Za pusta imamo seveda zelo radi krofe in flancate. Slednje smo pripravili tudi mi. Ga. Ivanka je prinesla ocvrte flancate, ki jih je pripravila že doma, zato so jih lahko učenci takoj poskusili. Ga. Ivica pa je doma pripravila testo za vzhajane flancate, ki so ga učenci nato razvaljali in izrezali flancate. Na koncu so jih previdno ocvrli. Nato smo zapustili tradicionalne vode in se podali v sodobnost. Gospe so nam pripravile recept za ocvrta jabolka: najprej so učenci jabolka narezali na kolute, nekateri so medtem pripravljali maso za palačinke, na koncu pa so kolute jabolk namakali v maso za palačinke in jih ocvrli. Ko so se ocvrta jabolka malo ohladila, so jih še potresli s sladkorjem v prahu in sledil je najboljši del: pokušnja. Učenci so povedali, da so odlična in da jih bodo zagotovo tudi doma pripravili. Kot bi mignil, jih je zmanjkalo. Ga. Cilka nam je še pokazala, kako se naredi jabolčna rolada, nastala je namreč po malo drugačnem postopku kot običajno. Tudi ta je bila učencem zelo všeč, in zato smo bili zelo veseli, ker nam je ga. Cilka prinesla recept. Čas je še prehitro minil, nekateri učenci bi se še kar družili z gospemi, ker je v njihovi družbi vedno prijetno. Razveselile so nas z novico, da bomo za veliko noč spet skupaj kaj dobrega skuhali. Tako smo sledili tradiciji »pust mastnih ust«, a s sodobnim pridihom. Hvala gospem, da so pripravile tako zanimivo in okusno delavnico.
Če ste samo za kratek sprehod, bo morda dovolj že obisk učne poti v okolici šole po Julkini poti ali do novega igrišča pri športnem parku. Za izlete v naravo pa je tu nekaj predlogov.
Cerkev svetega Kancijana in izvir osvežilne vode Ko govorimo o Vrzdencu seveda ne moremo mimo Cankarjeve matere, ki je bila rojena na Vrzdencu. Vsako leto na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, poteka tradicionalni pohod, ki se začne pred poslovilno vežico, kjer tudi stoji kip Cankarjeve matere. Seveda je ta pot, ki vodi prek Žažarja, zelo lepa celo leto in ne samo pozimi. Gre za 14 kilometrov dolg pohod s ciljem na Vrhniki. Enako izhodišče lahko uberete tudi za sprehod proti Samotorici. Gozdna cesta skrita v gostem gozdu nudi dobro senco tudi v vročih poletnih mesecih. Sicer pa je cerkev sv. Kancijana, ki stoji nad Vrzdencem pod obronki gozda, za poznavalce pravi biser zaradi svojih poslikav. Cerkev izhaja iz 13. stoletja in je spomeniško zaščitena. A to še ni vse, če pogled od cerkve usmerimo naravnost dol proti vasi in malo v desno, na drugi strani vrzdenške doline pridemo do izvira čiste vode. Izpod hriba teče izvir ”Deklevšk”, ki ne presahne in se izliva v potok Šujica. Po ljudskem izročilu so si te vode zaželeli ljudje, ki so se poslavljali s tega sveta, saj je voda zelo osvežilna, imela pa naj bi celo zdravilne moči.
Gradišče nad Žažarjem Če ste razpoloženi za prijeten in ne pretirano zahteven sprehod v klanec, se lahko odpravite na Gradišče nad Žažarjem. To je razgledni vrh, visok 547 metrov na morjem, do katerega vodijo gozdne poti. Na vrhu so lepo negovani travniki. Njegovo prepoznavnost mu daje velik leseni križ. Na vrhu hriba se nam odpre lep pogled na okoliško hribovje in doline vse do Ljubljane. Ob lepem vremenu pa razgled seže vse do Alp.
