodobni Cerkvi kot tudi v sodobni družbi. Demokratične spremembe v letih 1990 in naprej so dale nov polet tako Cerkvi kot tudi družbi v kateri živimo. Marsikaj se je spremenilo, recimo to, da je Cerkev vstala iz katakomb, da lahko v družbi govorimo bolj svobodno, da se popravljajo nekatere krivice vernikom, da smemo sploh povedati svoje mnenje. Marsikaj je drugače, boljše, čeprav smo še na poti in ni še videti konca, ki bi zadovoljil vse. To 45 letno nasilje nad kristjani je pustilo hude posledice. Ljudje se še vedno bojijo izpovedati svojo vero, svoje prepričanje, so še v nekem krču. A se stvar popravlja počasi, a vztrajno. In tu je naloga Cerkve in nas duhovnikov. Mnogi so se bali in se morda še bojijo revanšizma predstavnikov Cerkve. To je daleč od božjega načrta. Bog je oče vseh ljudi, vse ima rad, vse vabi, da smo kot družina, ki potuje proti cilju, proti večnemu življenju. Zato je Jezusova Cerkev blizu vsem ljudem, vse spoštuje, tudi njihovo prepričanje; pred njim so vsi enako pomembni ne glede na spol, raso, barvo kože, versko prepričanje. Glede slednjega si želimo, da ne bi delali razlik, oziroma da bi koga poniževali ali izločali zaradi vere. To je moj in seveda tudi verski pogled na prihodnost: že na zemlji skupaj gradimo družbo, ki ima svoj temelj v življenju, ki se bo uresničilo v večnosti, kjer bomo vsi bratje in sestre.

    Hvala vam za vse odgovore. 

    Naslednjič pa bomo spoznali župnika župnije Dobrova, gospoda Janeza Kvaternika.

    Manca Dolinar

  • Gasilske sv. maše na čast sv. Florjanu

    Gasilske sv. maše na čast sv. Florjanu

    V nedeljo, 4. maja 2025, so se v občini Dobrova – Polhov Gradec odvile tradicionalne gasilske svete maše v čast svetemu Florjanu, zavetniku gasilcev. Obenem je ta dan zaznamoval tudi Mednarodni dan gasilcev, ki se po vsem svetu praznuje v spomin na požrtvovalnost in pogum gasilcev. Maše so potekale v treh podružničnih cerkvah po občini – na Hruševem, na Planini nad Horjulom ter naslednji dan še na Brišah. Na posameznih lokacijah so se zbrali predstavniki okoliških gasilskih društev, ki so skupaj počastili svojega zavetnika. 
    Sveti Florjan, ki goduje 4. maja, je znan kot zaščitnik pred ognjem in povodnjami ter velja za zavetnika gasilcev. Njegovo življenje sega v 3. stoletje, ko je kot rimski častnik v pokrajini Norik (današnja Avstrija) pretrpel mučeništvo zaradi svoje krščanske vere. Legenda pripoveduje, da so ga zaradi vere usmrtili tako, da so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns. 
    Mednarodni dan gasilcev, ki sovpada z godom svetega Florjana, je bil uradno razglašen leta 1999 po tragičnem dogodku v Avstraliji, kjer je v gozdnem požaru umrlo pet gasilcev. Ta dan je priložnost, da se spomnimo in zahvalimo vsem gasilcem za njihovo nesebično delo in pogum. 
    Gasilci so ključni del naših skupnosti, saj ne le gasijo požare, temveč tudi pomagajo ob naravnih nesrečah, prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih. Njihova predanost in pripravljenost pomagati sta neprecenljivi vrednoti, ki ju je treba ceniti in spoštovati. Želimo si, da bi se gasilci čim pogosteje srečevali na veselicah in družabnih dogodkih, ter čim redkeje ob požarih in drugih nesrečah.  

    M.D.

