Kontaktni podatki Dosegljivi smo na telefonski številki 031/776-259 ali preko maila info@jzpg.si. Naše aktivnosti, pakete in ponudbo lahko spremljate na spletih straneh www.visitpolhovgradec.si in www.grad-polhovgradec.si Sledite nam lahko tudi na Facebook strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Instagram profilu @polhograjska_grascina.
Avtobusna postaja Polhov Gradec Kavarna, turistično informacijski center, prodajalna vstopnic, izposojevalnica e-koles, trgovinica lokalnih izdelkov, čitalnica, igralnica, družabni in prireditveni prostor in še kaj bi ji lahko rekli. Od maja dalje gostinski lokal na avtobusni postaji Polhov Gradec obratuje vsak dan od 10. do 20. ure.
Poroke v Polhograjski graščini Edinstven ambient za sklenitev civilne poroke. Vonj vrtnic in žuborenje vodnjakov poskrbi za nepozaben dogodek. Nudimo celostno storitev; pomoč pri izbiri glasbenikov, floristov, dekoracijo, prevoz, catering itd. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12.00 in 17.00 ob obvezni predhodni najavi.
Polhov doživljajski park Polhu Rogoviležu pomagajte poiskati novi dom! Dogodivščina primerna za naše najmanjše. Vstopnice za Polhov doživljajski park lahko kupite na dveh lokacijah; avtobusni postaji Polhov Gradec in v Muzeju pošte in telekomunikacij po navedenem urniku. Vstopnica znaša 7 € na otroka.
Zven zaklete grofice Prva planinska zvočna pot v Sloveniji. Spoznajte zgodbo o Zakleti grofici preko zvokov gozdnih zvočil. Vstopnice za Zven zaklete grofice lahko kupite na recepciji G Design Hotela (Tržaška cesta 330) vse dni in ure v letu. Vstopnica znaša 7 € na otroka.
Prireditveni prostori Iščete primeren prostor za svoj dogodek? Ponudimo vam lahko prireditveni prostor ob gostišču Pograjski dom, na voljo so tudi prostor ob avtobusni postaji Polhov Gradec in park Polhograjske graščine.
Oglasna panoja na krožišču na Dobrovi Lokalnim društvom in organizatorjem poleg promocije lastnih dogodkov preko naših kanalov omogočamo lepljene jumbo plakatov na dveh panojih v krožnem križišču na Dobrovi. Za rezervacije in dodatne informacije z nami navežite stik po elektronski pošti.
Knjižnica Polhov Gradec Najdete jo v pritličju Polhograjske graščine. Obratuje ob četrtkih od 17.00 do 19.00 in sobotah od 10.00 do 12.00.
Muzej pošte in telekomunikacij Dosegljivi na 01/3640-083 ali muzejpt@tms.si Odpiralni čas od maja do septembra: torek–nedelja od 10.00 do 17.00. Odpiralni čas od oktobra do aprila: torek–petek, nedelja od 10.00 do 17.00. Zadnji vstop v muzej 1 uro pred zaprtjem muzeja. Obratovanje med prazniki in ostale informacije najdete na spletni strani www.tms.si
Vsako leto 9. maja praznujemo Dan Evrope, ki simbolično zaznamuje začetek povezovanja evropskih držav v trajen mir in sodelovanje. Na ta dan leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, s katero je predlagal vzpostavitev skupne proizvodnje premoga in jekla – to je bil prvi korak k ustanovitvi današnje Evropske unije. Danes Dan Evrope predstavlja vrednote miru, enotnosti, solidarnosti in skupne evropske identitete.
V številnih krajih po Evropi ob tem prazniku potekajo dogodki, ki spodbujajo razmislek o evropski prihodnosti ter spoznanje, kako evropske politike vplivajo na lokalne skupnosti. Tudi v občini Dobrova – Polhov Gradec se te vrednote vse bolj odražajo skozi kulturne, naravovarstvene in razvojne projekte, ki črpajo navdih in podporo iz evropskih povezav in programov.
