Avtor: MojaObčina.si Log – Dragomer

  • Ali osnovnošolci vedo, kaj je kultura?

    Ali osnovnošolci vedo, kaj je kultura?

    Anketno vprašanje je bilo povsem preprosto: Kaj je kultura oziroma kaj osnovnošolcem sploh pomeni kultura? Odgovori niso bili ravno navdušujoči. Na primer: “Ne vem, kultura? A to mislite, da si pač prijazen?” Takih in podobnih odgovorov je bilo največ, in to daje misliti, da naši otroci sploh ne poznajo pojma kultura v širšem smislu, ker jim, kot kaže, tega nihče ne razloži in verjetno v šolah kultura ni prioriteta. Sicer pa tudi na splošno družba pogosto kulturo oži le na bonton, pravila ali pravilno vedenje. Ko otrokom postavimo vprašanje »Kaj je kultura?«, dobimo zrcalo družbe.
    Kultura je vsekakor več, pravzaprav je nekaj živega in vsakdanjega, a žal spregledanega. Kultura zagotovo ni samo “lepo obnašanje”: je umetnost, je jezik, so pesmi, zgodbe, filmi, prazniki, zgodovina, navade in način življenja, izražanja, hkrati je kultura tudi to, kar poslušamo, gledamo in ustvarjamo. 
    Kdo naj torej prevzame odgovornost oziroma kdo naj našim otrokom in mladim razloži, kako pomembna je kultura? Je to naloga šole, staršev, medijev, kulturnih ustanov? Morda je prav zdaj čas, da začnemo govoriti o kulturi bolj odprto, živo in vključujoče ter jo približamo otrokom – ne kot obveznost, ampak kot veselje, svobodo in izraz.
    Prav je, da se kot družba zavemo, da k    ultura ni nekaj, kar shranimo v vitrino in pozabimo. Kultura je to, kar izbiramo vsak dan – kako govorimo, kako poslušamo, kaj ustvarjamo. Če tega ne učimo otrok mi, kdo jih potem bo?