Koreno nad Horjulom – Horjulska Šmarna gora Korena je 729 m visok hrib, ki se nahaja severno od Horjula. Z vrha, kjer stoji lepo obnovljena cerkev sv. Mohorja in Fortunata, se razprostira lep razgled na Polhograjske Dolomite in Ljubljansko kotlino. Na vrhu je tudi razgledna plošča. Ko pridete po poti skozi gozd na glavno cesto pod vrhom, pa najdete tudi vpisno skrinjico z žigom in knjigo. Če nadaljujete pot naprej na vrh do cerkve, se vam odpre lep razgled na večji del hribovja osrednje in zahodne Slovenije, lahko pa se odločite in sprehodite po nezahtevni poti v smeri Samotorice na Kožljek. Na Koreno se sicer lahko podate peš po označenih poteh, za katere skrbi planinsko društvo, lahko pa se povzpnete s kolesom po asfaltni cesti na vrh. Vaše vzpone bodo pridno šteli člani KK Zapravljivček in vam celo podelili priznanje, če boste redno zahajali na Koreno.
Kožljek nad Samotorico in nad meglo v dolini V letnih časih, ko se megla zadržuje po kotlinah, je Kožljek, hrib, ki leži na 788 metrih, hitro dostopna in nezahtevna rešitev za kratek izlet. Na Vrh, ki se nahaja zahodno od Korene, točneje nad vasjo Samotorica, lahko dostopate tako iz Vrzdenca kot iz Horjula. Kožljek je tudi najvišji vrh v občini Horjul. Z vrha, na katerem se nahaja nekaj klopi, se nam odpre lep razgled na Polhograjsko hribovje in del Kamniško Savinjskih Alp, na druge strani razgled ovira gozd. Vrh ima vpisno skrinjico z vpisno knjigo ter žigom.
Malo zgodovine in lep sprehod Med vasema Podolnica in Zaklanec se na prisojni strani dviga dolomitski Grič na višini 426 metrov, kjer stoji cerkev sv. Urha. Ta idilična podoba je narisana tudi v grbu Občine Horjul. Znamenitost cerkvice, ki je bila prvič omenjena leta 1526, je ohranjeno srednjeveško obzidje s stolpoma nekdanjega protiturškega obrambnega tabora. Cerkvica z obzidjem je vpisana v seznam kulturne dediščine Republike Slovenije. Nekoč je bila cerkev utrjena, zid okoli cerkve je bil višji in kar štirje stolpiči so služili vaščanom za shrambo in obrambo pred Turki. Obstajajo domneve, da je bilo pri cerkvi prazgodovinsko naselje. Predvsem pa so zanimive zgodbe ljudskega izročila. Takole pravijo: ”Nekega dne je Turek jedel pod Kajžarjem v Podolnici. Kar nekdo ustreli in izbije Turku žlico iz rok. Prestrašen skoči Turek na noge in zbeži iz strahu pred svetnikom. Drugič so hoteli Turki prihajati na vrh Zaklanškega griča. Kar se začne zemlja udirati pod kopiti in konji niso mogli več naprej. Ko vprašajo, kako daleč seže moč tega svetnika, jim ljudje pokažejo po dolini naprej. Turki potem v tem kraju niso več ropali in požigali.” Ko so nazadnje obnavljali cerkveno streho na sv. Urhu, je Podolničan obrnil lončenega petelina proti Podolnici, rekoč: “Do sedaj je gledal proti Zaklancu, sedaj naj pa še nekaj časa gleda proti Podolnici.” Kmalu zatem je v nevihti udarila strela in petelinu odbila glavo. Tudi o tem je govora, kam so obrnjeni svetniki v cerkvi ali proti Podolnici ali proti Zaklancu.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Razgled z vrha Kožljeka.
Tabla v Horjulu z označenimi izletnimi točkami in znamenitostmi.
Medgeneracijsko središče v Horjulu vabi na kratek sprehod.
Križ na Koreni.
Izvir ”Deklevšk” na Vrzdencu
Kolesarka – idealna za kretke sprehode in kolesarske izlete.
Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda IPoP – Inštituta za politike prostora, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Urbanističnega inštituta RS. Namen akcije je spodbujanje kolesarjenja na delo, namesto vsakodnevne vožnje z avtomobilom. Kampanja Polni zagona je dvomesečni izziv za posameznike in ekipe, ki želijo spremeniti vsakodnevne potovalne navade, se zagnati v nov dan z manj stresa in več energije in obenem bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju. S kolesarjenjem na delo lahko zadovoljimo dnevne potrebe gibanja, znižujemo lastne stroške, hkrati pa tudi pripomoremo k nižanju izpustov CO2.
