Avtor: MojaObčina.si Log – Dragomer

  • Zadnji dnevi vojne

    Zadnji dnevi vojne

    Že pred desetimi oz. petimi leti sem v Našem časopisu pisal o dveh dneh, ki sta pretresla vasi med Vrhniko in Ljubljano. Odhajajoča nemška vojska je morda na ravni jezika razumela svoj sestop, saj se je iz Oberlaibacha umikala proti Laibachu, torej od zgoraj navzdol. Vse skupaj pa se je ustavilo na črti Bevke-Log-Brezje. Kovinska mečava je neskončnokrat preglasila ptičje petje in vetrič v mladem bukovju. Začelo se je zadnje dejanje. 
    80 let, ki so minila od tedaj, je res dolga doba in mnogi, ki so bili v tistih dneh še dojenčki, so že prestopili prag v onostranstvo. Eden izmed njih je bil tudi Tone Popit, čigar mamo Ano je v tistih viharnih dneh prestrelila krogla, vendar je kljub poškodbi lahko dojila svojega najmlajšega sina. Letos je umrl tudi Ivan Armič z Lukovice, ki je marsikateri topovski izstrelek videl izginiti globoko v mokro Barje; ob koncu druge svetovne morije je bil skoraj polnoleten mladenič. Tudi Nada Toplak, roj. Jerina, ki je za naslednje rodove ohranila toliko dragocenih spominov, je že prešla v večnost. V Kovačevi hiši na Logu so ob koncu vojne bivali nemški oficirji, ki so vsi nestrpni čakali povelje za umik. Z Loga je malo pred njimi odšla z nekaterimi drugimi domačini in prebivalci sosednjih vasi tudi Nada, ena od hčera Matije Jerine, podkovskega kovača, sicer po poreklu iz Blatne Brezovice. Prispela je do Dravelj, potem se je odločila za vrnitev domov. 9. maja 1945 je umrl Ignac Plestenjak. 
    Skupaj z Nemci so se umikali tudi pripadniki italijanske republikanske vojske, ki so se po kapitulaciji bojevali naprej na nemški strani. Eden od njih je bil tudi vojni kurat, ki je Minki K. in njeni materi pod vojaško suknjo pokazal duhovniško opravo. To je bilo tik pred koncem vojne. Minka ga je peljala na grič k cerkvi sv. Janeza Krstnika, kjer je na hitro odmaševal, potem pa se z Minko ob strani vrnil k Matičku. S strahom se je oziral na Jelovški vrh in Minki po italijansko zatrjeval, da so tam partizani in oni »bum-bum«. Minka mu ni čisto verjela, ker ni imela slabih izkušenj s partizansko vojsko. Pri Matičkovih so do konca vojne bivali nemški oficirji, ki so bili zaskrbljeni za usodo domačih, vendar pa Lenaršičevo družino skorajšnji prihod partizanskih enot ni skrbel. 
    Na Jelovškem vrhu, strateški točki med zaselkom Jordanov kot in Lesnim Brdom (domačini vrhu rečejo tudi Miza), so se med vojno nekajkrat udarili partizani in t. i. četniki. Tam je še vedno mogoče najti kakšen nabojni tulec s tistih časov, spominsko tablo pa je žal vzela noč. Šlo je za slovenske pripadnike Jugoslovanske vojske v domovini, verjetno pod poveljem majorja Karla Novaka. Ti so novačili med domačini tako, da se je v četniških enotah znašel tudi Štefanov Slavko Petkovšek z Drenovega Griča skupaj z nekaterimi sovaščani. Povsem ob koncu vojne so se slovenski četniki umaknili čez hrib proti Vrzdencu. Domačinka gospa A. J., ki je bila v tistih dneh skoraj desetletno dekletce, se spominja, da so se četniki zadrževali v Klamovem lazu nad cerkvijo, partizani pa so jih obstreljevali iz Kosove doline nad Rozmanovim mlinom nad potokom Šujica. Gospa Angela se spominja, da je šel ata kosit travo za živino, ona pa je pazila na volovsko vprego pri vozu. Mine, pravi, so švigale vse naokrog. Poveljnik četniškega odreda je bil Debevc, njegova sestra Mara je bila učiteljica v bližnjem Horjulu. Četniki so se verjetno s slovenskimi domobranci pozneje umaknili čez Karavanke na Koroško, kakšna je bila njihova kasnejša usoda, pa ni znano. 
    6. maja ob osmih zvečer se je proti severu premaknila 13. hercegovska brigada, ki je prispela iz Grahovega na črto Borovnica–Kamnik. Verjetno je kakšen od bataljonov nekaj časa počival pri preserskem župnišču, kjer jih je sprejel tamkajšnji župnik Kočar. Ta se je z begunci že bil napotil na negotovo pot proti severu, vendar si je pozneje premislil in se vrnil, češ »moja vest je čista, ostanem med svojimi župljani«. R. Šuštaršič iz Preserja se spominja, da so imeli hercegovski partizani s seboj dolge nože, s katerimi so razkosavali pravkar pečenega vola. Hvalili so gostoljubje preserškega »popa«, ki je, kot znajo povedati prebivalci podkrimskih vasi, znal z ljudmi. Tako se je verjetno priljubil tudi zagorelim Hercegovcem. 
    13. brigada je torej okrog sedmih zjutraj prispela na črto Horjul–Vrzdenec, kjer jih je pričakal močan protitankovski ogenj in mine iz minometalcev, ki so ga na Hercegovce sipale močne enote t. i. ljotićevcev (Srbski prostovoljni korpus). Partizani so se umaknili proti Žažarju in šele zvečer poskusili s tremi bataljoni prebiti zasedo, vendar jim je uspelo zasesti samo koto na Samotorici. Naslednji dan, ko sta 11. in 14. hercegovska brigada prebili obrambno črto Log–Brezje, so pripadniki 13. brigade uspeli zasesti še koto Kožljek in se napotili za bežečimi sovražniki na črti Polhov Gradec–Dvor (slednja kraja sta bila kot Ljubljana osvobojena 9. maja). 11. in 14. hercegovska brigada sta skupaj s 7. slovenskim udarnim korpusom JA v zgodnjih jutranjih urah eno za drugo zasedali ljubljanske ulice, 13. brigada pa je ob petih popoldne zasedla Šentvid nad Ljubljano. 
    6. maja se je z Brezovice napotila kolona beguncev. Čez Podsmreko je bilo do Dobrove vse mirno. Na Dvoru jih je ustavila patrulja četnikov. V Polhovem Gradcu je bilo rahlo vznemirjenje zaradi bližine Korene, kjer so imeli domobranci svoje postojanke. Zvečer in ponoči je bilo slišati rafale domobranskih strojnic s Korene. 7. maja nadaljujejo begunci proti Črnemu vrhu. V vasi je še nemška posadka. Ubežnike Nemci strašijo, da na Gorenjskem ni več kaj jesti, ker so že vse pojedli njihovi umikajoči se rojaki. 
    Koloni se pridruži vod rovtarskih domobrancev. Mimo Pasje ravni so se po slabih kolovozih spustili v Poljansko dolino, kjer so še gospodarili domobranci. Po dolini prispejo do Škofje Loke, ki se je polnila z begunci, in prenočili v starodavnem mestu. Naslednji dan – 9. maja, so se zlili v nepregledno množico ljudi, ki so z žalostjo odhajali proti Tržiču in Ljubelju. 
    Težki časi, obsijani s soncem, so v težkih bojih vzeli prenekatero vojaško življenje na eni in drugi strani usodnega spopada, ki je zdesetkal prebivalce Evrope, mnoge rojake pa razpršil po vsem svetu. 9. maja praznujemo dan Evrope. Leta 1945 je za nekatere to bil dan zmage, za druge dan zloma, naj bo letos to dan, ki povezuje državljane Evrope in vseh držav, ki bi nekoč želele postati del velike družine evropskih narodov. Naj se morija nikoli več ne ponovi!

