Avtor: MojaObčina.si Horjul

Pot smo začeli ob 7.30 izpred Občinskega trga, odpravili smo se proti Štajerski. Najprej smo obiskali Cerkev Svete Trojice. Stoji na griču, obdanem z zelenjem in drevesi. Tam nas je prijazno sprejel frančiškanski redovnik. Izvedeli smo, da je naselje dobilo ime ravno po tej cerkvi, saj s svojimi tremi zvoniki ponosno silijo proti nebu. Cerkev so zgradili v obdobju 1636–1643. Iz tega obdobja so se ohranili samo zvonik, del ladje in zvon iz leta 1666. Leta 1667 so cerkev s pomočjo graščaka Tranmansdorfa povečali in na njeni južni strani zgradili samostan. Ker pa je cerkev zaradi romarjev kmalu postala pretesna, so z denarno pomočjo grofa Draškoviča leta 1735 začeli graditi novo. V letih 1779–1780 so cerkev povezali s samostanom. Ko pa je cesar Jožef II. prepovedal romanje, so se cerkveni dohodki zmanjšali, kar je redovnikom aguštincem onemogočalo življenje. Tako so leta 1787 zaprli samostan. Samostan in župnijo so frančiškani prevzeli leta 1854. Cerkev Sveta trojica ima glavni oltar in kar šest stranskih. Njena posebnost je tudi loretska kapela s kipom črne Marije z božjim Detetom. 
Pot smo nadaljevali naprej do samostanske knjižnice. V knjižnici nam frančiškanski redovnik pokazal preko 3000 dragocenih knjig iz obdobja pred letom 1800. Najstarejša knjiga v tej knjižnici je celo knjiga iz 15. stoletja. Večinoma knjig so frančiškani prinesli s seboj iz avstrijskih samostanov leta 1854. 
Po ogledu samostanske knjižnice smo se odpravili v samostansko klet. Klet so zgradili avguštinci v 17. stoletju. Pravijo, da je ena večjih in predvsem po svoji razgibani arhitekturi najlepša. Prvotni namen vinske kleti je bilo skladiščenje dobrin. Leta 2011 je bila obnovljena in sedaj je v upravljanju Občine Sveta Trojica.  V vinski kleti se odvijajo degustacije vin, razstave jaslic in pirhov, pogostitve in protokolarne večerje. 
V vinsko klet nas je pospremila direktorica Zavoda za turizem Sveta Trojica, Lara Loparič.  V klet nas je prišel pozdraviti tudi župan Občine Sveta Trojica g. David Klobasa. Župan in direktorica zavoda sta predstavila  delovanje zavoda, občino in njihove projekte. Ob koncu nam je vinski vitez Ivan Janez Pučko predstavil vinorodni okoliš,  v pokušino smo prejeli tri vrste vina in ocvirkovo pogačo. Za bolj sladkosnede so pripravili skutino gibanico. 
Po vseh teh zanimivih ogledih smo se odpravili na kosilo v Gostilno Šiker. 
Na Občinski trg smo se vrnili okoli 17. ure.

Erika Žakelj 
Foto: občinski arhiv

Zgornja cesta na Lesnem Brdu, ki je bila nekdaj edina pot skozi vas, je tekom desetletij predstavljala ključno povezavo med zgornjim in spodnjim delom naselja in seveda širšo okolico ter vaščanom omogočala dostop do vseh storitev in središč. Pred dobrimi štiridesetimi leti so vaščani Lesnega Brda s svojim delom in prispevki financirali asfaltiranje ceste od Mostarja do cerkve. Pred več kot desetimi pa izpostavili potrebo po rekonstrukciji in novi ureditvi ceste, saj je bila ta dotrajana in ni bilo urejenega odvodnjavanja, je v uvodu otvoritvenega dogodka povedala občinska svetnica Zdenka Troha. Izpostavila je, da so ob nalivih nastale težave, saj je prihajalo do zalivanja spodnjih hiš in proženja posameznih plazov ob celi trasi ceste, zato je bila prenova nujno potrebna. Zahvalila se je Občini Horjul, ki je prepoznala potrebo po prenovi ceste ter vaščanom, za vso pripravljenost in potrpežljivost pred obnovo in med samo gradnjo. Pohvala jo namenila tudi izvajalcem del, za dober odnos in pravočasno opravljeno delo. 
Zbrane je pozdravil tudi župan Janko Prebil ter se zahvalil izvajalcu del podjetju Pirc gradnje d.o.o. za korektno sodelovanje in dobro ter skladno s pogodbenim rokom opravljeno delo. Končna vrednost gradbenih del je bila po besedah župana, tudi zaradi racionalne gradnje in kvalitetnega nadzora pri gradnji, manjša od pogodbene in je znašala nekaj več kot 590.000 EUR z DDV. Za prihranek pri investiciji je torej zaslužen tudi gradbeni nadzornik Mako Susman, ki je s strokovnostjo pripomogel, da je bil uspešno opravljen tudi tehnični prevzem ceste, za kar se mu je župan še posebej zahvalil. Omenil je tudi, da je bilo tekom gradnje na občino podanih nekaj pobud in pritožb s strani vaščanov, ki pa so jih skušali upoštevati in zadeve optimalno urediti. Župan je ob koncu izrazil zahvalo tudi vaščanom, ki so pri projektu kakorkoli sodelovali ter dejal, da občina aktivno nadaljuje s projekti, vendar glede na finančne zmožnosti ter obljubil, da bo tudi pločnik čim prej pripeljan do Lesnega Brda. 
Po kulturni drobtinici v izvedbi domačinke, violinistke Kijare Verbič je, ob prisotnosti narodnih noš, sledil slavnostni prerez traku. Županu Janku Prebilu sta se pridružila svetnica Zdenka Troha in predsednik vaške skupnosti Miha Blokar, skupaj so poprijeli za trak in škarje ter simbolno naznanili uradno odprtje ceste. Sledil je še blagoslov, ki ga je podelil vrhniški župnik Mohor Rihtaršič. »Danes si ne znamo predstavljati življenja brez cest, ki nas tako ali drugače povezujejo in nam služijo pri naših vsakdanjih delih,« je dejal in izpostavil, da se moramo zavedati, da ni vse v naših rokah ter prosil božjega varstva: »Naj nas naš Stvarnik varuje na vseh cestah in poteh, ki so pred nami.« 
Uradni del dogodka, ki se je odvijal na križišču pri Mostarju, je s povabilom na druženje in pogostitev h Gorjanc zaključil predsednik vaške skupnosti Miha Blokar. Cesto so otvorili najmlajši vozniki – »briski otroci«, in to na kolesih, ki so se pogumno pognali po klancu navzgor, za njim pa še četica zbranih vaščanov, občinskih predstavnikov in predstavnikov izvajalcev del, ki so si med potjo ogledali uspešno zaključen projekt rekonstrukcijo javne poti na Lesnem Brdu, ki je vključeval tudi rekonstrukcijo pripadajočih individualnih uvozov, izvedbo podpornih ukrepov oziroma kamnite zložbe vzdolž celotne dolžine ceste ter obnovo vodovoda, izgradnjo meteorne kanalizacije in cestne razsvetljave. Ob spremljavi harmonike v izvedbi vaščana Davida Tometa so udeleženci dogodka nazdravili zaključku projekta, v želji, da cesta dolgo služi svojemu namenu.

Nadja Prosen Verbič 
Foto: npv