In kako pravzaprav deluje akcija POLNI ZAGONA?
Izziv bo letos potekal od 31. marca do 25. maja. V tem času si bodo lahko posamezniki in ekipe na spletni strani polnizagona.sidnevno beležili poti opravljene s kolesom. Cilj izziva je, da trajno spremenimo vsakodnevne potovalne navade posameznikov in jih spodbudimo, da takrat, ko je le možno, pustijo avtomobil doma in namesto njega izberejo drugačen način prevoza. Sodelujoči v izzivu se bodo lahko na tedenski ravni potegovali za praktične nagrade, na koncu izziva pa bodo podeljene tudi glavne nagrade. Posameznike bomo preko različnih komunikacijskih kanalov in medijev spodbudili k sodelovanju v izzivu. Tudi z vašo pomočjo si želimo oblikovati široko in odmevno kampanjo, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih.
Sprejmite izziv in se zaženite z nami med 31. marcem in 25. majem 2025!
Skupaj z vami ostajamo Povezani ZA trajnostno mobilnost.
Grega Čepon je po končanem dogodku z navdušenjem postregel z nekaj dejstvi letošnjega dogodka: ”Naši ŠIHT-ovci so postavili nove mejnike in rekorde, ki bodo izziv za naslednje izvedbe, in sicer: Največje število udeležencev do sedaj, saj je bilo kar 132 vpisanih, neuradno pa vsaj 150 sodelujočih. Zabeležili smo rekordno število moških tekaških vzponov. Ivi Hrastovec je dosegel 13 vzponov. Rekordno je bilo tudi pri število ženskih tekaških vzponov. Laura Markelc Primec je zabeležila kar 10 vzponov. No, prav nič manj uspešni niso bili kolesarji. Anže Hočevar je osvojil kar 15 vzponov na vrh s kolesom. Izenačili so tudi najboljši dosežek v kombinaciji: Blaž Končan se je na Koreno povzpel 6x peš in 6x s kolesom in torej osvojil skupno 12 vzponov.” Predsednik KK Zapravljivček se je zahvalil vsem udeležencem, vsem ki so pomagali pri realizaciji Šiht na Koreno 2025, 8 ur pohodov, teka in kolesarjenja na Koreno. Nenazadnje gre zahvala tudi Gasilski enoti Koreno – PGD Horjul za gostoljubje, prostor in celotno gostinsko ponudbo. Podelili so tudi medalje najbolj vztrajnim pohodnikom v sezoni 2024/2025. V letošnji sezoni je med 1. oktobrom 2024 in 28. februarjem 2025 vsaj 100 vpisov v pohodniško knjigo na Koreni zabeležilo 9 pohodnikov, od tega sta maksimum, torej 151 vzponov (vsak dan v tem obdobju!) zabeležila Franci Končan in Tina Malavašič. Čestitke obema! Ker je dogodek potekal na pustno nedeljo, 2. marca, so podelili še nagrade najboljšim maskam. Med njimi so to bili horjulski fantje iz serije Ja chef!, hribovska družina v zasedbi Kekec, Brincelj, Bedanec in Pehta, Mateja Trček in zmagovalec ”polž” Simon Rožnik. Ker je dogodek vedno dobrodelen, so tokrat zbrana sredstva namenili za gasilce na Koreni in nakup gasilskih oblek. Po pokritju stroškov dogodka je za ta namen ostalo 1.500 evrov. Gasilci so bili seveda zelo hvaležni za donacijo in zadovoljni, kot tudi udeleženci dogodka, kar pa se vidi tudi po fotografijah!