    Miha Rus

    Viri:
    1. Mensur Seferović: 13. hercegovačka NOU brigada 
    2. Spomini brezoviškega kaplana Borisa Komana 
    3. Ustni viri: posnetki, pripovedovanje

     

  • Otroci skozi pravljico spoznavali moč sodelovanja

    Otroci skozi pravljico spoznavali moč sodelovanja

    Upokojena vzgojiteljica Mojca Erjavec je malčkom prebrala pravljico O hroščku, ki je padel na hrbet slovenske avtorice Polone Šergon. Zgodba na preprost in otrokom razumljiv način govori o pomembnosti sprejemanja pomoči ter sodelovanja. Otroci so se naučili, da ni nič narobe, če kdaj potrebujemo roko prijatelja – prav nasprotno, pretiran ponos nas lahko včasih ovira pri reševanju težav. 

    V. L.
    Foto: Kud Kosec

  • Tehnologija v vsakdanjem življenju – priložnost, ne ovira

    Tehnologija v vsakdanjem življenju – priložnost, ne ovira

    Danes se naša življenja vse bolj prepletajo s tehnologijo – s pametnimi telefoni, računalniki in drugimi digitalnimi napravami. Kljub temu se številni starejši še vedno raje izogibajo uporabe le-te. Razlogi so različni: pomanjkanje zanimanja, nepoznavanje ali pa preprosto negativen odnos do novosti. A če pametne naprave uporabljamo premišljeno, nam lahko močno olajšajo življenje in nas ohranjajo povezane z drugimi. 
    Družba se hitro razvija in vse več opravil poteka prek spleta – od plačevanja računov, naročanja pri zdravniku do prijav na storitve preko spletnih obrazcev. Čeprav je prvi stik s tehnologijo lahko zahteven, z redno vajo hitro ugotovimo, kako uporabna in prijazna je lahko. Pomembno je, da ostajamo samostojni in v stiku z drugimi – prav pri tem nam lahko pametni telefon ter računalnik močno pomagata.