Občina leži na zahodnem robu Ljubljanske kotline in se ponaša z izjemno naravno dediščino, vključno s Krajinskim parkom Polhograjski dolomiti, ki je zaradi svoje biotske raznolikosti in kulturnega pomena pogosto vključen v širše evropske okoljske pobude.
Občina Dobrova – Polhov Gradec se zaveda pomena sodelovanja in povezovanja, ki ga prinaša članstvo v Evropski uniji. Tako v šolah kot v kulturnih ustanovah se vsako leto odvijajo različne aktivnosti, s katerimi se mlade in širšo javnost spodbuja k razumevanju evropskih vrednot. Med te vrednote spadajo tudi spoštovanje raznolikosti, človekove pravice ter odgovornost do skupnega prostora in prihodnosti.
Dan Evrope je priložnost, da se spomnimo, da Evropa ni le politični ali gospodarski projekt, temveč prostor ljudi, zgodb in povezav. In ravno občine, kot je Dobrova – Polhov Gradec, s svojo predanostjo lokalnemu razvoju in odprtosti v svet, potrjujejo, da evropske vrednote živijo tudi v najlepših kotičkih narave, med griči in dolinami Polhograjcev.
Velikonočno dogajanje v župniji Dobrova se je letos začelo z obiskom mladih skavtov z Brezovice ob začetku postnega časa. Sledil je postni oratorijski dan, ki so ga pripravili mladi iz Dobrove. Animatorji so z otroki izdelovali butarice, odraslim pa je bil namenjen duhovno bogat del popoldneva – predavanje z eksorcistom Janezom Kavčičem. V postnem času so verniki iz Dobrove romali tudi na Kurešček in Polhograjsko kalvarijo, kje so molili križev pot. Ti molitveni dnevi so bili posebej posvečeni osebnemu poglabljanju in tišini, ki jo post ponuja. Na cvetno nedeljo je pred cerkvijo potekal blagoslov butaric, nadaljevanje pa v cerkvi. Na Veliko soboto je zaživel lep običaj – prinašanje blagoslovljenega ognja po hišah. Ta ogenj verniki uporabijo za sežig starih butaric, kar simbolno pomeni očiščenje in pripravo na novo življenje, ki ga prinaša vstajenje. Velika noč se je začela zgodaj zjutraj z vstajenjsko procesijo, ki je potekala čez zgornje pokopališče. Procesijo so obogatili bandere vseh štirih podružničnih cerkva, župljani pa so se tradicionalno razvrstili za bandero zavetnika svoje podružnice. Procesijo so spremljali duhovniki, ministranti, mešani pevski zbor in Godba Dobrova – Polhov Gradec, ki je z mogočnimi melodijami napolnila tudi notranjost cerkve. Na Velikonočni ponedeljek, na dan papeževe smrti, je tradicionalno potekal že tretji Blagoslov traktorjev in delovnih strojev pod organizacijo Aleša Škofa. Letos je največji delovni stroj predstavljal kombajn, najmanjši pa župnijska kosilnica.
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, se je na Dobrovi odvijal že tretji tradicionalni blagoslov traktorjev, ki je potekal na parkirišču za pokopališčem. Tudi letos se je po drugi sveti maši ob 10.30 zbralo kar nekaj traktoristov, župljanov in obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali blagoslov traktorjev. Župnik in ministranti so slavnostno blagoslovili okoli 30 traktorjev, med katerimi so prevladovali delovni stroji znamk John Deere in Case, pa tudi drugi priznani modeli, kot so New Holland, Zetor, Deutz, Fendt in Massey Ferguson. Prvič se je blagoslova udeležil tudi največji delovni stroj do sedaj – John Deere kombajn, okrašen z veliko slovensko zastavo.Novost letošnjega dogodka je bila tudi prisotnost župnijske kosilnice, ki so jo temeljito očistili in okrasili mladinci z Dobrove ter jo s ponosom pripeljali na žegen. Po blagoslovu je sledilo prijetno druženje ob kavi, velikonočnih dobrotah in drugih domačih prigrizkih. Za organizacijo dogodka je tudi letos poskrbel Aleš Škof iz Brezja, ki je skupaj s prijatelji poskrbel za vso organizacijo in pogostitev. Blagoslov traktorjev na Dobrovi postaja pomemben krajinski praznik kmetijstva in skupnosti, ki dokazuje, da je kmečka tradicija v dolini še vedno živa. Naslednje leto sledi že četrto srečanje, kjer bo prostora še za kakšen traktor več. Vabljeni.