    Andreja Čamernik Rampre

  • Učenje nas krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje

    Učenje nas krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje

    Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica je skupaj s pokroviteljico, Občino Log–Dragomer, pripravilo otvoritveno prireditev, na kateri je predsednica Inka Zdravkovič v svojem nagovoru izpostavila predvsem pomen učenja v vseh življenjskih obdobjih. Da učenje ni le zbiranje znanja – je način življenja, raziskovanja, izražanja in povezovanja z drugimi. 
    Dogodek je pospremil še nastop dveh mladih glasbenikov, oba sta domačina: pevke Tie Alfirev in odličnega kitarista Blaža Žlogarja. Sicer sta tudi člana obetavne slovenske glasbene skupine Kreera, ki z izvirnim glasbenim pristopom in mladostno energijo osvaja poslušalce po Sloveniji. Zasedba je bila ustanovljena leta 2022, leto kasneje pa so izdali svoj prvi singel. Njun nastop na tem dogodku ni bil naključje, saj so organizatorji tudi na ta način želeli pokazati, da se učenje ne dogaja samo v učilnicah, temveč tudi na odru, v glasbi, umetnosti in nasploh v skupnosti.
    Nekaj besed je letošnjemu TVU-ju namenil župan Miran Stanovnik in poudaril, da v našem okolju vse bolj prepoznavamo pomen sodelovanja, odprtosti in medsebojnega učenja: »Kljub izzivom sodobnega časa verjamem, da nas prav znanje, pogovor in razumevanje vodijo k večjemu zaupanju in povezovanju – med posamezniki, generacijami, ustanovami. Skupaj zmoremo graditi skupnost, ki temelji na vključevanju, spoštovanju in želji po skupnem dobrem. Tedni vseživljenjskega učenja so priložnost, da te vrednote zaživijo v vsakdanjem življenju – skozi dogodke, srečanja in skupna doživetja, ki nas povezujejo in bogatijo. Zato sem prepričan, da imamo dovolj moči in volje, da delamo korake naprej – kot posamezniki in kot skupnost. Ta moč izvira na eni strani iz skupnega cilja živeti v miru in blaginji ter iz skupnega prepričanja, da sta učenje in znanje tisto, kar nam prinaša radost, odgovornost in moč, da skupne cilje z združenimi močmi tudi uresničujemo.« Župan Stanovnik je še dodal, kako verjame, da je z znanjem in sodelovanjem moč razvijati skupnost v »učečo se Občino«, kot so zapisali v Občinskem letnem programu izobraževanja odraslih, in uresničiti tudi strateški krovni rezultat v Strategiji razvoja OLD 2016-2025: večja pripadnost Občini in boljša zadovoljitev izobraževalnih, kulturnih ter družabnih potreb občanov.
    V času Tednov vseživljenjskega učenja so različne občinske organizacije in društva v Občini Log–Dragomer pripravili vrsto zanimivih dogodkov, z izjemno zanimivimi in poučnimi vsebinami, in sicer od klepeta z osnovnošolci o tem, Kaj je kultura?, z učenjem igre, pesmi in plesa, Dnevom za svojce, predstavitvijo gibalnih vaj za vse generacije, Enajsto šolo o antiki: Barbara Celjska in njen čas, risanjem na asfaltu Pozdrav poletju, delavnico oblikovanja in izdelave nakita, razstavo lutk in likovno–literarnih del, kamišibajem, lutkovno predstavo Deklica in sončnica, risanjem z učenci likovnega krožka OŠ Log–Dragomer z akademskim slikarjem Milanom Eričem ter še marsičim zanimivim, kar se je dogajalo.  
    Sicer so Tedni vseživljenjskega učenja     najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja.
    Gre za gibanje Slovenija – učeča se družba. Projekt temelji na prepričanju, da nam učenje omogoča proaktivnost in ustvarjalnost na vseh področjih. Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Krepi našo demokratično naravnanost. Podpira nas pri skrbi za telesno in duševno zdravje. Zaradi učenja smo (lahko) večno mladi in prodorni, zato tudi vodilo: Učenje krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje! 
    Andragoški center Slovenije v državi že več desetletij razvija izobraževanje odraslih. S TVU že od leta 1996 segajo do vseh generacij in jih navdihujejo k vključitvi v učenje in izobraževanje. Skupaj z območnimi in tematskimi koordinatorji TVU ter njihovimi partnerji na krajevni ravni združujejo ter povezujejo vse, ki so željni novih znanj in pridobivanja novih veščin.
    Letos, ko obeležujejo že 30. obletnico Tednov vseživljenjskega učenja, se je pod taktirko 2.000 prirediteljev in njihovih 40     koordinatorjev med 12. majem in 16. junijem zvrstilo blizu 9.000 izobraževalnih, kulturnih in družabnih dogodkov. Ti so bili tokrat ubrani na ohranjanje in spodbujanje vrednot, med katere sodijo tudi: omika, znanje, mir, enakost, sodobnost, naprednost in druge. 
    Visoko obletnico so obeležili na     osrednji državni prireditvi, 15. maja v Ljubljani. Posvetili so jo tridesetletni razvojni zgodbi TVU. V okviru dogodka so izpeljali tudi Andragoški kolokvij na temo izobraževanje odraslih in miru, podeljenih pa je bilo tudi dvanajst priznanj Andragoškega centra. Prve navdihujoče zgodbe so priznanja prejele že leta 1997, od takrat pa jih je prejelo še več kot 200 posameznikov, ustanov in skupnosti, ki z zgledi učenja navdušujejo in opogumljajo. 