    Foto: PGD Dvor, PGD Butajnova–Planina, PGD Hruševo

  • Z godbo v Avstrijo 2025

    Z godbo v Avstrijo 2025

    Nekaj let je že minilo od zadnjega godbenega izleta v tujino, takrat smo se iz Bosne vrnili le nekaj dni pred hudimi poplavami v Bihaću. Godba z zaledjem pa se je letos podala na avstrijsko Koroško. V želji, da bi obiskali zamejske Slovence, smo se godbeniki podali na izlet v Celovec, Beljak in okolico. 
    Ob ne precej zgodnji 6. uri zjutraj smo se podali na pot. Čez Ljubelj vse do prve destinacije. Manjša skupinica godbe se je nadobudno podala v prvo, precej zanimivo postojanko – na zajtrk v pivovarno, a ne dobesedno. Najprej nismo našli vhoda, nato pa je pred nami na veliko pisalo ”Spomladanski sejem” in nasmehnilo se nam je: ”O, imamo nov nastop!”. Pa če se vrnemo nazaj k začetku. Po ogledu vsake malenkosti v trgovini nas je nemško govoreči gospod popeljal čez celotno proizvodnjo pivovarne Hirter. V Avstriji imajo le dve svoji pivovarni in ena izmed njih je prav v Hirtu. Na prvi pogled velika pivovarna z zanimivo proizvodnjo, ki pa je že v evropskem merilu izjemno majhna. Med našim pohajkovanjem po proizvodnji nefiltriranega avstrijskega piva pa so se ostali godbeniki in starši odpravili na ogled gradnje gradu na star način. V bližini Hirta so se domačini pred leti odločili, da bodo na star način s starimi pripomočki in svojimi rokami zgradili grad. Godbeniki so vsakega delavca do potankosti analizirali in sedaj imajo že načrt, kako bodo začeli z gradnjo godbenega gradu na Dobrovi. Minilo je nekaj ur in godbeniki gradbeniki so prišli nazaj v Hirt, kjer smo vsi skupaj kot presenečenje zaigrali Avstrijcem na Spomladanskem sejmu. Potem se nam je seveda že mudilo, saj je bil pred nami še cel pester dan. 
    Ogledali smo si vojvodski prestol in se odpravili na Grad Ostrovica. Grad kot iz filma na 160 m visoki apnenčasti skalni vzpetini. Peš smo šli gor, vaja za Triglav. Podali smo se skozi vseh 14 vrat, ki so onemogočala dostop nasprotnikom do gradu. Na gradu smo si ogledali stare tope, viteško opremo, sulice in vse, kar je spadalo zraven. Krajši počitek in noge so bile ogrete za športno nadaljevanje dneva. Sledila ni sicer hoja na Triglav – ta pride avgusta – temveč godbeno tekmovanje za godbenega prvaka v nogogolfu tj. golf z nogo. Za žogo in med kapljicami dežja smo tekli po trasi in poskušali nabrati čim manj točk in strelov v luknje. Na koncu je naziv naj godbenica v nogogolfu dobila saksofonistka Frida, naj godbenik v nogogolfu klarinetist Anže in naj senior godbenik v nogogolfu bas klarinetist in fotograf Janez. Sklep: očitno so pihalci veliko bolje fizično pripravljeni za športne aktivnosti kot druge sekcije. Naprej smo se podali na Pyramidenkogel, si ogledali razgled in dan zaključili v prečudovitem hostlu ob Vrbskem jezeru. 
    Naslednji, drugi dan smo se zbudili ob najlepšem pogledu na jezero, ki nas je od sob ločil le nekaj korakov. Po zgodnjem zajtrku smo se podali v Dobrlo vas, kjer smo sodelovali pri dvojezični (nemško-slovenski) sveti maši. Že med mašo so nas župljani pospremili z bučnim aplavzom, po sveti maši pa smo zaigrali še nekaj slovenskih skladb in se na povabilo župnika odpravili v sosednjo kavarno, kjer si je lahko vsak godbenik in starš izbral svojo tortico in pijačo. Izredno gostoljubni župnik Janez Tratar s solzami v očeh se nam je zahvalil za naše sodelovanje in seveda povabil, naj še kdaj pridemo. Z veseljem, siti in polni dobrih sladkih tortic smo se odpravili k izredno priljubljeni proizvodnji slovenskih harmonik. Obiskali smo družino Rutar, proizvodnjo Original harmonik Rutar, kjer nas je sprejel gospod Aleks Rutar, sin pokojnega Jožkota Rutarja, začetnika harmonik Rutar. Aleks nam je pokazal kako se harmonika izdela, ogledali smo si lahko različne vrste harmonik, prostore za izdelavo in čisto prvo harmoniko, ki jo je izdelal njegov oče. Pred njegovo hišo smo seveda prišli v stilu – s korakanjem in slovensko zastavo, enak pa je bil tudi odhod. Po kratkem a prijetnem slovenskem druženju z Aleksom, smo se odpravili proti Osojskem jezeru, kjer se je starejši del godbe odpravil na dvourno vožnjo z ladjico, mlajša generacija pa je obiskala adrenalinski park. Čeprav je adrenalinski park res nekaj posebnega, ne doživiš vsak dan, da v Avstriji na ladjici nekdo igra slovensko glasbo. Naši godbeniki in starši so s harmoniko in baritonom vse navzoče zabavali z znanimi slovenskimi melodijami, razvila pa se je prava veselica s plesom in petjem. Po končani vožnji smo se vsi skupaj srečali v adrenalinskem parku. Mlajša generacija je še vedno premagovala ovire na višini, starejši pa so se raje odpravili na manj zahtevne adrenalinske poti. S hvaležnostjo smo dan zaključili na sladoledu ob Osojskem jezeru, kjer je bila večina godbenikov še vedno pod vtisi jutranje maše in si izbrala okus sladoleda ”Hallelujah”.