Letos je Občina Dobrova – Polhov Gradec sprejela nov pravilnik za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja, ki bo veljal do leta 2030. Stari pravni temelji so bili zastareli, zato je bilo treba uskladiti pogoje z novimi evropskimi pravili in potrebami kmetov na terenu. Na tej osnovi je občina objavila javni razpis za leto 2025, s katerim razpisuje skupno 30.000 evrov nepovratnih sredstev. Namen razpisa je podpreti tista področja, kjer so potrebe največje – od posodobitve kmetij, opreme in mehanizacije, gospodarjenja z gozdovi do podpore društvom in mladim, ki se izobražujejo na kmetijskih šolah. V sklopu razpisa so na voljo sredstva za različne ciljane ukrepe: za naložbe v kmetijska gospodarstva, predelavo in trženje kmetijskih pridelkov, posodobitev gozdarske opreme, podporo delovanju kmetijskih in podeželskih društev ter za enkratno pomoč dijakom in študentom, ki se izobražujejo v kmetijskih smereh. Z izborom ukrepov občina sledi ciljem trajnosti, posodobitve, večje samooskrbe in spodbujanja generacijske prenove. Hkrati se želi podpreti tudi širše delovanje podeželskih skupnosti – saj živahno in povezano podeželje pomeni tudi večjo kakovost življenja za vse nas. Več informacij najdete na spletni strani občine ali pokličite v tajništvo na tel. 01 3601 800.
V okviru območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov Ljubljana okolica – Pesem pomladi 2025, ki jo je med 15. in 17. aprilom organiziral JSKD OI Ljubljana okolica, so se v treh zaporednih koncertnih večerih predstavili številni pevski zbori osnovnih šol iz širše ljubljanske okolice. Dogodki so potekali na treh prizoriščih – v torek na OŠ Brezovica pri Ljubljani, v sredo na OŠ Pirniče, zaključni koncert pa je v četrtek potekal v Kulturnem domu Dolsko. Skupno se je v teh treh dneh na odru zvrstilo kar 22 otroških in mladinskih pevskih zborov iz 13 osnovnih šol, med njimi tudi Otroški pevski zbor OŠ Dobrova in Otroški ter Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, ki so se uspešno predstavili že prvi dan na koncertu na Brezovici. Otroški pevski zbor OŠ Dobrova pod vodstvom zborovodkinje Marše Plohl Turk in ob klavirski spremljavi Barbare Novak je izvedel tri skladbe: ponarodelo Sijaj, sijaj sončece v priredbi Katje Gruber, Rojstni dan Tomaža Habeta in Pesem Matevža Goršiča na besedilo Mihaela Lajlarja. Iz Polhovega Gradca pa sta se predstavila kar dva pevska zbora: Siničke in Mladinski pevski zbor OŠ Polhov Gradec, oba pod vodstvom zborovodkinje Alenke Kovačič Divjak in ob klavirski spremljavi Erika Tominca. Siničke so v svojem nastopu zapele Izštevanko Tadeje Vulc, veselo Pikapolonico Piko Miroslava Koerblerja in ljudsko skladbo Srečali smo mravljo v priredbi Bojana Glavine. Mladinski zbor pa se je predstavil s pesmimi Razpnimo jadra Katje Gruber, Thank You for the Music skupine ABBA v priredbi Jerryja Estesa ter domačo klasiko Čez šuštarski most. Celotno revijo je strokovno spremljala Andreja Martinjak, priznana zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki je pohvalila pestrost repertoarja in predvsem veselje nastopajočih, ki so ga izžarevali na odru. Pesem pomladi 2025 je dokaz, kako močna je skupnost petja in kako bogato kulturno življenje raste iz mladih pevk in pevcev. Ponosni smo, da so bili med njimi tudi pevci in pevke iz občine Dobrova – Polhov Gradec, ki so na svojstven način prispevali h glasbenemu cvetenju pomladi.