    Učenje uporabe pametnih naprav – skupaj je lažje!
    V Sloveniji narašča število delavnic, namenjenih učenju uporabe pametnih telefonov in računalnikov za starejše. Tudi v naši občini Log-Dragomer smo že izvedli vrsto tovrstnih izobraževanj, ki so mnogim predstavljala prvi korak v svet tehnologije. 
    Mnogi ste se že udeležili skupinskih delavnic in pridobili osnovno znanje, nekateri pa ste nadaljevali z dodatnim učenjem v študijskih krožkih. Več informacij o prihajajočih delavnicah boste našli v spodnji preglednici.

    Individualna pomoč – prilagojena vam
    Zavedamo se, da skupinske delavnice včasih niso dovolj. Nekateri ste nam povedali, da ste znanje hitro pozabili; se niste naučili tistega, kar ste želeli, ali pa je bilo učenje prehitro. Zato v občini Log-Dragomer ponujamo tudi individualno učenje: ena na ena. 
    Individualna srečanja potekajo v pisarni za starejše Podaj roko, ki se nahaja v občinski stavbi, in v Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica. Na začetku se pogovorimo o tem, kaj že znate in kaj bi se želeli naučiti, nato pa skupaj določimo termine, ki vam najbolj ustrezajo. Srečanja lahko potekajo enkrat ali večkrat – toliko časa, dokler se ne boste počutili samozavestno pri uporabi novih znanj. 
    Pomoč nudimo tudi pri manjših težavah – če se na primer zatakne pri določeni aplikaciji ali opravilu. V takih primerih se seveda oglasite samo enkrat. Podobno pomoč nudijo tudi na Digitočki, vsakemu posamezniku na razumljiv način nudijo svetovanje in uporabniško podporo s področja uporabe digitalnih javnih storitev (e-uprava ipd.). Ena od udeleženk je povedala: “Na računalniške ure sem prihajala v Pisarno za starejše, saj pri tem tempu tehnološkega napredka res potrebujemo pomoč. Delo v paru mi je bilo zelo všeč – osredotočili sva se na točno tiste stvari, ki so mi povzročale težave, in jih reševali neposredno na mojem računalniku.”

    Vas tehnologija spravlja v zadrego? Niste sami. 
    Imate težave pri uporabi pametnega telefona ali računalnika? Bi radi začeli znova ali pa samo izpopolnili svoje znanje? Pridružite se našim delavnicam, oglasite se v pisarni Podaj roko ali pa povprašajte v društvih o možnostih, ki so vam na voljo v občini. Teh ni malo!

    Ekipa Podaj roko

  • Ambulanta dr. Tasiča po sanaciji znova odprta

    Ambulanta dr. Tasiča po sanaciji znova odprta

    Težave so se začele februarja, ko so se na stenah ambulante in ob vhodnem stopnišču začeli pojavljati mokri madeži, ki so se hitro širili. Občina je nemudoma pristopila k strokovni preiskavi. Tlačni preizkus vodovodne instalacije s plinom ni pokazal nepravilnosti, zato so nadaljevali s testiranjem odtočne cevi za kondenzat. Uporabili so modro barvilo in sesalnik za ustvarjanje vakuuma. Preizkus je jasno pokazal puščanje – obarvana voda se je pojavila v izvrtini v tleh, kar je potrdilo domneve o napaki v odtoku konverterjev. 
    Endoskopski pregled je dodatno razkril težavo na iztaknjenem tesnilu, ki je omogočalo uhajanje vode. V nadaljevanju so strokovnjaki z napredno termo kamero zaznali zadrževanje vlage med armirano betonsko ploščo in estrihom. 
    Za učinkovito sušenje so uporabili kombinacijo silikagelnih sušilnikov, turbinskih puhal in zračnih razvlaževalnikov, ki so vpihovali suh in topel zrak v kritična območja. Odvečno vlago so odstranjevali s pomočjo kondenzacijskih razvlaževalnikov. Ko so meritve vlage pokazale ustrezne vrednosti, so poškodovano talno oblogo odstranili in jo nadomestili z novo. 
    V sklopu sanacijskih del so dvakrat prebelili tudi stene ambulante, čakalnico in vhodno stopnišče, saj so bile posledice zamakanja vidne na celotni površini. Izvajalci so demontirali in nato ponovno namestili konverterje. 
    Kot so poudarili na Občini Log–Dragomer, je bila sanacija ključna za zagotavljanje varnega in kakovostnega okolja za paciente. Ambulanta dr. Tasiča tako znova obratuje v celoti saniranih in obnovljenih prostorih.