    Andreja Čamernik Rampre
    Foto: Andreja Čamernik Rampre

  • Ptuj, tokrat malce drugače

    Ptuj, tokrat malce drugače

    DUDL se je tokrat z vlakom odpravil na Ptuj, v naše najstarejše mesto, ki je ljudem najbolj znano po kurentih ali korantih, kot jim še pravijo.
    Potovanje je kar dolgo. Četudi se odločite za mednarodni vlak, boste v Pragerskem verjetno morali presesti na lokalnega, ki vas zapelje na obrobje   mesta. Do osrednjega trga se boste sprehodili malo naokrog, tja do Drave, kjer je prekrasen razgled na mesto in grad nad njim. Kulturne znamenitosti smo si ogledali na enem od prejšnjih izletov, tokrat smo  obiskali Kurentovo hišo in si pobližje ogledali to etnografsko posebnost.
    Kakšnega izvora je kurent, morda poganskega, slovanskega, grškega ali še kako drugačnega, ne vemo. Vemo pa, da vsako leto od svečnice do pepelnice opravljajo kurenti  pohode po mestih in vaseh ter preganjajo zimo.  Poznamo  dve vrsti, vsaj pri nas: pernatega in rogatega kurenta, značilni območji zanje sta Ptujsko in Dravsko polje. Obvezna oprema vsakega koranta je kožuh, običajno iz ovčje kože,  kurentova kapa in 5 zvoncev, ki simbolizirajo pet letnih časov, poleg zime, pomladi, poletja in jeseni še čas fašenka (pustovanja) ter  ježevko.
    Včasih so  bile na palici prave ježice, ki so povzročale nemalo poškodb, dandanes so prilagojene tako, da niso nevarne pri bližnjem srečanju. Ob obisku domov so domačini za udeležence skupin  po 15–20 članov pripravili hrano in pijačo, dekleta so jim podarjale robčke. Kurenti spadajo pod Unescovo zaščito, če vas o njih zanima še kaj več, si le privoščite obisk Kurentove hiše. Po ogledu kratkega filma si lahko ogledate razstavljene maske in s sodobno digitalno opremo tudi vse posebnosti, praznovanja in prireditve, na katerih sodelujejo.
    Kurent v lokalnem okolju pomeni mnogo več kot le pustno šemo. Prebivalci se zavedajo, da ta dediščina, ki traja najmanj 400 let, lahko da mnogo več, ni le preostanek poganske narave , temveč tradicija pozna mnogo modrosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne le našega življenja, temveč vsega bivajočega. Vsaj tako je zapisal doc. dr. Štefan Čelan. Ker je pripravil celovito predstavitev kurentovanja v knjižici, ki jo je izdala Zveza društev kurentov, mu moramo zaupati in verjeti. Brezplačno jo boste lahko dobili ob priliki obiska te hiše.
    Mi smo si po ogledu etnografske dediščine privoščili kosilo v gostišču poleg in se potem podali še na obisk Piramide. To je še ena od posebnosti, ki jo v svoji bogati ponudbi ponuja Ptuj.
    To je disko klub iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem je mogoče obujati spomine na naša mladostna leta in čas, preživet v disko klubih. Vinilke, glasba iz tistega obdobja, prostor, ki spominja na nek drug čas, ki ga je lastnik uredil skladno z možnostmi in z veliko potrpežljivosti, smislom za estetiko ter veliko ljubezni do vsega, kar nam je takratni čas omogočal. Udeleženke so se preizkusile v karaokah, morda bi med njimi opazili Tino Turner, Elvisa, našega Ota, Majdo Sepe ali Marjano Držaj. Glasba ni izgubila na priljubljenosti, le zapeljala nas je nekaj desetletij v preteklost.
    Dan, nabit z novimi vtisi je minil v prijetnem vzdušju; pot nazaj v Ljubljano, seveda z vlakom, je minila hitreje kot pot na Ptuj. Drugače je bilo, veselo in težko ponovljivo.

    Dragica Krašovec

  • Moški balinarski turnir DU Dragomer-Lukovica

    Moški balinarski turnir DU Dragomer-Lukovica

    V sklopu občinskega praznika je v naši občini potekal moški balinarski turnir DU, na katerem se je pomerilo osem ekip iz sosednjih občin. Turnir je bil dobro obiskan, športno razpoloženje je dodatno obogatilo prijateljsko vzdušje med tekmovalci. Zbrane udeležence je ob začetku turnirja pozdravil župan g. Miran Stanovnik, ki je izpostavil pomen tovrstnih dogodkov za krepitev vezi med občinami ter spodbujanje športnega duha. Občina si bo po njegovih besedah tudi v prihodnje prizadevala za podporo športnim in družabnim srečanjem, ki povezujejo ljudi. Tekmovanje je minilo v športnem duhu, ekipe pa so pokazale veliko mero spretnosti in tekmovalnosti. Da je turnir potekal po pravilih, je poskrbel sodnik Vinko Koprivec.
    Na koncu so si najboljši prislužili zaslužene pokale:
    1. mesto: Loška dolina
    2. mesto: Dragomer
    3. mesto: Notranje gorice

    Pokal za najboljšega bližalca je prejel Dušan Debevec iz Preserja. Vsi udeleženci so  s turnirja odšli bogatejši za prijetno izkušnjo.