Gre za gradnjo na območju kulturnega spomenika, s tem pa tudi za specifično gradnjo, saj mora biti izvedba del skladna s kulturno-varstvenimi pogoji. Granitne kocke bodo obnovljene in zamenjane na celotnem odseku. Vljudno vas prosimo, da se že vnaprej pripravite na spremenjen prometni režim. Zapora bo predvidoma lahko trajala mesec dni. Obvoz bo potekal po lokalnih cestah. Prilagojen bo tudi prevoz šolskih in redih linij avtobusov. Podrobnejše informacije o poteku gradnje in obvozih bomo tekoče objavljali na občinski spletni in FB strani. Veselimo se velike pridobitve, ki pa bo zahtevala nekaj prilagoditve in potrpljenja, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Že dobro leto dni bo minilo od slavnega prispevka ” Dobro jutro, Slovenija!”, ki je poleg velikega porasta ob ogledu poročil na Planet TV postal prepoznaven tudi na vseh socialnih platformah, sploh pa na Tik Toku.
Ja, že leto dni bo minilo od čudovite vsakoletne budnice, ki jo Godba v sodelovanju z različnimi društvi in prijatelji pripravi za občane naše in tudi sosednje občine. Letos pa bo posebno leto, kajti vsi skupaj praznujemo jubilejno 10. obletnico Prvomajskih budnic. Vse od začetka Godba zbuja vaščane Šentjošta, Polhovega Gradca, Gabrja, Dobrove in Komanije. Skozi leta so se postaje malo spreminjale, dodajala in tudi odvzemale. Postaj je vsako leto enako, zadnja leta pa se menja le ena postaja, ki je vsako leto drugje. Letos bodo ta privilegij zgodnjega bujenja z godbeno glasbo imeli prebivalci Hruševo – Selo, ki jih bo godba v celotnem sestavu zbujala prvič.
No.. a raje začnimo na začetku. Predlagam, da preberete do konca, saj boste bolje razumeli kje vse lahko ujamete godbo pri njenem bujenju.
BREZJE – Prva, res prisrčna postaja godbe je v Brezju ob 5.20, kjer od avtobusne postaje nasproti vrtca godbeniki korakajo do gasilskega doma, kjer jih Brezn’čani pričakajo s prvo kavo, prvimi prigrizki ter nageljni, ki si jih godbeniki zapnejo na svoje uniforme.
Po klepetu in še vedno malo zaspanih tonih govorjenja se godba odpravi do parkirišča pred Metrelom, kjer jih pričakajo Horjulske mažorete. Godba in mažorete skozi Horjul ob 6.00 korakajo vse do vrtca, kjer jih pobere avtobus, odpelje do Vrzdenca, tam pa jih ob 16.15 čaka sprejem Gasilske zveze Horjul in vseh gasilskih društev občine Horjul. Sledi vzpon v Šentjošt.
ŠENTJOŠT – Ob 7.00 bodo bobni na pohodni korak zbudili vse Šentjoščane, ki se za prvi maj niso odpravili k maši. Vse od cerkve pa do Možinatove hiše bo godba korakala tudi letos. Vabljeni dragi Šentjoščani, da se oglasite, pozdravite godbo. Veliko jim pomeni, če jih ob jutranjih urah pričaka kopica domačinov.