    V. L. 
    Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer

  • Občni zbor Društva upokojencev Dragomer-Lukovica

    Občni zbor Društva upokojencev Dragomer-Lukovica

    Letos smo občni  zbor  sklicali sicer nekaj dni kasneje kot pretekla leta, a nalogo smo opravili vestno in odgovorno, kot vsa leta doslej. Občni zbor društva upokojencev Dragomer–Lukovica  ni le priložnost, da se ozremo po prehojeni poti, temveč tudi zaveza, da delo v prihodnje vsaj zadržimo v dosedanjem obsegu. Skušamo slediti  željam in potrebam članstva, da krog dejavnosti popestrimo in razširimo. Obenem je to tudi dan, namenjen druženju, srečanju starih znancev in prijateljev ter  seveda prijaznemu klepetu. 
    Opravljeno delo društva  v preteklem letu lahko ocenjujemo kot dobro. Je rezultat kakovostnega dela članov upravnega odbora in obsega razpoložljivih finančnih sredstev. Društvo se financira iz pobrane članarine, donacij, prostovoljnih prispevkov  in sredstev Zveze  društev  upokojencev Slovenije. Največ sredstev pa smo si v preteklem letu zagotovili s prijavami na razpis, ki ga objavlja občina Log–Dragomer in Ministrstvo za izobraževanje republike Slovenije. Na te razpise se redno odzivamo in smo s prijavami uspeli pridobiti večino sredstev, s katerimi smo lani razpolagali.  Na področju izobraževanja je bil tako uspešno realiziran projekt evidentiranja in popisa vodnih virov v Dragomerju  ter usposabljanje članov društva  na področju računalniškega opismenjevanja in digitalizacije. Drugo pomembno področje je humanitarna dejavnost. Pred novim letom redno obiskujemo in obdarujemo starejše od 75 let, delujemo v projektu Podaj roko in Starejši za starejše. Delovni sta skupini starejših Hodi ob meni, kjer se ob ponedeljkih v kotičku, ob torkih pa v prostoru Občine na Logu srečujejo starejši, ki jih zanimajo različne teme s področja kulture, zdravstvene preventive in drugih zanimivih področij, aktivnosti v poznem življenskem obdobju. Zanimivi so tudi pogovori o življenju nekoč in danes, navadah in običajih, skratka o vsem, kar razbije monotonost vsakodnevnega življenja in na nek način obogati vedenje ter ravnanje posameznika v starosti.
    Sodelujemo s Centrom za krepitev zdravja pri ZD Vrhnika in s predavanji, rednim merjenjem sladkorja in krvnega tlaka skušamo vplivati na zdravo življenje posameznikov ter k  preprečitvi obolenj.

    Najbolj aktivni so Vedno poskočni, ki telovadijo vsako jutro zdaj že osem let. Telovadba poteka tudi v telovadnici in redno jo  obiskuje  okoli petnajst članic. Balinarji tekmujejo že vrsto let in tako moška kot ženska ekipa dosegata dobre rezultate, kar dokazujejo pokali v našem kotičku. V lanskem letu so ob četrtkih redno potekali pohodi z našo Ivico. Povzpeli smo se na mnoge hribčke v okolici naše občine in v občini sami, nekaj poti pa je bilo tudi izven občine.

    Na novo so lani potekale plesne urice. Vaje so potekale ob petkih popoldne in udeleženke so se po končanem zboru prvič predstavile s samostojno plesno koreografijo, ki jo je pripravil Stanko Komljenovič. V društvu redno obeležujemo  dneve, kot so 8. marec, materinski dan, pozdrav poletju, kostanjev piknik, martinovanje. Vsi dogodki so dobro organizirani in obiskani. Vključujemo se tudi v dejavnosti Tedna vseživljenskega učenja in občinsko prireditev Športfejst. Veliko naših članov je vključenih v druga društva v naši občini, kjer aktivno delujejo in prispevajo k prepoznavnosti društva.

    Redno izvajamo izlete z avtobusom in krajše izlete z vlakom ali avtobusom ob uporabi rdeče upokojenske kartice za brezplačni prevoz ter tako spoznavamo kraje in njihove kulturne znamenitosti širom domovine.

    Po pregledu aktivnosti za lansko leto, ki ga je članstvo v celoti potrdilo, so bile sprejete smernice za delo v letošnjem letu (zgibanko s programom dela lahko dobite v kotičku) in okvirni finančni načrt. Dokončno bomo načrt dela in potrebna finančna sredstva opredelili, ko bomo seznanjeni z rezultati razpisov. Še vedno k vpisu vabimo nove člane. Višina članarine je ostala nespremenjena: 12 EUR. Vabimo vas tudi, da s predlogi in mnenji sodulejete pri oblikovanju posameznih aktivnosti. Na novo letos deluje šahovska sekcija, pridružite se šahistom ob torkih dopoldan.