    Inka Zdravković

     

  • Po poti dragomerških vodnih virov

    Po poti dragomerških vodnih virov

    V okviru občinskega praznika občine Log-Dragomer je naša Ivica Vidmar organizirala Pohod po poti vodnih virov v Dragomerju. Tokrat smo se pohoda udeležili tudi udeleženci študijskega krožka, ki smo na tečaju pridobivali razna računalniška znanja. Med drugim smo  označili vodno pot v Tišljarjevo grapo. Cilj krožka »Po poteh vodnih virov v Dragomerju s sodobno tehnologijo« je bil raziskati in označiti lokalne vodne vire ter ozaveščati o njihovem pomenu.
    Pot je krožna, dolga 3,75 m, z izhodiščem pri Domu krajanov Dragomer. Obiskovalci na poti spoznajo različna vodna zajetja in naravne značilnosti območja. Na ključne točke smo postavili informativne table z QR kodami, ki omogočajo dostop do dodatnih informacij. Več podrobnosti je na voljo na uradni spletni strani      https://dudl.si/pot/tislarjeva-grapa/
    Študijski krožek pod okriljem DU DL  je vodil mentor Franci Lajovic, ki je prvi del tečaja zaključil z besedami: »Ponosen sem na vse člane ŠK, saj smo skupaj odkrivali tehnologije, ki so nujno potrebne za življenje v tehnološko bogati družbi in za nas niso več » bavbav« : uporaba umetne inteligence, javni dostop do podatkov, elektronski podpis, QR kode, uporaba storitev v oblaku, spletni zemljevidi in spletne strani  ter še in še … bravo ekipa!«
    V naše vrste vabimo vse znanja željne člane, da se nam pridružijo ob sredah v našem kotičku od 8:00–10:00. S seboj prinesite samo računalnik, »okna in  vrata« v svet nam na široko odpira naš mentor.

    Inka Zdravković

     

     

     

  • Zlato ostalo doma

    Zlato ostalo doma

    V odličnem vzdušju se je v okviru občinskega praznika odvijal že tradicionalni Ženski balinarski turnir Dan mladosti, ki je tudi letos združil športno tekmovalnost in prijetno druženje. Turnir se je začel s »pionirsko« himno pod taktirko »pionirke« Metke. Za nemoten potek tekme je poskrbel sodnik Boštjan Požar, ki je s svojo mirno presojo poskrbel za red in pravičnost. Dogodka pa ni zaznamovalo le tekmovanje – pomemben del je bila tudi pogostitev, za katero je poleg balinark poskrbel naš balinar Marko, ki je znova pokazal, da ima poleg natančne roke pri balinanju, tudi  voljo in znanje v kulinariki. Domača ekipa je z odlično igro osvojila zlato medaljo. Posebej velja poudariti prispevek dveh novih igralk – začetnic, ki sta se odlično znašli na igrišču in pomembno pripomogli k zmagi. Njuna prva turnirska izkušnja jima je dala nov zagon in voljo za nadaljnje udejstvovanje v balinanju – kar je za klub izjemnega pomena. Pri organizaciji so našemu Jožetu požrtvovalno pomagali tudi nekateri člani balinarskega  društva, ki so prijazno priskočili na pomoč pri postavljanju miz in urejanju prizorišča. Skupaj so ustvarili dogodek, ki si ga turnir Dan mladosti tudi zasluži. 
    Tako turnir ostaja pomembna stalnica v občinskem prazničnem koledarju – letos zmagovalen za domačo ekipo in spodbuden za prihodnje generacije balinark!

    Inka Z.