Poleg povabljenih članov iz GZ Horjul so se skupščine udeležili tudi povabljeni gostje: župan Občine Horjul Janko Prebil, namestnik poveljnika GZ regije Ljubljana Matjaž Kokalj, predstavniki sosednjih zvez GZ Dolomiti, GZ Brezovica in GZ Vrhnika. Po uvodnem pozdravu in nagovoru so bila podana različna letna poročila, in sicer poročilo predsednika, poveljnika, komisij za članice, mladino in veterane, ter nadzornega odbora za leto 2024. Zatem je bila predstavitev načrta in njegova potrditev za leto 2025. Sledil je trenutek, ki se bo vsekakor zapisal v zgodovino Gasilske Zveze Horjul, saj je po kar 26. letih, torej od same ustanovitve zveze do letos zaključil s funkcijo predsednika Ladislav Prebil. Naslednja točka so bile volitve za novega predsednika GZ Horjul. Na čelo Gasilske Zveze Horjul je bila izvoljena nova predsednica Mojca Jazbar, ki je sprejela vodenje zveze za mandatno obdobje od leta 2025 do 2028. V sklepnem uradnem delu je sledila še podelitev priznanj gasilske zveze. Podeljena so bila tri priznanja GZ Horjul, in sicer dvakrat srebrna značka GZ Horjul Katarini Vrhovec (PGD Žažar) ter Boštjanu Kozini (PGD Podolnica). Zlato značko je prejel Andrej Kozjek, član PGD Horjul. Aleš Vrhovec je prejel priznanje GZ regija Ljubljana. Vsem dobitnikom priznanj kot tudi novi predsednici čestitamo za priznanja za njihove dosežke ter seveda uspešno vodenje zveze novi predsednici.
Zbrano publiko, ki je do zadnjega stola in klopi napolnila športno dvorano OŠ Horjul, so navdušili nastopajoči, ki so na oder prinesli domačo, slovensko narodno-zabavno glasbo. Nastopili so Ansambel Pogum, Krimski lisjaki, Ansambel Škof in člani legendarnega Ansambla bratov Poljanšek. Program je v celoto povezala ena in edina Mama Manka. Po koncertu je sledila veselica z ansamblom Pogum! Tudi tokrat je dogodek potekal v izvrstni organizaciji članov in članic PGD Horjul. Po nastopu smo se na kratko ustavili pri ansamblu, ki ga na Horjul vežejo prav posebej močne vezi. Ansambel Škof je namreč domača zasedba (oz. iz Horjula in Dobrove), ki šteje sedem članov, s svojimi melodijami pa razveseljuje publiko že dve leti. Z nastopanjem so začeli v gostilni Pri Škofu, vadijo pa v prostorih gasilskega doma v Zaklancu in so dejansko čisto pravi horjulski ansambel. Nastopajo kot kvintet ali kot trio, nastopajo tako s klavirsko harmoniko kot tudi s frajtonarico, tako da je razpon melodij resnično širok. Radi preigravajo zimzelene melodije največjih zasedb narodno-zabavne glasbe, od Avsenika, Slaka do Miheliča, pa seveda tudi kakšne novejše, kot na primer skladbe Modrijanov. Če je potrebno, zaigrajo tudi zabavno glasbo, če le s tem polepšajo vzdušje in razveselijo publiko. Na vprašanje, katere skladbe zaigrajo najraje, so vsi v en glas odgovorili, da seveda njihove pesmi »Objemi me« in »Naj veselje živi«. Nastopanje pred domačo publiko jim je nekaj najlepšega, sploh ker vidijo, kako publika živi za domačo glasbo. Mama Manka, ki je s svojimi humorističnimi vložki med premori poskrbela za dobro voljo in obilo smeha, je priznala, da se v Horjul vedno rada vrača in da, če ji spomin pravilno služi, je na tej prireditvi svoje življenjske prigode pripovedovala že osmič ali morda celo desetič zapored. Priznala je, da jo je pred prvim obiskom Horjula kar malce strah pred neznanim, a ko je spoznala to čudovito publiko in vrednote, ki nekaj pomenijo v tej horjulski dolini, se vedno znova z veseljem odzove, ko pokličejo horjulski gasilci. »Tu na tem odru se čuti, da ta publika ljubi slovensko domačo glasbo. To je publika, ki ji vržeš drobtinico, nazaj pa dobiš celega piščanca,« še dodaja v svojem značilnem humorju vedno dobrovoljna Mama Manka, ki je priznala, da ji je Horjul zelo blizu srca in tudi sicer. Njen menedžer namreč živi v Gabrju pri Dobrovi. Veselo v Horjulu dokazuje, kako z dobro organizacijo, dobrim programom in pravo publiko poskrbimo za vzdušje čisto prave gasilske veselice tudi, ko je zunaj še mraz.
