Spoštovani,
CSD Ljubljana vas vljudno vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, od 9. do 17. ure, na Ploščadi Ajdovščina, Dalmatinova 2, Ljubljana.
Več informacij v prilogi.
Spoštovani,
CSD Ljubljana vas vljudno vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, od 9. do 17. ure, na Ploščadi Ajdovščina, Dalmatinova 2, Ljubljana.
Več informacij v prilogi.
V Podolnici gre pri vsem skupaj tudi za prijetno druženje in zabavo, ki povezuje staro in mlado. Sicer gre pravzaprav za projekt, ki traja več dni, da se pripravi vse potrebno za izdelavo butare velikanke, ki jo potem na cvetno nedeljo nesejo na blagoslov v Horjul. Vresje, bršljan in leskove šibe so nabrali v domačih krajih, oljčne vejice na Primorskem, brinje pa na Krasu. V vsakem primeru pa je sleherna butara ali butarica narejena iz sedmih sestavin, kot veleva izročilo. Ker gre za veliko in težko butaro, je velikanko v nedeljo zjutraj k blagoslovu neslo veliko močnih mož, ki pa so jim pomagali tudi mlajši fantje in tako se ta tradicija tudi prenaša na mlajše rodove. Treba je poudariti, da je pot precej naporna, ko neseš tako dolgo in težko butaro. V vsako smer od Podolnice do župnijske cerkve znaša pot 3 kilometre. Seveda ob dobri volji tudi takšna pot hitro mine. Povratek pa vedno traja nekoliko dlje, saj spotoma obiščejo podpornike in dobrotnike, kar pa pomeni, da se kje tudi nekoliko dlje zadržijo. Ena velika butara je namenjena za v cerkev, velikanka pa skoraj mesec dni stoji na tradicionalnem mestu pri križu v Podolnici. Manjše butarice položijo tudi na grobove pokojnih prijateljev in se tako poklonijo njihovemu spominu. Razvojno društvo Urh s tem ohranja tradicijo in skrbi za povezovanje. O sodobnem tempu smo prepogosto premalo enotni in povezani, prav takšna tradicija pa skupnost zopet nekoliko poveže.
Peter Kavčič
Foto: občinski arhiv
Izidor Smrtnik, ki je križ temeljito obnovil ob pomoči prijateljev in strokovnjakov, pojasnjuje, zakaj se je tako odločil: ”Zame je to zelo osebna izkušnja. Odločil sem se za obnovo v zahvalo, da sem še vedno živ in tukaj. Leta 2020 sem hudo zbolel za covidom, potem pa sem imel še hude težave s srcem. Operirali so mi zaklopki, lani pa še vstavili spodbujevalec. Za mano so res težke preizkušnje. Odločil sem se, da se v zahvalo za življenje, da sem še vedno tu na svetu, lotim obnove in da bo ta križ ponovno stal na mestu, kjer je že stoletja.”
Ob tej priložnosti se Izidor zahvaljuje tudi vrhniškim reševalcem, saj so mu že dvakrat rešili življenje. ”Ob takšnih trenutkih, ko življenje visi na nitki, se zaveš, kaj pomeni zdravje in dejstvo, da si še živ,” še dodaja Izidor. Križ stoji na razpotju med Žažarjem in Vrzdencem. Najstarejši uradni zapis sega v leto 1823, ko je bil opravljen popis stavb v Žažarju in je bil ta križ takrat že vpisan v uradne knjige. Motiva, zakaj je tam postavljen križ, Izidor sicer ne pozna, predvidevamo pa lahko, da je razlog tudi v tem, da so včasih ob križpotjih postavljali znamenja križa. Leta 1966 ga je obnovil tast, leta 2000 ga je svak prebarval. No, letos pa se je lotil generalne obnove, da sije v vsej svoji lepoti ob cesti. Obnovljen križ je blagoslovil diakon Ferdinand Rus iz Ljubljane.
Peter Kavčič
Foto: Občinski arhiv
Praznično, sončno in glasbeno obarvano jutro 1. maja je v občini Horjul minilo v znamenju tradicionalne prvomajske budnice. Že v zgodnjih jutranjih urah so se po vaseh razlegali zvoki koračnic in domačih viž, s katerimi so godbeniki godbe Dobova – Polhov Gradec skupaj s horjulskimi mažoretkami prebudili prebivalce občine ter jim pričarali praznično vzdušje.