    Na vrsti je že tretji, zadnji dan. Res škoda, pa vse skupaj je tako hitro minilo. Po družabnem večeru in večernem kopanju v bazenu smo lahko zjutraj spali malo dlje. No, razen tisti, ki so se ob zgodnjih jutranjih urah odpravili na jutranje bujenje v Vrbsko jezero, ki je merilo malo več kot 10 stopinj Celzija. Zadnji, obilen zajtrk, kovčki, vsa oprema in na pot. Prva postojanka zadnjega dne je bila zopet na gradu, vendar ne istem. Odpravili smo se na bližnji grad, kjer smo si ogledali predstavo ptic ujed. Sledilo je slastno kosilo, nato pa ogled muzeja ebordov v centru Celovca. Gospod Gert Prix, lastnik in ustanovitelj muzeja, mimogrede znan avstrijski glasbenik, nam je predstavil njegovo izjemno bogato zbirko klaviatur in instrumentov s tipkami. Na naključnih 10 je tudi zaigral in nam privabil nasmeh na obraz. Matematik in glasbenik Prix je od leta 1987 do danes zbral že preko 2100 elektronskih klaviatur in instrumentov s tipkami. V muzeju si niti dve klaviaturi nista enaki. Vsaka je nekaj posebnega – ena deluje s pomočjo glasu, spet druga je že tehnološko napredna, a precej zakomplicirana. Spet tretja se odziva na bližnje dražljaje, četrta pa ima dodatne tipke, ki služijo namesto dodatnih registrov. V največjem tovrstnem muzeju na svetu je za konec zaigral še naš godbenik Marko, nato pa smo se odpravili naprej. Spet smo se razdelili v dve skupini – mlajši so odšli v trampolin park, starejši na sprehod po Celovcu. 
    Dan smo zaključili na ekološki kmetiji Šlibar v Kovorju pri Tržiču, kjer smo nekako zaključili svoj izlet, ki se ga bomo z veseljem še dolgo spominjali. Zagotovo najboljši izlet do sedaj – z mislimi pa že strmimo naprej, v prihodnje leto. Kam se bomo odpravili takrat? Pustimo se presenetiti.

    M. D. 
    Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG

  • Maj – mesec čebel, medu in ponosa na domače čebelarstvo

    Maj – mesec čebel, medu in ponosa na domače čebelarstvo

    Maj ni le mesec cvetoče narave, temveč tudi čas, ko se še posebej zavedamo pomena čebel in bogate čebelarske tradicije v občini. Naša občina se ponaša z mnogimi predanimi čebelarji in ljubitelji medu, ki s svojim delom prispevajo k ohranjanju narave in lokalne samooskrbe.

    Hiša medu Božnar 
    Med najbolj prepoznavnimi čebelarji v naši občini je Hiša medu Božnar iz Polhovega Gradca. Gre za družinsko podjetje z več kot tridesetletno tradicijo, ki slovi po kakovostnih čebeljih pridelkih in inovativnih izdelkih. Poleg različnih vrst medu, kot so cvetlični, gozdni in kostanjev, ponujajo tudi cvetni prah, matični mleček, propolis, medeno kozmetiko in darilne izdelke. Svoje izdelke so razširili v veleblagovnice po Sloveniji, kar pomeni, da so izdelki dostopni na vsakem koraku. Poleg že omenjenih izdelkov imajo tudi pestro ponudbo jedilnih živil, med katere spadajo čokolade z medom in cvetnim prahom, medeno pecivo, medeni likerji in drugo. Posebno pozornost namenjajo embalaži, kar potrjujejo številna priznanja, med njimi Zlata medalja na svetovnem čebelarskem kongresu APIMONDIA in Slovenski oskar za embalažo za priljubljeni izdelek Sekira v medu. 
    Hiša medu Božnar je tudi pomemben del turistične ponudbe Polhovega Gradca. Obiskovalcem ponujajo degustacije medenih izdelkov, vodene oglede, spoznavanje čebel, sodelovanje na delavnicah izdelave svečk s čebeljim voskom in sodelovanje v lokalnih kulinaričnih doživetjih, kot je Čaj z grofom Blagajem.