    Društvo bo aktivno toliko, kolikor bodo aktivno v njem sodelovali člani. Več ko nas bo v posameznih dejavnostih, bolj bo zabavno, pestro in družabno. Zato ne odlašajte in postanite naši člani.

    O vseh planiranih dejavnostih člane redno obveščamo preko oglasne table (kozolček pri balinišču), na spletni strani in preko vabil po elektronski pošti.

    Dragica Krašovec

  • Umetna inteligenca spreminja naša življenja

    Umetna inteligenca spreminja naša življenja

    Predavanje dr. Gamsa »Superinteligenca in človeška civilizacija« 18. marca 2025, v organizaciji Društva DVIG in Občine Log-Dragomer, predstavlja izjemno aktualno temo razvoja umetne inteligence (UI), ki postaja ključna sila v napredku človeške družbe. Dr. Gams je izpostavil, da so veliki jezikovni modeli (LLM), kot so: GPT-4o, Gemini, Claude, Llama, Gemman (ki gre na navaden PC za razliko od nekaj mesecev, ko je bilo potrebno imeti superračunalnike) in drugi, pomembni znanilci nove dobe superinteligence. Po mnenju strokovnjakov bodo ti modeli že v nekaj letih ustvarjali  dodatnih 10 % svetovnega BDP-ja, kar kaže na ogromne potenciale in izjemno pomembno vlogo umetne inteligence v prihodnosti.
    Ena najpomembnejših novosti, predstavljena na predavanju, je bila aplikacija HomeDOCtor, ki temelji na tehnologijah podobnih ChatGPT in omogoča 24-urno zdravniško podporo prek mobilnih naprav. Ta aplikacija je že revolucionirala komunikacijo med pacienti, medicinskimi sestrami in zdravniki ter predvidoma pomembno izboljšano učinkovitost zdravstvenega sistema v Sloveniji. Projekt je že v fazi testiranja v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in predstavlja velik korak k digitalizaciji ter modernizaciji zdravstva. Zelo toplo svetujemo vsem občanom in občankam, da v iskalnik na računalniku ali mobiju vpišejo “homedoctor” in preizkusijo sistem.
    Poleg praktičnih aplikacij je predavanje poudarilo tudi teoretične vidike razvoja UI, predvsem koncept superinteligence, ki ga je populariziral Ray Kurzweil. Po njegovih napovedih bi že okoli leta 2029 lahko prišlo do združevanja človeške inteligence z umetno, kar bi radikalno spremenilo zdravstveni sistem, prometno varnost in splošno kakovost življenja ljudi. Izpostavljena je bila tudi pomembnost razumevanja principa mnogoterega znanja, kjer se računska moč poveča z integracijo več različnih modelov in pristopov, kar danes predstavlja jedro delovanja najnaprednejših modelov umetne inteligence. Prav te mesece se pred našimi očmi dogaja revolucija umetne inteligence, ki bo prinesla blagostanje ljudem. Dr. Gams je opozoril tudi na etične izzive razvoja UI, predstavljene v posebni »Prisegi znanstvenikov in razvijalcev«, ki poudarja družbeno odgovornost, varovanje resnice in promocijo etičnih standardov.
    V zaključku je bilo poudarjeno, da smo na pragu inteligentne revolucije, kjer bo superinteligenca ključ do reševanja največjih izzivov človeštva, kar pred nas postavlja nove priložnosti in tudi odgovornosti.

    Društvo DVIG univerza za tretje življenjsko obdobje

     

     

  • Na gledališki tržnici

    Na gledališki tržnici

    V organizaciji Koroškega deželnega teatra je tudi letos na Koroškem potekala Gledališka tržnica. Na sedmi izvedbi so se  v Kulturnem domu v Podgorju ves dan družili predstavniki več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo. Tržnica je namenjena predvsem druženju in mreženju amaterskih skupin, ki so kot motorji kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Častna pokroviteljica dogodka je ministrica za kulturo Asta Vrečko. Čeprav gonilna sila Gledališke tržnice poudarja, da je slednja namenjena predvsem druženju in izmenjavi izkušenj ter mnenj, so v sklopu dogajanja organizirana tudi izobraževanja, ki lahko vsakomur pomagajo k bolj uspešnemu delovanju. Mah teater se je  tudi letos predstavil na tržnici. Ekipa je sama pripravila 5-minutno produkcijo, v kateri so odigrali skeč v kostumih iz predstave Bobri in osvojila odlično 2. mesto. V ekipi so sodelovali Suzana in Katja Pitka, Igor Bobbera in Matej Smole.

    Naslov tega prispevka je izsek iz besedila kratkega skeča.