Letos je bila budnica za občino Horjul še posebej pomembna – ne le zaradi jubilejne 10. budnice Godbe DPG, temveč tudi zaradi izjemne udeležbe horjulskih mažoretk, ki so z veseljem popestrile že tako živahno glasbeno karavano. Pridružili so se jim tudi najmlajši člani in članice mažoretne skupine in dokazali, da se tradicija plesa v Horjulu ohranja in prenaša na mlajše generacije.
Godbeniki so svojo pot začeli ob 5. uri zjutraj na Dobrovi in po Brezju kmalu prispeli v Horjul, kjer so vse od Metrela, čez center do vrtca Horjul prebujali vaščane Horjula. Ob prihodu godbe in mažoret so se na cestišču pridružili domačini in jih pozdravljali z nasmehi in ploskanjem.
Na Vrzdencu so godbenike in mažorete pričakali predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Horjul in v špalirju gasilcev in prižganimi gasilskimi vozili, glasbenikom pripravili častni sprejem. Godba in mažorete so vaščane prebujale vse od kapelice do PGD Vrzdenec.
Po kratkem obisku so se godba in mažorete odpravili proti Šentjoštu, gasilska društva pa so s slovensko glasbo začela buditi okoliške vasi, ki godbene budnice niso bili deležni. Budnica je bila letos še posebej slovesna, saj je Godba Dobrova-Polhov Gradec praznovala jubilejnih 10 let Prvomajskih budnic. Budnici se je pridružilo rekordno število mažoretk, godbeniki so ob 10. obletnici v vsakem kraju zaigrali in zapeli prirejeno skladbo Tra ta ta, že 10 let vam godba igra!, katera je z besedilom ponazarjala jubilejno 10. budnico. V sprevodu je spredaj poleg zastav in godbenega grba, letos povorko krasila tudi tabla z napisom 10 let Prvomajske budnice. Poleg tega pa so na avtobusu viseli napisi ‘’10 let Budnic z Godbo Dobrova-Polhov Gradec”, da so lahko prebivalci že od daleč videli, da godba res prihaja.
Godbeniki se zahvaljujejo vsem podpornikom in ljudem dobre volje, ki so jih ob jutranjih urah pozdravili in podprli na njihovi poti.
M. D.
Foto: Janez Dolinar, arhiv godbe DPG
V času nezanesljivih dobavnih verig, odpoklicev živil in vsesplošne draginje, se potrošniki čedalje bolj zavedamo pomembnosti kvalitetne, dostopne in varne hrane. Na drugi strani se kmetje in manjši pridelovalci soočajo z nekonkurenčnimi cenami uvoženih živil, pomanjkanjem prodajnih mest in navsezadnje viškom pridelka, ki žal ne pride do kupcev. Z namenom, da bi med potrošniki in pridelovalci ustvarili most, se posamezniki zavzemamo za vzpostavitev tržnice oziroma druge oblike sodelovanja med kmetijami in kupci.
Od vile do vilice: prednosti lokalne samooskrbe
Neposredno povezovanje pridelovalcev in potrošnikov skrajša dobavno verigo, zmanjša vpliv na okolje, veča zaupanje v kvaliteto hrane in krepi lokalno gospodarstvo ter samooskrbo. Slednje je še posebno pomembno, saj kroženje denarja krepi celotno skupnost, ohranja delovna mesta ter gradi odpornejše lokalno gospodarstvo.
Različni modeli trgovanja
Tržnice v tradicionalni obliki doživljajo preporod in počasi zopet postajajo priljubljeno mesto za prodajo in nakup domačih pridelkov, živil in drugih izdelkov. V naši občini sta dobro sprejeti tržnica Blagajevih dobrot na Viču ter novejša na Dobrovi, želimo pa si lokacije, ki je bližje tudi bolj oddaljenim vasem v občini. Ker fizično prodajno mesto prinaša določene omejitve (ponudniki ne morejo biti prisotni na več lokacijah, kupcem ne ustreza termin tržnic ipd.), si v prihodnosti želimo vzpostaviti tudi sistem naročanja z dogovorjenimi prevzemnimi točkami po celotni občini in tudi v širši regiji.
Kdo in kako lahko sodeluje?