    Čebelarstvo Velkovrh 
    Poleg tradicionalnih čebelarskih praks se v naši občini razvijajo tudi sodobni pristopi. Čebelarstvo Velkovrh iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu se odlikuje po inovativnosti in kakovosti svojih izdelkov. Njihov kostanjev med je bil na prvem evropskem ocenjevanju medu razglašen za najboljšega v svoji kategoriji. Poleg tega ponuja tudi cvetni prah, medeni liker ter kremni med z liofiliziranim sadjem. 
    Ponujajo pa tudi apiterapevtske storitve, ki vključujejo terapije z zrakom iz čebeljih panjev, ter izobraževalne oglede za obiskovalce. Apiterapija se ukvarja z uporabo čebeljih pridelkov za ohranjanje in krepitev zdravja ter za zdravljenje različnih bolezni. Temelji na tisočerih izkušnjah tradicionalne medicine in vključuje uporabo medu, cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka, čebeljega voska in čebeljega strupa.

    Čebelarsko društvo Dolomiti 
    Čebelarsko društvo Dolomiti iz Polhovega Gradca je bilo ustanovljeno pred 45 leti in od takrat aktivno deluje na področju čebelarstva v občini Dobrova – Polhov Gradec ter širše. Društvo je znano po svoji predanosti izobraževanju in ozaveščanju javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Redno organizirajo različne dogodke, med njimi Dan odprtih vrat, kjer člani društva obiskovalcem predstavijo skrivnosti čebelarjenja, čebelje izdelke in pridelke, čebelarsko orodje ter tiskano gradivo na temo čebel in čebelarstva. Obiskovalci imajo priložnost degustirati različne vrste medu, si ogledati šolski čebelnjak in se seznaniti z življenjem čebel. Društvo spada tudi v Čebelarsko zvezo Slovenije.

    Čebelarska zveza Slovenije – krovna organizacija slovenskih čebelarjev 
    Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je krovna organizacija, ki združuje več kot 7.500 čebelarjev iz vse Slovenije. Njena vloga je ključna pri usmerjanju in podpori čebelarstva kot pomembne gospodarske in okoljske dejavnosti. ČZS organizira izobraževanja, svetovanja in različne projekte za čebelarje, hkrati pa skrbi za promocijo čebelarstva in ozaveščanje javnosti o pomenu čebel. 
    Zveza je tudi pobudnica razglasitve svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja. Ta dan je priložnost za poudarjanje pomena čebel za prehransko varnost in biotsko raznovrstnost ter za spodbujanje ukrepov. 
    Občina Dobrova – Polhov Gradec je tako dom številnim predanim čebelarjem, ki s svojim delom ohranjajo bogato čebelarsko dediščino in prispevajo k trajnostnemu razvoju naše skupnosti. V mesecu maju, ko obeležujemo svetovni dan čebel, je prav, da se jim zahvalimo za njihov trud in predanost. 
    Naj bo maj priložnost, da posežemo po domačem medu, obiščemo lokalne čebelarje in se poučimo o pomenu čebel za naš vsakdan. S tem ne le podpiramo lokalno gospodarstvo, temveč tudi prispevamo k ohranjanju narave in zdravja.

    M. D.

  • Glasbeni obisk v vrtcih Dobrova in Brezje

    Glasbeni obisk v vrtcih Dobrova in Brezje

    Dobova, 7. maj – V vrtcih Dobrova, Brezje in vrtcu pri Osnovni šoli Dobrova je potekala predstavitev Glasbene šole Emil Adamič, namenjena najmlajšim. Otroci so skupaj z učiteljema Simonom in Tino spoznavali različne inštrumente ter se ob tem zabavali ob petju pesmic. Obisk je bil poln veselja, saj so otroci z zanimanjem poslušali zvoke inštrumentov ter se preizkušali v petju. Obisk učiteljev iz glasbene šole Emil Adamič pa pomeni, da so otroci že dovolj veliki, da se bodo lahko v prihodnjem šolskem letu že vpisali v glasbeno pripravnico in nato nadaljevali svojo glasbeno pot na inštrument. Vabljeni vsi predšolski otroci, ki bodo naslednje leto prvič odkorakali v šolo, da glasbo spoznajo že pri rani mladosti v glasbeni pripravnici na Dobrovi. 