     

  • Srečanje z avtorico, ki postane vsaj za en večer nova prijateljica

    Srečanje z avtorico, ki postane vsaj za en večer nova prijateljica

    Gospa je bila rojena v Trstu leta 1939 in se vse do današnjih dni odlično spominja časov, ki jih je kot otrok preživela med Slovenci v Italiji v času, ko so fašisti že krepili svoj vpliv, pouk je tudi v slovenskih šolah potekal v italijanskem jeziku, doma pa so za zaprtimi vrati hiš ljudje uporabljali materin jezik, torej so govorili slovensko. Otroci so težko razumeli, zakaj je doma vse tako preprosto, v trgovini, pekarni, na tržnici pa so ljudje govorili italijansko, otrokom še neznan jezik. Moške so pogosto mobilizirali ali celo zaprli; ženske so morale poskrbeti za materialno in socialno varnost družin, vzgojo otrok in pri njih, kjer so pridelovali zelenjavo in jo prodajali na tržnici, tudi skrb za delo na njivah. Živeli so pri Svetem Ivanu, o kraju pišejo tudi drugi avtorji iz zamejstva. Avtorica pa več v delih Mandrija in Pnče, saj ste  o tem ste že veliko lahko prebrali, ko se je pisateljica predstavila na Vrhniki.
    Evelina je maturirala v Trstu, diplomirala v Ljubljani in kar nekaj časa preživela med Ljubljano in Trstom tudi kasneje po končanem študiju. Dobro pozna življenje tržaških Slovencev in težave, s katerimi se srečujejo tudi dandanes. Pripovedovala nam je o težavah z rojstno domačijo, ki se ji je morala odpovedati, saj tam danes novogradnje služijo interesom tistih, ki imajo moč in denar. Pogovarjali smo se o šolanju slovenskih otrok v zamejstvu  danes in izvedeli marsikaj zanimivega, ne le iz profesionalnega obdobja, temveč življenja žene, matere, intelektualke, literarne ustvarjalke in kritične opazovalke razmer v današnjem času.  Veliko let je delala v mladinskem programu Televizije Slovenija in napisala preko 70 scenarijev za oddajo Radovedni Taček. Veliko del je napisala za otroke ter jim v svojih delih približala življenje v tržaškem okolju. Še vedno piše. Močno jo je prizadelo dogajanje v Gazi in v Ukrajini. Ti dogodki so jo vzpodbudili, da piše spet tudi o dogajanju med Slovenci v Italiji v času okupacije. Kako hitro je minil čas, smo ugotovili, ko smo se poslavljali. Neverjetno čila gospa pri poznih osemdesetih, pronicljiva, kritična in ustvarjalna, je v vseh nas zapustila prijetne in nepozabne občutke. Naša mentorica se ji je kasneje pisno zahvalila in prejeli smo sledeč odgovor: »Draga gospa Alenka Logar Pleško!     Hvala vsem za prijetno druženje. Počutila sem se, kot bi prišla med prijatelje, s katerimi se lahko odkrito pogovoriš. Ljubica mi je povedala, da je bil vaš oče dr. Tine Logar. Bil je moj profesor in ostal mi je v lepem spominu. Prisrčen pozdrav članicam in članom bralnega društva. Zelo bogati ste in verjamem, da bogatite vse okrog sebe. Evelina Umek”

    V maju smo brali tudi delo Liu Zakrajšek naslovom Zajtrk prvakinj. Avtorica je pesnica, pripovednica in prevajalka. Sodi med mlajše avtorje in to je njen prvi roman. Vsebina se je močno dotaknila mnogih bralcev, saj nam pisateljica v svojem prvencu na doživet, dinamičen in realističen način opisuje stisko treh mladih deklet, ki se mesečno borijo s tem, kako zagotoviti denar za pokritje najemnine za sobo. Živijo v majhni podstrešni sobici, vse prej kot primerni za normalno življenje in študij. Preživljale so se v glavnem kot hostese in z drugimi priložnostnimi deli preko študentskega servisa. Opisuje njihovo delo, konflikte, težave usklajevanja dela in študija ter še marsikaj, s čimer se dnevno srečujejo. Piska nas opozarja preko literarnega dela na težave mlajše generacije, ki šele vstopa na trg dela.  Težave, kot so: prekarnost,  slabo mentalno zdravje, osamljenost, vedno večja razredna segregacija, visoke cene nepremičnin in številne težave nepremičninskega trga, spremljajo mlade po zaključku šolanja in zanesljivo vplivajo na njihov položaj v družbi. Branje je tekoče, zanimivo, všečno  in v bralcu odpira vedno nova vprašanja, zakaj družba ob vedenju za vse te težave ne napravi koraka v pravo smer. 
    Pred nami so počitnice, časa za branje bo veliko. Prebrskajte med naslovi slovenskih avtorjev, za vsakega, še tako zahtevnega bralca, je možnosti izbire  dovolj. S knjigo v roki  pa v  senco in na ležalnik. Zdravo, poceni, zabavno in koristno, poskusite! S krožkom nadaljujemo v jeseni.