POLHOV GRADEC – Godba se ob 8.00 izkrca iz avtobusa pri PGD Polhov Gradec in budnico igra vse do Avtobusne postaje Polhov Gradec, kjer bo manjša pogostitev.
GABRJE – Godba po Polhovem Gradcu nikoli ne izpusti Gabrja, kjer je tudi sedež godbe. Tam bo budnica letos potekala drugače kot po navadi. Ob 8.45 se bo godba izkrcala na križišču pri klopci, tam pri Prekovih, v bistvu je to še Šujica. Od tam bodo korakali vse do kmetije Pr’ Zel v Gabrje. Trasa torej enaka kot lani, le v drugačni smeri. Sledi kratek program, pogostitev in pot na novo lokacijo – Selo.
HRUŠEVO – SELO – Dragi Hruševci, letos prvič tudi pri vas. Začeli bomo ob 9.45 na Selu, kjer je veliko križišče na klancu. Vse od hišne številke Hruševo 59 bo godba korakala do konca naselja in predvidoma hišne številke Hruševo 51. Sprejema ne bo, bodo pa veseli vsakega prostovoljnega prispevka in domačina, ki jih bo pričakal ob cesti.
ŠUJICA – Ob 10.00 bo godba pozdravila prebivalce Šujice, vse od mosta Selo-Šujica, desno mimo lipe do glavne ceste, kjer jih pobere avtobus. Tudi tam sprejema ne bo, hvaležni bodo za vsak dar in obisk domačinov.
DOBROVA – Ob 10.30 bo godba zaigrala na Dobrovi, kjer bo župnika po drugi sveti maši ne ravno zbudila, temveč vseeno razveselila, nato pa svojo pot nadaljevala čez vas. Župnijski dom Dobrova – Ulica Emila Adamiča vse do PGD Dobrova, kjer godbo čaka sprejem župana in predsednika krajevne skupnosti Dobrova. Vabljeni dragi Dobrovčani na sprejem pred PGD Dobrova. Godbeniki in gasilci bodo veseli vsakega, ki jih bo prišel pozdravit.
PODSMREKA – Najboljše pa pride na koncu. Podsmreka, ki vsako leto znova navduši nad številom obiskovalcev, ki z veseljem in radostjo pričakajo godbo ob tako čudovitem glasbenem dnevu. Najlepša dnevna popotnica po napornem dnevu. Letos se godba v Podsmreki oglasi ob 11.15. Svojo pot začne pri Eurogarden-u vse tja do PGD Podsmreka. Tam godbenike čaka najlepše in najbolj številčno druženje ob odlični topli enolončnici. Godba je iskreno hvaležna vsem Šmarčanom, ki dogodek naredijo najboljši kar se da.
Vabljeni, da posnetke in slike budnice delite na vaših socialnih omrežjih in v objavah označite Godbo Dobrova-Polhov Gradec; @godba.dpg. Z veseljem bomo delili vaše objave!
Že napis na avtobusu bo od jutra oznanjal, da godba prihaja v kraj. Tudi tokrat se bo zbiralo prostovoljne prispevke za delovanje godbe in organizacijo dogodka. Ob cestah bodo plakati spominjali na dogodek, ki ga ni vredno zamuditi! Hvala Krajevni skupnosti Dobrova, ki bo tudi letos sofinancirala godbeno budnico. Iskrena hvala vsem, ki ste vsa ta leta nesebično pomagali pri pogostitvah, organizaciji ter prostovoljnih prispevkih, da je lahko dogodek izpeljan v takem obsegu. Hvala vsem, ki boste godbo tudi letos z veseljem pričakali, oddali kakšen euro, napekli pecivo, poslali kakšno sliko in če ne drugega, pomahali skozi okno z nasmehom na obrazu. Spremljajte socialna omrežja godbe in bodite na tekočem z informacijami. Možna so manjša odstopanja trase.