    Vtisi naših članov o dogodku :

    – vsa pohvala gre organizatorjem dogodka za izjemno organizacijo, vzdušje med vsemi istomislečimi udeleženci pa je bilo navdušujoče;

    zelo dobro organiziran dogodek, ideja gledališke tržnice se je pokazala z leti delovanja kot nujno potrebno druženje in predstavitev kulturnih društev, medsebojna podpora ter reševanje skupnih izzivov v delovanju društev pa sestavni del dogodka;

    – vesel sem, da sem imel možnost sodelovati, se udeležiti predavanja in spoznati predstavnike drugih društev;

    –  žal se je na tržnici kulturnih dejavnosti ponovno pokazal velik izziv pri dogovarjanju za gostovanja v drugih občinah, saj si vsa ostala kulturna društva močno želijo nastopati v naši občini po sistemu izmenjave – mi k njim, oni k nam. Tak način izmenjave je razširjen pri vseh društvih v državi. V primeru, da jim ne omogočimo predstave pri nas, nam nekatera društva za gostovanja pri njih zaračunajo uporabo dvorane. S tem se še dodatno finančno obremeni naše domače društvo MAH-TEATER, saj garaža v domačem gasilskem domu ni primerno opremljena za izvajanje gledališke dejavnosti, jedilnica v osnovni šoli pa ne ustreza nobenim gledališkim standardom. Drugih kapacitet v občini žal ni.

    Glede na hiter razvoj občine je izgradnja primerne kulturne dvorane nujna. Omogočila bi dvig kakovosti življenja, okrepila skupnost, krepko povečala število in kakovost kulturnih prireditev ter omogočila občanom prostor za izražanje in druženje. Pomanjkanje primernega prostora za izvedbo kulturnih dogodkov nas postavlja v podrejen položaj in omejuje kulturno ustvarjalnost v občini.

    Inka

  • Noč do jutra in Po vsej sili živ

    Noč do jutra in Po vsej sili živ

    Redko se zgodi, da bi lahko naslova knjig preprosto zamenjali, čeprav gre za popolnoma različni zgodbi in za dva avtorja, ki sta živela vsak v svojem času, v povsem drugačnih razmerah, a v isti domovini, oba občutljiva za dogajanje v družbi in za bivanje človeka.
    Pa pojdimo lepo počasi, ob obeh knjigah, ki smo ju v zadnjem mesecu prebrali v našem bralnem krožku.
    Noč do jutra, Branko Hofman
    Pisatelj se je rodil leta 1929 in umrl leta 1991. Hofman je bil prvi slovenski pisatelj, ki se je na umetniški ravni lotil pisanja o Golem otoku ter grozljivem ravnanju in mučenju zapornikov, ki so prestajali kazen na njem. Roman je bil napisan že leta 1975, vendar je tedanja Udba prepovedala izdajo knjge in avtorja poklicala na zaslišanje. Prvi natis romana se je zgodil leta kasneje, šele leta 1984.
    Zaradi smrti Minke, ki naj bi jo domnevno umorili v zakotni hribovski vasi, se tja proti večeru napoti preiskovalna komisija, ki jo vodi Kovač, bivši oznovec. V gostilni v tej vasi pri svojem bratu živi Peter, partizan, ki so ga po vojni aretirali zaradi nesmiselnih obtožb, nečloveško mučili in obsodili na osemletno zaporno kazen na Golem otoku. Po prestani kazni se Peter, ki ni več sposoben živeti med ljudmi, zateče k bratu in tam živi osamljeno, brez tesnejših stikov s komerkoli.
    Med potekom preiskave se zdaj naključno srečata Kovač, ki v Petru prepozna svojo nekdanjo žrtev, in Peter, ki v Kovaču prepozna svojega zasliševalca in mučitelja.
    Pisatelj nam potem podrobno opisuje vse dogodke od prijetja obdolženca, do metod zasliševanja, opisuje nesmiselnost obtožb in končni izrek sodbe, ko mora Peter na služenje kazni na Goli otok.
    Kovač se ob srečanju z mislimi vrne v čas, ko je opravljal službo in se spominja metod, ki jih je uporabljal. Na nek način se počuti krivega, vendar se prepričuje, da je zgolj izpolnjeval svojo dolžnost in ukaze ter tako preprečil še hujše zlo.
    Peter pa vedno znova podoživlja čas, ko je preživljal to nečloveško trpljenje in razmišlja o posledicah tistega časa ter o vsem, kar je prestajal in kako mu je uspelo preživeti. To je osrednja pripoved romana.
    Domnevni umor, ki ga podrobno preiskuje Kovačev kolega, pisatelj opisuje v vzporedni zgodbi. Tako spoznamo družinske razmere umorjenke, ravnanje matere, ki s svojimi pričakovanji utesnjuje dekletovo življenje in introvertiranost očeta, ki se ni znal ali upal postaviti za dekle. Tako ravnanje staršev je bilo značilno za mnoge kmečke družine v tistem času. Zgodba se v nadaljevanju razplete in na koncu se izkaže, da sploh ni šlo za umor, temveč je dekle napravilo samomor.
    Peter je dokončno poravnal račune s Kovačem in se končno odloči, da je čas, da opusti skrivanje in beg pred resničnim življenjem ter se vrne med ljudi v realno življenje. Vse, kar pisatelj v knjigi opisuje, se dogaja v eni sami noči. Zdi se dokaj neverjetno, saj večina nas te ure preprosto prespi ali se morda potopi v sanje. Branje te knjige prisili v razmišljanje o tem, kaj je prav in kje so krivice, ga presune ter zaboli, saj dobro ve, da je od tedaj minilo komaj nekaj desetletij in so nekateri akterji lahko še med nami (vedno manj). Obenem se zave, da tako ravnajo tudi s povsem nedolžnimi ljudmi dandanes v mnogih državah po vsem svetu. Nedopustno in povsem nerazumljivo.

