Avtor: MojaObčina.si Log – Dragomer

Letošnje študijsko leto smo v DVIG-u nadaljevali s ŠK Mi in podnebne spremembe, v katerem raziskujemo, kako lahko vsak sam/družina/soseska spremenimo način življenja v naši skupnosti  zato, da bi  prispevali h kakovostni  prehranski samooskrbi v času podnebnih sprememb. Naravne danosti v našem okolju nam to omogočajo. Ogledali smo si kar nekaj primerov dobrih praks, prebrali predstavitve ali spremljali video predavanja o primerih dobrih praks. Bralci Našega časopisa, ki spremljate  delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje (na kratko U3), že veste, kako poteka učenje v ŠK:  člani si ob podpori mentorice z licenco (Nika Gams) postavimo izobraževalne in akcijske cilje. S prvimi si člani ŠK določimo, kaj se želimo naučiti. Učimo se s študijem literature in z ogledi dobrih praks. 
V maju 2025 smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah. Na posestvu nas je sprejela prof. ddr. Ana Vovk, ustanoviteljica Učnega poligona, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Ana Vovk je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju permakulture. Osnovno načelo permakulture, ki nam ga je predstavila, je naslednje: »Z gojenjem rastlin zemljo bogatimo in ne izčrpavamo.« Nato nas je popeljala po svojem posestvu in takoj smo razumeli to načelo. 
Vso zelenjavo goji na različnih vrstah gred, na visokih gredah, kot jih poznamo mi, na gomilah (širokih 1,2 m dolgih do 10 m), na gredah na strmih pobočjih in na ogljikovih  gredah. Vse grede so narejene z vsakoletnim nalaganjem biomase, in to pomeni, da zemljo bogatimo. 
Travnato površino očisti tako, da postriže travo in plevel ter odstrani kamenje, večje od jajca. 
Sestava gomile: na očiščeno površino položi lepenko (ta zaduši korenine, trave in plevel), nato nalaga biomaso po tem vrstnem redu: suho listje in nezrel kompost; seno, slamo; kuhinjske odpadke; svež gnoj; sveža trava, zrel kompost. 
Podobno so narejene ogljikove grede, s to razliko, da bager izkoplje zemljo cca. 20 cm globoko, v to položi debla ali veje dreves, jih zagrne z odrinjeno zemljo in naloži biomaso. Na domačem vrtu si lahko to poenostavimo in si naredimo gredo, visoko cca. 30 cm: karton (dobro zmočimo, ne sme biti lepljen), nezrel kompost (cca 10 cm); sekanci; zemlja, stari gnoj. 
Za postavitev gred potrebuje veliko rodovitne zemlje. Sama jo prideluje na svojem posestvu iz ilovice (spodnja plast – mrtva zemlja), demonstrirala nam je, kako: ilovico izkoplje, posuje s kremenčevo gradbeno mivko in pokrije z zastirko. Zelo hitro se ilovica spremeni v rahlo prst. 
Vsi nasadi so na debelo pokriti z zastirko iz slame, suhe trave, ki jo kosi sama s kosilnicami, in iz suhega listja. 
Ana sama sadi in pobira pridelke. Zato so vsi njeni nasadi narejeni tako, da ne potrebujejo ne zalivanja ne rahljanja. »Preprosto nimam časa za to,« nam je povedala. Ne pozabimo, da je redna profesorica, predava na štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini, vodi mednarodne projekte, je ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja.
Na posestvu ima urejena tudi trajnostna bivališča, dve leseni bivalni hiši, predavalnico in mongolsko hišo (jurta). Vse je izjemno lepo opremljeno in prijetno za bivanje, druženje ter študij. 
Tudi energetsko točko je odkrila, to pa še ureja. Sama sem si doma naredila po poenostavljeni varianti tri mini gredice: krasno mi rastejo krompir, nizek fižol in cvetača.

Olga Drofenik, članica ŠK

»Učim se, ker sem radoveden/na, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi.« 