    Dragica Krašovec

     

  • Dobro obiskana Flancarija in bolšji sejem v Dragomerju

    Dobro obiskana Flancarija in bolšji sejem v Dragomerju

    Sredi maja so v KUD Kosec ponovno pripravili tradicionalno Flancarijo, ki je bila tudi letos organizirana vzporedno z Bolšjim sejmom. Dogodka, ki sta namenjena izmenjavi sadik ter prodaji rabljenih predmetov, sta se odvila pred Domom krajanov v Dragomerju, kjer jih je gostoljubno sprejelo Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer. “Na tem mestu se zahvaljujemo za posluh in razumevanje tako v PGD Dragomerju kot balinarskem društvu. Prostorna lokacija z mizami in klopmi se je izkazala za popolno, Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav je veter v večernem času nekoliko pokvaril razmere za daljše druženje,« je pojasnila predsednica KUD Kosec, Anica Vengust.  
    Dogodek velja za enega najuspešnejših v okviru Zelemenjalnih pobud, kar potrjuje tudi letošnji obisk. Obiskovalci so množično izmenjevali sadike različnih vrst zelenjave in zelišč, med drugim paradižnik, papriko, rabarbaro, bučke, cvetačo in drobnjak, na voljo so bile tudi sadike cvetja. »Vsak vrtnar, ki vzgaja svoje sadike, ve, da bodo viški sadik našli varne roke in vrtove, namesto da bi končali na odpadu,« so še dodali pri KUD Kosec.
    Vzdušje je dopolnjeval bolšji sejem, kjer so sodelujoči ponujali najrazličnejše rabljene predmete – od kuhinjske posode, knjig in igrač do klobukov, nakita ter vrtnarskih pripomočkov.“ Prodaja je lepo stekla in prodajalci so bili zadovoljni. Prav vsi smo se strinjali, da je bolje, da se stvari ponovno uporabijo, kot da se zavržejo. Organizatorji so zadovoljni z obiskom in potekom sejma, a obenem poudarjajo, da se potencial dogodka še ni v celoti uresničil: »Dogodek je bil dobro obiskan, vendar menimo, da bolšji sejem še ni zaživel v svoji popolnosti.«
    Po njihovih besedah je naslednji bolšji sejem predviden maja prihodnje leto, ko po pomladanskem čiščenju običajno v stanovanjih najdemo kup uporabnih odvečnih predmetov. V ospredju ostaja temeljno sporočilo dogodka: sodelovanje pomeni prispevek k zmanjševanju količine odpadkov, saj se uporabne stvari ponovno vključujejo v tok uporabe – bodisi z menjavo, prodajo ali podaritvijo.
    Oba dogodka je spremljal tudi brezplačen servis koles, ki ga je omogočilo Komunalno podjetje Vrhnika. Tudi letos se je storitev izkazala za zelo iskano. Mojster Boštjan Rode je imel, kot so povedali organizatorji, »polne roke dela«. Kolesarji so svoje jeklene konjičke odpeljali domov zadovoljni, saj so bile napake odpravljene hitro in učinkovito.
    Organizatorji upajo, da bodo ti dogodki tudi v prihodnje krepili vezi v skupnosti ter spodbujali k odgovornemu ravnanje s predmeti. Prihodnost tovrstnih dogodkov ostaja odvisna predvsem od aktivnega sodelovanja občanov.