    Po vsej sili živ, Nataša Kramberger
    To je knjiga, ki prav tako kaže na to, kako neodgovorno ravnamo ljudje dandanes, le da posledice zadevajo človeka posredno, neposredno pa naravo in druga živa bitja.
    Avtorica opisuje sedem let življenja na majhnem biodinamičnem posestvu v Jurovskem dolu in o kmetici, ki se ni pripravljena predati posledicam podnebnih sprememb. Piše torej avtobiografsko zgodbo.
    Nataša Kramberger je pisateljica, kolumnistka, mladinska delavka in ekološka kmetica, razpeta med življenjem na posestvu v Jurovskem dolu in življenjem pozimi v velemestu v Berlinu.
    V stiku z zemljo skuša znanje in izkušnje, ki jih pridobiva z delom na kmetiji in prebiranjem literature ter strokovnih člankov, prenesti na mlade, ki iz vse Evrope poleti preživljajo čas na njenem posestvu, se z njimi upreti klimatskim spremembam v svetu in pri nas. Razmišlja, kako ta boj preseliti v Berlin in ga tudi uresničiti.
    Avtorica se zaveda, da smo vsi del globalnega ekološkega ravnovesja in zato moramo sprejeti odgovornost zanj  ter upoštevati možnosti za uresničitev ukrepov za spremembe.
    Nataša Kramberger je mlajša avtorica (1983). Na kmetijo se je preselila pred leti, jo prevzela in na njej uresničuje svoje kulturno ustvarjanje ter kmetijsko delovanje. Vse, kar opisuje, je plod njenih lastnih izkušenj in spoznanj, pri tem se zaveda, da podnebne spremembe prinašajo vedno več negotovosti, tako v življenje kmetijskih pridelovalcev kot v življenje nas vseh. Tisti, ki ste prebrali knjigo Primerljivi hektarji ali Nebesa v robidah, boste zagotovo prebrali tudi to knjigo in sledili njenemu razmišljanju ter ravnanju.
    Dragica Krašovec

  • Materinski dan v DUDL-u

    Materinski dan v DUDL-u

    25. marca obeležujemo Materinski dan, praznik posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od 14. maja 1910, Evropa je to navado prevzela po prvi svetovni vojni, a so datum prestavili na 25. marec.
    Pri nas ga po drugi svetovni vojni še nismo praznovali, saj smo praviloma slavili 8. marec – Dan žena. Zdaj je praznovanje spet v navadi, praznujemo ga na isti dan kot Marijino oznanenje.
    Matere smo v naši družbi vse bolj cenjene in spoštovane ter nam je priznanih kar precej pravic. Pravica do porodniškega dopusta ob rojstvu otroka, urejeno varstvo predšolskih in šolskih otrok, pravica do izobraževanja, do dela, pravica do plačila za opravljeno delo, volilna pravica, pravica do zdravstvenih storitev, pravica do splava in še bi našli kaj, kar našo vlogo v družbi olajšuje. A se odnosi spreminjajo, žal ne vselej v korist žena in mater, tako so nekatere že pridobljene pravice ponovno tema žolčnih razprav in komentarjev. Spreminja se tudi naša vloga v družini. Še vedno občutimo alkoholizem, nasilje v družini, mobing na delovnem mestu, prekarno delo številnim ženskam povzroča nerešljive težave in tegobe.
    Mladim družinam pogosto onemogoča normalno življenje stanovanjska stiska, saj vsled neustrezne ali vsaj prešibke materialne in socialne varnosti le-te ne morejo rešiti v krajšem časovnem obdobju. Zagotovo so še pod večjim pritiskom in v velikih stiskah zaradi politik, vere, vojn, lakote, vremenskih ujm in položaja v družinah, matere po svetu, ki teh pravic nimajo ali jim jih je prepovedano izvajati.
    Na prireditvi ni bil naš namen opozarjati na vse grozote, ki smo jim priča v svetu te dni, pač pa se s pesmijo in besedo pokloniti vsem materam in njihovi vlogi v družbi ter v družini. S prebiranjem pesmi slovenskih pesnic in pesnikov smo obudili njihovo vlogo, ob zvokih harmonike pa uživali v slovenski glasbi. Edini fant med nami je bil Ožbej, ki se je prijazno odzval vabilu in z igranjem popestil naše srečanje.
    Okusno pecivo, ki ga je pripravila Milena, zelo okusne in privlačne Cvetkine jagode s čokolado in kozarček penine ter podarjena vrtnica so dan le še polepšali. Ob tej priložnosti smo se želeli spomnili tudi tistih mam, ki ostajajo osamljene, saj so se otroci odselili drugam. Verjamemo, da so se teh mam bližnji spomnili vsaj s telefonskim klicem in prijazno besedo. Teh ni nikoli dovolj.
    Ali kot je v svoji pesmi zapisala Zvezdana Majhen:
    »Neskončna ljubezen je ena sama,
    ves svet kliče:
    ljubljena mama!«