22. maja 2025 smo se v La Palli zbrali študentje in mentorji  v študijskem letu 2024/2025. Zbralo se nas je 35. Srečanje je bilo delovno. Vsaka študijska skupina v celoletnih programih (potekajo od oktobra do maja) se je predstavila na svoj način:  nastarejši študijski skupini (delujeta vse od leta 2012, ko še nismo bili samostojna U3), sta predstavili dosežke večletnega učenja: študent angleščine Miha – izobraževalna popotovanja po Angliji, Škotski in Irski, ki so jih študentje v angleščini opisali v treh knjižicah; mentorica bralnega krožka Alenka Logar Pleško pa bogato bero prebranih slovenskih avtorjev, študijskih literarnih ekskurzij in srečanj s pisatelji. Alenka posebej ceni, da smo študentje spoznali veliko slovenskih avtorjev s Tržaškega in avstrijske Koroške, ki  so v osrednji Sloveniji največkrat  manj znani. 
Študentje ruščine in naravna govorka – mentorica Alla so zapeli dve ruski pesmi, segli sta nam do srca; študentka francoščine Nika  je zrecitirala francosko pesem, študentka italijanščine Dragica je izpovedala svoja občutja  pri učenju. Povedala je, da je učenje za začetnike sicer težko, a jim uspeva stopati v korak s tistimi, ki so prišli v skupino že z osnovnim znanjem jezika. Študentje španščine so za predstavitev nagovorili svojo mentorico, naravno govorko Anny, da je zapela ganljivo špansko pesem. Študentka Olga je predstavila dosežke dveh ŠK: Podnebne spremembe in nas ter Enajsto šolo s filmom. Člani ŠK smo nad obravnavanimi temami v obeh ŠK navdušeni. (Vse knjižice ter poročila bralnega in študijskih krožkov si lahko ogledate na naši domači strani iold.si). 
V nadaljevanju so študentje in mentorji odgovarjali na vprašanja o tem, kaj jim pomeni učenje – zanje osebno, za družino in za skupnost. Odgovarjali so na tri vprašanja: 

Zakaj se učim?
Kako moje učenje vpliva na mojo družino, prijatelje?
Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti?

Na vprašanja je odgovorilo 20 študentov (od tega 14 študentk) in 5 mentorjev. Odgovori na vprašanje Zakaj se učim? so takšni, kot bi jih prebrali v kakšnem političnem ali strokovnem dokumentu o izobraževanju odraslih.  V misel »Ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi«, lahko strnem večino odgovorov.  Študentke so poudarile še ohranjanje miselnih sposobnosti. Tudi pri mentorjih prevladuje radovednost, dodali so še veselje do učenja. 
Odgovori na drugo vprašanje: Kako moje učenje vpliva na mojo družino in prijatelje? se  med študenti in študentkami razlikujejo, študentje  poudarjajo lastni osebni razvoj (več znanja in pozitiven odnos do učenja), kar vpliva na odnose v družini, še bolj pa na odnose med prijatelji. Medtem študentke poudarjajo večjo širino razmišljanja, kar omogoča vključenost v skupnost, poudarile pa so tudi to, da s svojim učenjem dajejo pozitivni zgled otrokom in vnukom. Udeležba v učnih programih pomeni tudi odsotnost od doma, kar je včasih težko. Mentorji menijo, da učenje prinaša  boljše razumevanje in večjo strpnost v  odnosih ter priložnost za deljenje znanja. Želeli bi si tudi večji vpliv učenja, kot ga beležijo sedaj. Med odgovori je samo dvakrat    izraženo mnenje, da nima posebnega vpliva.  
Z odgovori na tretje vprašanje: Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti? študentje poudarjajo širjenje prijateljstva in navajajo tudi konkretni primer – letni kino. Odgovori študentk dejansko kažejo na to, da se slogan: Občina Log–Dragomer – učeča se skupnost uresničuje; učenje v skupnosti se širi, povečuje se aktivnost študentov v okolju, druženje in medsebojno spoznavanje krajanov. Tudi osebna rast študentov posredno vpliva na življenje v skupnosti, menijo študentke. Mentorji pravijo, da vpliv narašča korak za korakom: večja razgledanost, poznavanje kulture drugih in drugačnih prinaša lažje bivanje z ljudmi, ki razmišljajo drugače. Tudi tukaj sta se pojavila le dva odgovora, da ni vpliva.