K tej odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da imamo vedno več industrijskih objektov, objektov skupne rabe, športnih objektov, objektov z inštaliranimi sončnimi elektrarnami in drugih kritičnih objektov, ki so lahek vir požara ali drugih nesreč. V ta namen bodo čez letošnje leto najbolj izpostavljene objekte, seveda po predhodnem soglasju lastnika ali upravitelja, obiskali člani prostovoljnih gasilskih društev oziroma štaba CZ Občine Horjul, da pregledajo stanje požarne varnosti na objektu, da po potrebi svetujejo, kakšni bi bili priporočljivi ukrepi za povečanje varnosti, in da opozorijo na nevarnosti in ovire, ki bi gasilce ovirale pri morebitnem posredovanju. Pri tem seveda računamo na sodelovanje lastnikov ali upravnikov objektov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi pobude s terena na e-poštni naslov obcina@horjul.si ali na tel. 040 350 273.
Zasvojenost z alkoholom je v Sloveniji zelo resen problem. Prizadene posameznike in njihove svojce. Ta bolezen ne ločuje med bogatimi in revnimi, neukimi in izobraženimi, poklicno uspešnimi in neuspešnimi, ampak lahko prizadene vsakega, ki se ne zaveda narave alkohola, da je opojen in da človeka kmalu zasvoji. Težave in izgube povzroča škodljivo pitje tudi v družbi: v gospodarstvu, prometu, zdravstvu in drugod. Živimo v t.i. mokri kulturi, ki je do pitja zelo tolerantna. Kdaj gre za zasvojenost in da je to bolezen (prisilno pitje), prepoznamo zelo pozno. Ljudje pričnemo ukrepati šele tedaj, ko je zaradi pitja že povzročena zelo velika škoda za fizično in psihično zdravje zasvojene osebe in za medčloveške odnose v družinah.
Mnogi svojci alkoholikov, žene, možje, otroci, starši, … leta molče trpijo ali pa poskušajo vse mogoče, da bi bližnji opustil škodljivo pitje. Žal ne brez posledic. Obstajajo različne oblike pomoči. Ena od možnih in dostopnih je skupnost Al-Anon, ki skrbno varuje anonimnost vsakega člana. Zavedamo se, da je težko premagati sram pred razkritjem družinskih težav. Med nami se varno počutijo zelo različni ljudje. Imamo skupno težavo – alkohol in skupno pot – ponovno najti ravnovesje v življenju, mir in celo srečo.
Informacije o srečanjih skupin po Sloveniji in preko spleta na Zoom, najdete na https://www.al-anon.si/strani/srecanja.php, ali na anonimni telefonski številki:041/590-789, 031/744-722, 040/589 877.
Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitvi naravne in kulturne dediščine. Predstavitev bo potekala jutri, 19. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure, v OŠ Horjul, Šolska ulica 44, Horjul.
Gost bo: izr. prof. dr. Vito Hazler, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL
Vabimo vas, da skupaj odkrijemo bogato kulturno in naravno zapuščino in uživamo v okušanju lokalnih dobrot.
Zabojniki so ustrezno označeni z nalepkami za odpadni tekstil, kot lahko vidite tudi na fotografiji. Predvsem pa ti novi zabojniki omogočajo, da se ustrezno ravna z odpadnim tekstilom oziroma z oblačili, ki jih ne uporabljamo več in ki niso primerna, da bi jih podarili Humani oziroma kakšni drugi dobrodelni organizaciji. JP VOKA Snaga d.o.o. opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana in občinah Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.
Tu so navodila za pravilno zbiranje odpadnega tekstila v zabojnike
V zabojnik sodi(jo):
suh tekstil za snovno predelavo,
vse vrste oblačil, ki niso blatna, plesniva ali vlažna,
hišni tekstil (prevleke za vzglavnike in odeje, jogi rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prti ipd.).