    Vesna Lovrenčič
    Foto: KUD Kosec

  • Priključek Dragomer tik pred odprtjem

    Priključek Dragomer tik pred odprtjem

    Dela na težko pričakovanem avtocestnem priključku Dragomer so v zaključni fazi. Če se v teh dneh vozite po območju med Lukovico in Vnanjimi Goricami, lahko na poti opazite številne gradbene stroje, ki na tem območju zaključujejo gradbena dela. Dela potekajo nemoteno, kar je dober obet za skorajšno razbremenitev prometa na območju Občine Log–Dragomer in Občine Brezovica. Iz službe za komuniciranje DARS so za Naš časopis pojasnili, da se trenutno zaključujejo ključni gradbeni segmenti: “Dokončuje se nadvoz prek avtoceste, prav tako dela na krakih priključka in križiščih ter povezovalni cesti proti Vnanjim Goricam,” so zapisali. Urejajo tudi regionalno cesto Brezovica–Vrhnika, lokalne ceste in poljske poti. Vzporedno poteka še postavitev protihrupnih ograj, varnostnih ograj, ograj za zaščito proti divjadi ob avtocesti ter vertikalne in horizontalne signalizacije vseh novozgrajenih cest, ki so ključni za varno uporabo novega priključka. 

    Zaradi barjanskih del je šlo počasneje  – projekt se je nekoliko zamaknil 

    Po podatkih DARS se dela odvijajo skladno z aktualnim terminskim načrtom napredovanja del. Prvotno bi moral biti priključek zaključen do februarja, a so nenosilna barjanska tla pripravljalca dokumentacije in izvajalca presenetila v tolikšni meri, da je bilo treba končanje projekta zamakniti za nekaj mesecev. “Med izvajanjem je bilo ugotovljeno, da se območje nenosilnih tal razteza na širšem območju, kot je bilo predvideno s projektno dokumentacijo, zato so se preverile dodatne možnosti izvedbe izboljšave temeljnih tal.” Zaradi slabše nosilnosti barjanskih tal je bilo treba uporabiti posebno tehniko vibriranih gruščnatih slopov na visokih nasipih tudi na ožjem območju severno in južno od avtoceste oziroma nadvoza, zaradi česar se je podaljšal rok izvedbe, so še dodali v Službi za komuniciranje.

    Odprtje že julija, zadnji posegi avgusta

    Uradno odprtje priključka je predvideno sredi julija, po zaključenem komisijskem pregledu. Vendar to še ne bo pomenilo konca vseh del. Preostanek – ureditev križišča pred nivojskim prehodom železniške proge v Vnanjih Goricah ter preureditev komunalnih vodov – bo predvidoma zaključen do sredine avgusta. “ Za izvedbo del na križišču ob prehodu čez železniško progo je namreč potrebna popolna zapora državne ceste R3 Brezovica–Podpeč. Upravljalec DRSI (Direkcija RS za infrastrukturo) je zaradi velikih prometnih obremenitev te ceste postavil zahtevo, da je popolno zaporo mogoče odobriti le ob predhodni preusmeritvi prometa na novozgrajeni AC priključek. Postavila se bo popolna zapora na odseku ceste R3 Brezovica–Podpeč tako, da bo omogočena izvedba del na predmetnem območju.” Sledil bo še komisijski pregled in predaja celotnega odseka v promet.

    V času gradnje so predvidene posamezne zapore cest. “O točnih terminih in poteku prometa javnost redno obveščamo prek naših tedenskih prometnih napovedi,” poudarjajo na DARS.

    Tehnični in logistični izzivi – projekt pod posebnim nadzorom

    Kot so nam pojasnili naši sogovorniki, so se pri izvedbi projekta srečali z dvema zahtevnejšima gradbenima izzivoma, in sicer gradnjo nadvoza nad prometno izjemno obremenjeno avtocesto in gradnjo na mehkih barjanskih tleh, ki se pod obremenitvijo posedajo. “Pri gradnji nadvoza smo morali zagotoviti nemoteno prometno pretočnost in varnost uporabnikov avtoceste. Dela smo zato izvajali fazno, z nočnimi zaporami in ob ustrezni prometni signalizaciji ter v sodelovanju tudi s policijo. Poseben poudarek je bil na varnosti delavcev in natančnem usklajevanju delovnih aktivnosti, da bi čim bolj skrajšali čas motenj,” so izpostavili.