Olga Drofenik, Društvo DVIG

V torek, 27. maja, smo se člani Društva upokojencev Log odpravili na nepozaben izlet, ki je bil tokrat v znamenju vode – dragocene dobrine, ki jo v zadnjem času skozi študijski krožek »Promovirajmo vodna zajetja na Logu« spoznavamo z različnih vidikov – tudi s pomočjo računalnika. Prijavilo se nas je kar 55, kolikor jih avtobus še sprejme – zanimanje je bilo verjetno še večje – očitno nas voda resnično povezuje.
Prvi postanek smo imeli na prelazu Črnivec, kjer smo ob kavi izvedeli, da imajo prav tam svojo polnilnico vode. Njihova »Voda 902«, poimenovana po nadmorski višini izvira, se ponaša z izjemno čistostjo in jo tržijo po vsem svetu. Mi smo dobili plastenke vode za sabo.
Na Črnivcu se nam je pridružil g. Ivan Fale, naš vodič po Zadrečki dolini, ki resda nima uradne licence za vodenje, imel pa je neizmerno zalogo lokalnih zgodb. Približal nam je naravne in kulturne posebnosti krajev, ki smo jih obiskali. Med vožnjo po dolini nam je razkrival zgodbe o ljudeh, gorah ter gozdovih, predvsem pa o vodah – rdeči niti našega izleta.
Sledil je obisk Gornjega Gradu, kjer nas je sprejela vodička Sara. Popeljala nas je v katedralo, ki nas je navdušila s svojo veličino in zgodovinskim pomenom.
Ogled je dodatno obogatil g. Zdenko Purnat, direktor občinske uprave, ki nam je neposredno opisal, kako je občino Gornji Grad avgusta 2023 prizadela huda vodna ujma. Začelo se je v četrtek 3. avgusta 2023 pozno zvečer, ko so jih zajele obilne padavine, zaradi katerih so začele reke neverjetno hitro naraščati; na tem območju je padlo preko 250 mm/m2. Reka Dreta in njeni pritoki so se začeli izredno hitro dvigovati, v okoliških zaselkih so manjši hudourniki prestopili bregove, vode so se začele razlivati in začeli so se vrstiti pozivi za pomoč, kajti sprožilo se je veliko plazov, ceste so postale neprevozne in pomoč je bila ovirana, zmanjkalo je tudi elektrike.
Povedal je pretresljivo zgodbo zakoncev, ki sta hišo kupila v Gornjem Gradu leta 2000 in jo temeljito obnovila. Kdaj se je začela drama? Sprva ni kazalo, da bo hudo. Poslušala sta poročila, povedali so, da bodo reke naraščale, a gospoda ni preveč skrbelo, saj se je Dreta že večkrat dvignila, vendar nikoli kritično. Avto je izpred hiše umaknil šele ob 4. uri zjutraj, ko je zatulila sirena. Takrat je bila voda še meter pod hišnim pragom; ko se je čez pet minut vrnil, je že pljuskala čezenj in je še kar naraščala. Vedno višja je bila, on pa jo je z vrati poskušal zadržati. Nista poskrbela za lastno varnost, ko je začela voda dreti v hišo, poskušala sta rešiti lastnino! Žena je odšla po tram, da bi podprla vrata, morda je za iskanje potrebovala minutko, lahko tudi dve. Ko se je vrnila, on vrat ni mogel več zadržati. Nemočno je opazoval, kako je ženo val odplaknil kot list. Nekaj časa je bila pod vodo in nekaj časa nad njo, in to v kuhinji, vsaj osem metrov stran. Skrbi, ker se ni javila takoj, ko jo je poklical, se ne da opisati. Zdelo se mu je, da je trajalo celo večnost, preden se je oglasila. V vodi do pasu in čez se je začel prebijati po hodniku proti njej. Ko sta si kočno le podala roke, sta opustila misel na reševanje hiše, povzpela sta se v prvo nadstropje ter iz dnevne sobe s strahom opazovala, kako se voda dviguje po stopnicah. Na srečo se je ustavila štiri stopnice prej, preden bi zalila še prvo nadstropje. Ostala sva živa, sta si oddahnila.
V bližnji Gostilni pri Jošku nam je vodič Ivan pripravil prav posebno presenečenje – predstavil nam je življenjsko pot zlatega paraolimpijca Frančka Tirška – Nanija. Ogledali smo si njegove olimpijske medalje in pokale, žal se z njim osebno nismo mogli srečati, saj je bil v času našega obiska na rehabilitaciji.
Sledilo je okusno kosilo v športnem centru Prodnik ob reki Savinji, kjer smo si oddahnili in uživali ob dobri hrani ter v sproščenem klepetu. A izleta še ni bilo konec – za konec nas je čakal še ogled gradu Žovnek, mogočne utrdbe z bogato zgodovino. Vzpon do gradu je bil za nekatere udeležence precej naporen, a nas je rešila vodička Pavlina, ki je s svojim avtomobilom priskočila na pomoč tistim, ki jim je bil teren prestrm. Z veliko zagnanostjo nam je predstavila zgodovino gradu in Žovneških graščakov ter vzpon in zaton Celjskih grofov – za nekatere morda celo nekoliko preveč podrobno, a vsekakor s strastjo, ki jo je bilo čutiti v vsakem stavku.
Izlet je bil več kot le sprostitev – bil je priložnost za izmenjavo znanja, pogovor in smeh. Povezali smo teorijo s prakso in s tem še poglobili razumevanje pomena vodnih virov, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.

Irena L.