Prisrčno vabljeni na jubilejno 10. Prvomajsko budnico!
V soboto, 12. aprila, je v športni dvorani na Dobrovi potekal plesni festival, ki je bil sklepni dogodek mednarodnega Erasmus+ športnega projekta Dance to be FIT. Na festivalu se je kar 170 otrok iz Slovenije in Hrvaške predstavilo s plesnimi točkami v slogu rokenrola, ki so se jih skozi leto učili pod strokovnim vodstvom plesnih učiteljev projektnega konzorcija, ki ga je vodil Plesni klub Briljantina. Festival je združil učence osnovnih šol Trnovo, Kolezija, Horjul, Franca Rozmana Staneta, Dolenjske Toplice ter njihove hrvaške vrstnike iz Zagreba. Posebna pozornost je bila namenjena tudi otrokom iz Ukrajine, ki so se zaradi vojne preselili v Slovenijo in na Hrvaško ter se aktivno vključili v projektne dejavnosti. Mladi plesalci so se predstavili s tremi sklopi plesnih koreografij: samostojnimi nastopi, skupinskimi točkami in plesom v parih. Izvajali so jih na glasbo slovenskih in hrvaških rokenrol izvajalcev. Vrhunec dogodka je bila skupinska točka vseh 170 otrok na pesem We Go Together, ki jo je skoraj 200 obiskovalcev nagradilo s stoječimi ovacijami. Prireditev so otvorili Mirjam Kerpan Izak, predsednica Svetovne rokenrol zveze (WRRC) in generalna direktorica projekta, Denis Lilih, športni direktor WRRC in generalni sekretar PK ARRK MegaRock, ter mag. Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo. Festival sta povezovala Jaka in Žiga Vrevc Žlajpah iz PK Briljantina, ki sta tudi usklajevala projektne aktivnosti. Projekt Dance to be FIT je nastal kot odgovor na zaskrbljujoče trende upadanja telesnega in duševnega zdravja otrok v Sloveniji, na Hrvaškem in širše. Pandemija COVID-19 je te trende še poslabšala, zato so se partnerji projekta – Plesni klub Briljantina, PK MegaRock, OŠ Trnovo in hrvaško podjetje Mentalni trening j.d.o.o. – odločili otrokom ponuditi strukturiran, zabaven in zdrav način gibanja. Osrednji cilj projekta je bil izboljšati psihofizično stanje mladih skozi športni ples – rokenrol, ki združuje gibanje, umetniško izražanje, ekipno delo, socialne interakcije in medkulturno povezovanje. Projektne dejavnosti so vključevale 12-tedenske sklope plesnih vadb, predavanja o duševnem zdravju in prehrani ter začetna in zaključna testiranja SLOFIT in psiholoških kazalnikov, ki bodo osnova za pripravo metodološkega dokumenta z dolgoročnimi priporočili. Otroci so imeli v sklopu projekta možnost razvijati motorične sposobnosti, pridobivati plesno znanje, graditi samopodobo, razvijati občutek pripadnosti ter se povezovati z vrstniki iz drugih okolij. Poleg tega so dobili priložnost sodelovati v skupnih športnih dogodkih in taborih. Čeprav se je projekt formalno zaključil, bodo v Plesnem klubu Briljantina z aktivnostmi nadaljevali. Otroci, ki želijo nadaljevati s tečaji rokenrola ali začeti na novo, se lahko vključijo v redne vadbe na različnih osnovnih šolah, kot so Trnovo, Kolezija, Koseze, Horjul in Dolenjske Toplice. Interesenti lahko kontaktirajo klub prek e-pošte na info@briljantina.si ali telefonske številke 031 493 514. Festival ni bil le plesni zaključek projekta, temveč dokaz, da je gibanje lahko tudi pot do boljšega počutja, povezanosti in srečnejšega otroštva.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ki obeležuje vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih in s tem zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo. Za Kristjane po vsem svetu predstavlja vera sporočilo upanja, odrešenja in novega začetka. Po tihem in premišljenem postnem času ter velikem tednu, ki se zaključi z Velikim petkom, prihaja praznično nedeljsko jutro, ki vernike znova spomni na moč vere in pomen skupnosti.