    Vsekakor gre posebna zahvala organizatorkam že tradicionalnega dogodka, saj sta druženje in klepet v nadaljevanju popoldneva naredila dan prijaznejši in lep ter že se veselimo prihodnjega srečanja.

    Dragica Krašovec
    Foto: Marija Draksler

  • Nepozaben izlet na Irsko in ustvarjanje brošure

    Nepozaben izlet na Irsko in ustvarjanje brošure

    Študenti angleškega tečaja Univerze za tretje življenjsko obdobje Log- Dragomer na zelenem otoku
    Aprila lansko leto se nas je pet študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Log-Dragomerja, članov tečaja angleščine, podalo na nepozaben osemdnevni izlet na Irsko. Pot smo si organizirali kar sami, kar je našemu potovanju dalo še poseben pečat pustolovščine, prilagodljivosti in svobode. Vozili smo se z najetim avtomobilom, ki ga je po levostranskih irskih cestah spretno in zbrano vozil Miha – izziv, ki ga je prestal z odliko!
    Naše irsko popotovanje se je začelo v čudovitem Galwayu, mestecu z živahnim utripom in pisanimi ulicami. Od tam smo se podali v naravni park Connemara, kjer so nas očarali divja narava, jezera in značilne kamnite ograje. Eden izmed vrhuncev izleta je bil izlet z ladjico ob Moherskih klifih, ki smo jih občudovali s prav posebne perspektive – z morja.
    Na poti smo obiskali tudi pravljično lepo vasico Adare, ki velja za eno najlepših na Irskem. Na skrajnem jugu smo se povzpeli na razgledno točko Mizen Head, kjer se Irska dramatično zaključi nad Atlantikom. Pot smo nadaljevali proti Corku, si ogledali starodavno duhovno oazo Glendalough in zaključili v prestolnici Dublin, kjer smo doživeli še mestni utrip in bogato literarno dediščino.
    Po vrnitvi domov smo začeli pripravljati brošuro v angleškem jeziku, v kateri smo zbrali prispevke o vsakem dnevu potovanja, nekaj zgodovinskih in kulturnih dejstev o Irski, zapis o pripravi potovanja ter predstavitev irskih Nobelovcev. Poleg nas petih, ki smo potovali, sta sodelovali še dve sošolki, ki se izleta nista mogli udeležiti.
    Pomembno vlogo pri ustvarjanju publikacije sta imeli naši profesorici. Milojka, profesorica angleščine, ki se izleta ni mogla udeležiti, nas je skozi celoten proces spodbujala, usmerjala in skrbela za jezikovno raven besedil. Druga profesorica, Olga, ki je bila z nami na potovanju, je prevzela vlogo povezovalke – usklajevala je delo vseh sodelujočih in skrbela, da je bila publikacija izdana v manj kot enem letu po našem povratku.
    Izlet na Irsko je bil že tretji tovrstni študijski obisk angleško govorečih držav v sklopu naših tečajev angleščine. Prvi je bil leta 2016 v Anglijo, nato smo leta 2018 obiskali Škotsko, zdaj pa smo raziskovali Irsko. Vsak izmed teh izletov je prinesel nova znanja in nepozabne spomine.
    Bralce tega članka vabimo, da si ogledajo našo brošuro o Irski, ki je nastala kot rezultat skupnega truda in sodelovanja. Na voljo je na domači strani Društva Dvig:
    https://iold.si/anglescina/studijsko-potovanje-studentov-anglescine-2024
    Vabljeni k branju in virtualnemu potovanju po čudoviti Irski!
    za društvo Dvig: Irena Lenaršič