Zavedamo se, da prodaja domačih pridelkov prinese številne birokratske ovire, zaradi katerih se mnogi navsezadnje ne odločijo za prodajo. Naš namen je privabiti kmete in manjše pridelovalce, ne glede na status in kapacitete, da skupaj poiščemo možnost sodelovanja.
S tem namenom bomo predvidoma v prihodnjem mesecu v Polhovem Gradcu organizirali predstavitev s strokovnjakom Martinom Butino, ki je idejni vodja projekta ‘S skupnostji podprto kmetijstvo’ (CSA). Vabimo vse potencialne prodajalce ter zainteresirane posameznike, da se nam pridružite. Naš namen je ustvariti dialog, spoznati potrebe in želje ponudnikov in potrošnikov ter odgovoriti na vprašanja glede projekta. Povpraševanje za udeležbo pošljite na e-naslov: rok.galic@gmail.com. Točni datum predstavitve se bo določil glede na prijave.
Rok Galič
Poleg rekonstrukcije ceste se bosta izvedla obojestranska kolesarska pasova, ki bosta z ločilno črto ločena od vozišča. Na omenjenem odseku je predvidena tudi dograditev hodnika za pešce, ki bo povezoval naselji Podolnica in Zaklanec. Občina si prizadeva za čistejše okolje, zato se v omenjenem hodniku za pešce, planira izvedba kanalizacijskega kraka, ki bo povezan s čistilno napravo v Podolnici.
V projektu je predvidena dimenzija prečnega profila cestišča (smer Dobrova – Horjul):
Hodnik za pešce (desno) – 1 x 1,20 m
Kolesarski pas – 1 x 1,25 m
Vozni pas – 2 x 3,00 m
Kolesarski pas – 1 x 1,25 m
Bankina (levo) – 1 x 0,50 m
Skupaj: 10,20 m
V sredo, 16. aprila, je bila v prostorih Občine Horjul predstavitev omenjenega projekta. Občina upa na čim hitrejšo pridobitev zemljišč ter nato gradbeno izvedbo, s katero bi omenjeni odsek naredili bolj varen za vse udeležence v prometu. Sočasno pa je v izdelavi tudi projekt Rekonstrukcijo ceste LC 468072 Drenov Grič – Zaklanec, na območju od Heronovega ovinka do mostu na Lesnem Brdu, z dograditvijo hodnika za pešce.
Petra Dobnikar, občinska uprava Občine Horjul
Mažoretna in twirling skupina Horjul je v sodelovanju z Godbo Dobrova – Polhov Gradec poskrbela za tradicionalno prvomajsko budnico in pripravila pravo predstavo na ulicah Horjula in na Vrzdencu. Pri gasilskem domu Vrzdenec so vse, ki so se zbrali, pozdravili gasilci iz vseh prostovoljnih gasilskih društev. Godba in mažorete so svojo pot nadaljevali po svoje, medtem ko so se gasilci s svojimi vozili zapeljali po celotni občini in poskrbeli, da se nekaj prazničnega vzdušja prenese v vse vasi in zaselke ter ob tem tudi izpeljali vsakoletni trening vožnje z gasilskimi tovornjaki, kombiji in avtomobili.
Sicer pa so s koračnico začeli že ob 5:20 na Brezjah in nadaljevali ob 6:00 v Horjulu. Ob 6:15 je sledil sprejem na Vrzdencu pred gasilskim domom, kjer je potekalo tudi kratko druženje ob kavi, čaju in pecivu. Koračnica je zbudila veliko zanimanja med ljudmi, ki so se ustavili ob cesti in nastopajočim tudi zaploskali ob mimohodu. Godba in mažoretna skupina so z budnico nadaljevali še po okoliških vaseh in krajih ter vse skupaj zaključili v Podsmreki ob 11.15 uri.
Pri gasilskem domu Vrzdenec so vse, ki so se zbrali pozdravili, gasilci iz vseh prostovoljnih gasilskih društev, nato pa se bodo s svojimi vozili zapeljali po celotni občini in poskrbeli, da se nekaj prazničnega vzdušja prenese v vse vasi in zaselke.
Peter Kavčič
Foto: občinski arhiv
Na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost – SPTM je objavljen razpis CIPRE Slovenija – Call to action – razpis za podjetja in ustanove. CIPRA Slovenija v okviru projekta Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah odpira priložnost za podjetja in ustanove, ki želijo spodbuditi aktiven in trajnosten prihod na delovno mesto …
Komu je poziv namenjen?