Velika noč je prežeta s simboliko – od blagoslova jedi in velikonočnega ognja do prazničnih maš in zvonjenja cerkvenih zvonov, ki naznanjajo veselo novico. A poleg bogoslužnih obredov in verskih simbolov nosi praznik tudi močan človeški pečat – združuje družine, povezuje skupnosti in v srcih ljudi prebuja toplino, sočutje ter pripravljenost na nove začetke.
Kako pa Veliki teden in Veliko noč doživljajo tisti, ki vodijo župnijo – župniki? Kako se na praznik pripravijo, kako ga preživijo in kaj jim osebno pomeni? O tem so nam spregovorili vsi trije župniki, ki delujejo v občini Dobrova – Polhov Gradec.
JANEZ KVATERNIK – Župnija Dobrova
Veselim se resnice o Kristusovem vstajenju. Smrt zaradi Jezusovega vstajenja nima več zadnje besede. Da je Jezus res vstal od mrtvih, mi potrjujejo naslednja dejstva: prazen Jezusov grob, Jezusova prikazovanja apostolom, praapostolska pridiga, ki jo kot večkratni odmev zasledimo v Apostolskih delih, čudeži, ki so jih vršili apostoli v imenu Vstalega Gospoda, spreobrnjenje Savla, preganjalca prvih kristjanov, preganjanje prvih skupin kristjanov s strani Judov in Rimljanov ter mučeniške smrti apostolov. Če vse to povežem, ne moremo več dvomiti o Kristusovem vstajenju. Ko gledam na zemeljsko življenje iz zornega kota večnosti, lažje kljubujem povečani neveri med ljudmi, oziroma skoraj sovražnemu odnosu današnje družbe do Katoliške Cerkve in do krščanstva. Vstali Gospod je obljubil, da peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. In v 2000-letni zgodovini se to lepo vidi.
V moji rojstni župniji je v navadi poseben Velikonočni običaj “trkanje pirhov”, ki je priljubljen med sorodniki in prav tako na vasi. Vsak si iz družinske košare izbere svoj pirh: najprej preizkusi njegovo trdnost tako, da ga približa lastnim prednjim zobem in nanje rahlo udarja s “špico” (bolj koničastim delom) izbranega jajca. Pri tem posluša, kakšen zvok oddaja pirh: čim nižji je zven, tem trdnejši je izbrani pirh. Nato prosi še svojega nasprotnika v trkanju pirhov, če lahko na isti način preizkusi še trdnost njegovega pirha. Iz poslušanja obeh zvenov sklepa, kateri pirh bo “zmagal” pri trkanju. (Včasih se kdo že po poslušanju “štime” premisli, in ne gre “trkat”, ker se boji pirh izgubiti.) Nato sledi samo “trkanje”: eden trdno drži v roki svoj pirh navpično s “špico” navzgor, drugi pa s svojim, obrnjenim navpično s “špico” navzdol, lahno udarja po nasprotnikovem jajcu. Sliši se: “tok”, “tok”, “tok”, “tok”, oba pa napeto gledata v pirha, kateremu se bo “špica” prej zdrobila. Če se je to zgodilo tvojemu pirhu, moraš ta pirh podariti nasprotniku. Potem si lahko “zmagovalec” izbere naslednjega sotekmovalca in gre z njim “trkat” z zmagovalnim pirhom. Tisti, ki so imeli trdne pirhe in so šli z njimi “trkat” na vas, s sosedi in prijatelji, so lahko domov prinesli tudi po 15 ali 20 pirhov svojih nasprotnikov.