    Pri stabilizaciji tal so uporabili gruščnate (gramozne) pilote, ki zagotavljajo prenos obtežb na globlje in bolj nosilne plasti tal ter hkrati omogoča dreniranje podlage. “Postopek je vključeval vgradnjo grušča v predhodno vrtane vertikalne odprtine, kar je izboljšalo nosilnost tal in povečalo konsolidacijo podlage. Izvedbo smo sproti nadzorovali z geotehničnim monitoringom in meritvami posedkov,” še razlagajo v Službi za komuniciranje DARS. 

    Priključek bo prinesel številne koristi
    Po zaključku del naj bi bila bistveno izboljšalna prometna varnost in pretočnost. “Z izgradnjo priključka bodo prebivalci občine pridobili pločnike, javno razsvetljavo in varne prehode za pešce, kar bo pomembno prispevalo k večji varnosti v prometu,” je pred časom za Naš časopis poudaril župan Stanovnik. Gradnja priključka že vpliva na rast cen nepremičnin v okolici, kar ustvarja dodatne možnosti za gospodarski razvoj. Župan upa, da bo občina z novim infrastrukturnim projektom uspela oživiti tudi dolgo načrtovano poslovno cono, ki bi prinesla dodatne priložnosti za lokalno gospodarstvo.

    Projekt poleg gradnje avtocestnega priključka obsega še gradnjo ceste čez Barje do Vnanjih Goric, ki bo promet iz Vnanjih ter Notranjih Goric, Preserja, Podpeči, Rakitne in ostalih okoliških krajev preusmeril na novi priključek ter tako razbremenil državne ceste skozi Brezovico, kjer se v jutranjih in popoldanskih konicah po polžje premikajo trume vozil.

    V. L.

    Foto: Občinska uprava Občine Log–Dragomer in V. L. 

  • Novost – knjižnica pod krošnjami

    Novost – knjižnica pod krošnjami

    Društvo DVIG je ob praznovanju občinskega praznika in v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika 24. in 25. maja gostilo Knjižnico pod krošnjami (KPK) – dogodek, ki na sproščen način spodbuja branje v naravi. V posebno zavetje dreves smo povabili predvsem otroke in njihove družine, ki so si lahko izbrali gradivo po svojih željah. Knjižne police in knjige za branje nam je posodila Cankarjeva knjižnica. Skupaj smo se potopili v čarobni svet knjig, prebrali slikanico in ustvarjali. Spremljevalci otrok so si lahko za branje izbrali knjige, razstavljene na policah.
    Knjižnica pod krošnjami je projekt zavoda Divja misel, ki ga je zasnovala direktorica Tina Popovič v letu 2004. V dvajsetih letih se je razširil v Mrežo bralnih prostorov na zelenih javnih površinah in je eden od večjih projektov s področja promocije bralne kulture v Sloveniji. Zasnovan je kot prostor, kjer je branje dostopno vsem – brezplačno, odprto in brez obveznosti. Knjige so namenjene zgolj branju in listanju na lokaciji, izposoja ni mogoča.
    Raziskava PISA 2018 je pokazala, da so otroci, ki berejo za užitek, bolj motivirani za učenje, imajo širše besedišče, lažje razumejo kompleksna besedila in razvijajo kritično mišljenje. Bralna pismenost pomembno vpliva na otrokovo učno uspešnost, poklicno prihodnost in kakovost življenja, zato je vsak trenutek, preživet ob knjigi, dobra naložba v njihovo prihodnost.
    Oba dogodka, na Logu in v Dragomerju, sta potekala v sproščenem vzdušju in pritegnila, predvsem na Logu, lepo število obiskovalcev.
    Veseli smo, da smo s skupnimi močmi omogočili dostop do knjig v naravnem okolju in s tem spodbudili bralno kulturo v lokalnem prostoru.
    Knjižnica pod krošnjami se v Log-Dragomer vrne tudi prihodnje leto – se vidimo pod krošnjami!

    Karin Japelj, mentorica KPK v Občini Log-Dragomer