    Manca Dolinar 
    Foto: Simon Brand

  • Zaključni večer cikla Na svoji zemlji – Vera Mejak

    Zaključni večer cikla Na svoji zemlji – Vera Mejak

    V petek, 11. aprila, je v kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu potekal zadnji dogodek letošnjega cikla pogovornih večerov Na svoji zemlji, ki jih organizira Dramska skupina Neptun. Gostja večera je bila diplomirana pravnica Vera Mejak – ženska z izjemno življenjsko zgodbo in bogatimi izkušnjami iz različnih družbenopolitičnih okolij. Večer se je začel z nastopom temperamentne vokalne skupine Svetlice pod vodstvom Martine Kramžar. 
    Vera Mejak se je rodila med drugo svetovno vojno v Beogradu. Njena mama je prihajala iz Savinjske doline, oče pa je bil Srb, član garde kralja Petra II. Karađorđevića. Očeta ni nikoli spoznala, saj je ob koncu vojne izginil v vrtincu političnih čistk. Z mamo sta se nato preselili nazaj v Slovenijo, v Savinjsko dolino. 
    Po končanem študiju prava v Zagrebu je Vera Mejak svojo karierno pot nadaljevala v različnih državnih institucijah – od Službe družbenega knjigovodstva in tožilstva, do Banke Slovenije in Ustavnega sodišča, kjer je delovala kot strokovna sodelavka. Dragocene izkušnje je nabirala tudi v zasebnem sektorju, predvsem v moževem gradbenem podjetju. Kritična opazovalka družbenih dogajanj je spregovorila tudi o svojih pogledih na stranpoti socializma, ki jih je spoznala ne le doma, temveč tudi v Rusiji, njegovem ideološkem izhodišču. 
    Zadnja leta Vera Mejak živi v Španiji, kjer je aktivna v humanitarni organizaciji na Kanarskih otokih. Sama pravi, da je z distance lažje spremljati slovensko politično dogajanje in njegove zmote. S svojo neposrednostjo, odločnostjo in življenjsko modrostjo je navdušila občinstvo. Med pogovorom z Janezom Koprivcem je izpostavila pomen pridnosti, poštenja in gospodarske odgovornosti – vrednot, ki jih danes pogosto pogrešamo. 
    Z gostovanjem Vere Mejak se je zaključila letošnja sezona večerov Na svoji zemlji. Organizatorji pa že napovedujejo, da se ciklus v letu 2026 nadaljuje.

    M. D.

    Foto: Janez Koprivec, Ana Koprivec, Milojka Gantar

  • Povabilo na potopis

    Povabilo na potopis

    Spoštovane članice, člani in ostali občani!

    Vabimo vas na potopis  Afrika, ki ga bomo organizirali v petek, 16. maja, ob 16. uri.

    Po Afriki nas bosta popeljala skozi besedo in sliko Tone in Biserka Pogačar.

    Kraj dogodka: Avtobusna postaja v Polhovem Gradcu

     

    Vljudno vabljeni!                          

    DU Polhov Gradec

  • Večer country glasbe na Čudnem Ranču

    Večer country glasbe na Čudnem Ranču

    V četrtek, 24. aprila 2025, je Čuden Ranč v Gabrju pri Dobrovi gostil prvi koncert letošnje sezone. Na idilični lokaciji, obdani z naravo, je obiskovalce z glasbo razvajal slovenski kantavtor Luka Gluvić s svojo country zasedbo. Dogodek, ki sta ga organizirala Jerman Booking in Čuden Ranč, je privabil številne ljubitelje pristne glasbe.​ 
    Luka Gluvić, znan po svojem edinstvenem prepletanju bluesa, countryja in folk glasbe, je predstavil skladbe s svojega najnovejšega albuma Kdo je tu nor?, ki je izšel februarja 2025 pri založbi Bandini Records. Njegove pesmi, navdihnjene z ameriško “backwood” tradicijo in vplivi umetnikov, kot je Townes Van Zandt, so zaznamovane z zgodbami in močno izraženo poetiko. 
    Zasedbo so sestavljali glasbeniki: Peter Zajc na mandolini in akustični kitari, Dejan Markič na bas kitari ter Andrej Jerman na ustni harmoniki. Dogodki na ranču predstavljajo odlično priložnost za razvoj kulturnih dejavnosti znotraj lokalne skupnosti, organizatorji pa ob tem pozivajo lokalna društva, ki bi želela nastopiti, naj stopijo v stik z njimi. 
    Naslednji dogodek na Čudnovem Ranču bo potekal že v četrtek, 29. maja 2025, ko bo na sporedu večer črnega humorja z nastopi Marka Žerjala, Saša Stareta, Alena Boriška in Aljaža Poredoša. Vabljeni na novo doživetje!

     

    M. D.

    Foto: Nika Halas