Kot otrok, ministrant sem bil od 3. razreda osnovne šole naprej, sem praznike razumel kot posebne obrede v cerkvi, za Veliko noč so vedno prišli k nam domov strici in tete s svojimi družinami, kar je pomenilo, da smo se bratranci in sestrične veliko družili in skupaj igrali celo popoldne. Kot župnik vernike spodbujam k dobri postni pripravi na praznik, vodim obrede v cerkvi, želim si, da bi se ljudje pustili nagovoriti sporočilu Evangelija; razveselim se lepih spovedi, ko kot spovednik od blizu vidim, da Jezus Kristus osvobaja in tolaži “skesane grešnike.”
BOGDAN ORAŽEM – Župniji Polhov Gradec in Črni Vrh
Temeljni cilj človeštva je premagati neuspeh in to nam govori tudi praznik Velike noči. Teden, ki nas popelje skozi dramo življenja slehernika. Od slave in uspeha, ki ga doživljamo na Cvetno nedeljo, preko muk, trpljenja in križa Velikega petka, do vstajenjskega jutra na Veliko noč. Brez vere v Kristusovo vstajenje obtičimo bodisi v Cvetni nedelji ali Velikemu petku. Lahko nas zaslepi slava in uspeh, ki ga ponuja ta svet, ali pa nas zlomijo preizkušnje, trpljenje in neuspehi.
FRANC KADUNC – Župnija Šentjošt
Že od otroških let mi je Velika noč poleg Božiča zelo pri srcu. Že kot otroci smo raznašali blagoslovljen ogenj po hišah, radi smo barvali pirhe, nesli Velikonočna jedila k blagoslovu, se udeleževali obredov v cerkvi in seveda praznovali Velikonočno jutro ob dobri hrani. Na ta praznik smo se pripravljali zelo zavzeto. Velika noč je za nas praznik upanja, saj nam prav ta Jezusova zmaga nad smrtjo odpira nesluteno prihodnost, ki je večno življenje. Zato je to za kristjane največji praznik. Duška si damo tako z udeležbo na Velikonočni procesiji, potem pri slavljenju vstalega Jezusa pri Velikonočnem bogoslužju in seveda pri obedu za domačo mizo.
Odkar pa sem duhovnik, je praznovanje Velike noči vsako leto dokaj naporno. Veliko je priprav v cerkvi, veliko napora pri posredovanju Velikonočnega sporočila ljudem, veliko dela tudi doma. Tako da sem običajno kar utrujen ob koncu praznikov, a v srcu zelo zadovoljen in srečen, ko doživljam skupaj z ljudmi posebno vzhičenost, ki jo daje ta zmaga nad človekovim največjim sovražnikom, ki je smrt. Čutim, da se mi ves trud bogato poplača, saj ljudje prav v teh praznikih napolnijo naša svetišča in so tudi sami polni radosti, ki jo izžarevajo drug na drugega. Tisti stisk roke, nasmeh, topla beseda in voščilo Vesela Aleluja nas vse kar nekoliko dvigne nad vsakdanje stiske, skrbi in težave. Menim, da je to vsako leto Božje darilo vsem, ki so odprtega srca za velikonočno sporočilo.
Jasno je razvidno, da je Velika noč za duhovnike več kot le vrhunec cerkvenega leta. Je čas globoke povezanosti z ljudmi, priložnost za duhovno prenovo in trenutek, ko se v veri in skupnosti prepleteta človeška srčnost in Božja milost. Čeprav so praznični dnevi za duhovnike pogosto delovno obarvani, v njihovih besedah odzvanja iskrena hvaležnost, da lahko ta sveti čas preživijo v služenju drugim in s tem uresničujejo svoje poslanstvo.
Velika noč nas tako vsako leto znova vabi, da se ustavimo, ozremo vase in drug k drugemu. Naj nas sporočilo vstajenja opomni, da po vsaki temi pride svetloba – in da so prav preprosti trenutki sočutja, skupnosti in vere tisti, ki dajo življenju pravi pomen.