Podjetjem in javnim ustanovam, ki si želijo spodbuditi aktiven prihod na delo med zaposlenimi ter tudi strankami/uporabniki.
**Sredstva ne predstavljajo državne pomoči oz. ne predstavljajo pomoči deminimis.
Kaj je cilj poziva?
Vplivati na spremembo potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev ustanove ali podjetja.
Kaj bo izbrano podjetje ali ustanova prejela?
Raziskavo obstoječih potovalnih navad, ovir in priložnosti za spremembe z akcijskim načrtom ukrepov (“mini” mobilnostni načrt). Kaj je mobilnostni načrt, si lahko pogledate TUKAJ.
Izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskega načrta (npr. nakup službenega e-kolesa, izgradnja kolesarnice, nakup ekrana za obveščanje o prihodu avtobusov ipd.) v vrednosti 2000 €. Več o dobrih praksah trajnostne mobilnosti si lahko pogledate TUKAJ.
Izvedbo promocijske kampanje za zaposlene (kolesarski zajtrki, nagradne igre za zaposlene ipd.) v vrednosti 1000 €.
Izobraževanje za ključne kadre o “behaviour change management” s poudarkom na področju trajnostne mobilnosti, ki pa prinaša dodano vrednost, saj so veščine in znanja uporabna za števila področja uvajanja sprememb poslovanja in delovanja v podjetju/ustanovi v vrednosti 1500 €. Kaj je “behaviour change management” si lahko pogledate TUKAJ.
Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki smo ga obeležili v mesecu aprilu, poteka pod geslom Naša moč, naš planet in poudarja ključno vlogo obnovljive energije ter poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta še toliko bolj ključno. Skrb za naš planet je stvar vsakega izmed nas.
Tudi v vrtcu smo se pogovarjali o pomenu varovanja okolja, v katerem bivamo. Tudi sami smo poskrbeli za urejeno vrtčevsko okolje. Najmlajši otroci so skupaj z vzgojiteljicami uredili terase in igrače ter pobrisali police in ograjo. Starejši so pograbili pesek, ki se je med igro znašel v travi, in uredili vrtno lopo z igračami, ki jih uporabljajo pri igri v peskovnikih (lopatke, grabljice, vedra, cedila …) in na igrišču. Odpravili so se tudi na vrtčevsko parkirišče in bližnjo okolico vrtca, kjer so pobrali smeti. Odpadke so potem razvrstili v ustrezne zabojnike. Zavedajmo se, kako pomembno je skrb za okolje privzgojiti tudi otrokom.
E. M.
Po majskih počitnicah smo se vrnili v šolo. Tople in s soncem obsijane so dišale po mladem poletju, čeprav je pravo poletje z velikimi poletnimi počitnicami, ki prvošolčke spremenijo v velike in pogumne drugošolce, še daleč. S seboj smo prinesli poletni nemir in željo po igri.
Že v prvem tednu po počitnicah smo četrtkovo dopoldne spremenili v malo drugačen dan. Dišal je po pravljicah, s katerimi smo začeli in končali naše druženje, vmes je bilo veliko gibanja in seveda ustvarjanja. Že v jutranjem krogu smo se preizkusili v igri z učiteljičinim lovilcem in nekaterim je uspelo nahraniti lačno žabico z muho. Na mizi nas je čakalo veliko materiala in pod našimi prstki so nastali zelo lačni zajčki, ptički, kravice, žabice, levi in čebelice. Učiteljice so nam pomagale namestiti vrvico in že smo se lotili lovljena muhe, nameščene na vrvici. Spreminjali smo dolžino vrvice in iskali najbolj ustrezno dolžino, da smo muho spravili v usta živali. Živalce so imele telo iz tulca, na vrvico pa smo za muho namestili tanek zvit jogurtov pokrovček.
Spretni lovci smo bili. Mnogim učencem je uspelo ujeti več muh kot so števila, s katerimi računamo v prvem razredu. Najbolj veseli smo bili, ker smo smeli lovilce takoj po končani dejavnosti odnesti domov. Popestrili nam bodo sivo deževno popoldne in mogoče koga nagovorile, da izdela igračko še bratcem in sestricam.
Učenci 1. a in 1. b