Avtor: MojaObčina.si Log – Dragomer

  • Zaradi zamakanja sanacija ambulante

    Zaradi zamakanja sanacija ambulante

    Kot so nam sporočili iz Občinske uprave Občine Log–Dragomer, je sanacija ambulante dr. Tasiča nujna zaradi zagotavljanja varnosti in kakovosti prostorov za pacientke in paciente. Sanacijska dela so se začela konec februarja in so razdeljena na faze. Dela so se začela s strokovnim tlačnim preizkusom vodovodne instalacije s plinom. Rezultati so pokazali, da vodovodna napeljava ni problematična, saj ni prišlo do padca tlaka. Nato so opravili testiranje odtočne cevi kondenzata, pri čemer so s pomočjo modrega barvila in sesalnika ustvarili vakuum. Eksperiment je jasno pokazal puščanje – voda, obarvana z modrim barvilom, se je pojavila v izvrtini, kar je potrdilo domneve o napaki v odtoku konverterjev. Endoskopski pregled je kasneje razkril, da je težava v iztaknjenem tesnilu, ki je omogočalo uhajanje vode. 
    Zaradi zadrževanja vlage v objektu so strokovnjaki uporabili napredno termokamero, ki je pokazala prisotnost vode, ujete med AB ploščo in estrihom. Sušenje se izvaja s kombinacijo silikagelnih sušilnikov, turbinskih puhal ter zračnih razvlaževalnikov, ki vpihujejo suh in topel zrak med estrih ter osnovno ploščo, medtem ko se odvečna vlaga odvaja s kondenzacijskimi razvlaževalniki. Po ocenah bo ta postopek trajal približno 18 dni. 
    Ko bodo meritve vlage potrdile ustrezne razmere, bodo izvajalci odstranili poškodovano talno oblogo in jo nadomestili z novo. Ob tem bo izvedeno tudi dvakratno beljenje sten ambulante, vhodnega stopnišča in čakalnice, saj so posledice zamakanja vidne na celotni površini. Dela bodo vključevala tudi demontažo in ponovno montažo konverterjev. 
    Zaključek celotne obnove, vključno s polaganjem novih talnih oblog in pleskanjem, je predviden še pred izzidom Našega časopisa, in sicer do 25. marca 2025. Občina bo v tem času skrbno spremljala napredek in zagotovila, da bodo dela opravljena skladno z najvišjimi standardi ter v predvidenih rokih.

    V. L.
    Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer
     

  • Aprila začetek prenove pošte in lekarne

    Aprila začetek prenove pošte in lekarne

    Izbran izvajalec za prenovo prostorov lekarne 
    Prvi javni razpis za prenovo prostorov nekdanje pošte ni bil uspešen, saj so vse prispele ponudbe presegle razpoložljiva sredstva. Občina Log–Dragomer je zato postopek ponovila in projekt razdelila na faze. Na ponovljenem razpisu so prejeli pet ponudb v vrednosti od 156.527,22 € brez DDV do 191.059,25 € brez DDV. Kot so sporočili z Občine, je najugodnejšo ponudbo podalo podjetje URAL d.o.o., s katerim je Občina Log-Dragomer podpisala pogodbo o izvedbi gradbeno-obrtniških del. 
    Kot pravijo na Občini, je njihov cilj v najkrajšem možnem času zagotoviti sodobne in funkcionalne prostore za lekarniško dejavnost, ki bodo izboljšali dostopnost do zdravil in farmacevtskih storitev v lokalnem okolju. Po selitvi lekarne iz Upravnega centra Občine Log–Dragomer bo ta ostala v neposredni bližini ambulant.

    Pošta začasno deluje v montažni prikolici.
    Pogodbena pošta Log bo do zaključka prenove delovala v montažni prikolici na parkirišču pri Mercatorju. 
    Delovni čas pošte je nekoliko prilagojen: 

    ·       Ponedeljek, petek: 8:00-12:00

    ·       Torek, četrtek: 13:00-17:00

    ·       Sreda: 14:00-18:00

    Nadgradnja zdravstvenih storitev v občini 
    Prenova prostorov za lekarniško dejavnost in družinsko medicino je del širšega načrta za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev v Občini Log-Dragomer. Na Občinski upravi poudarjajo, da je projekt selitve lekarne in prenove prostorov za zdravstveno dejavnost odraz dobrega sodelovanja med Lekarno Ljubljana, Zdravstvenim domom Vrhnika in Občino Log–Dragomer. “S temi spremembami se občanom zagotavlja boljša dostopnost do zdravstvenih storitev, kar pomembno prispeva k višji kakovosti življenja v naši lokalni skupnosti,” so še poudarili.

    V. L.

    Foto: Občinska uprava Občine Log-Dragomer 

  • S knjigo v roki svet postane vse bolj zanimiv

    S knjigo v roki svet postane vse bolj zanimiv

    V DVIG-ovem bralnem krožku skušamo izbirati knjige avtorjev, s katerimi se še nismo srečali v preteklosti, segamo pa tudi po delih že izkušenih avtorjev z velikim naborom napisanih del, pogosto nagrajenih ali vsaj nominiranih za najrazličnejše literarne nagrade. Tokrat na kratko o dveh, ki sodita prav v to skupino. Prvi je Andrej Šifrer in njegov roman Volkovi, drugi pa Jani Virk in roman Vrnitev domov.
    Šifrerja večina Slovencev dobro pozna kot pevca in avtorja besedil. O njegovih pesmih Martinov lulček, Uspavanka za Evo ali Za prijatelje ni potrebno izgubljati besed. Poznajo jih mladi in starejši ter so skoraj ponarodele. Tokrat smo ga srečali kot pisca romana. Njegovo delo z naslovom Volkovi sem vzela v roke s precejšnjim skepticizmom, prepričana, da to ne more biti nek literarni presežek. Delo me je močno presenetilo, saj je branje steklo hitro in tekoče, sama zgodba pa je dovolj prepričljiva ter napeta, da jo bralec do zaključka težko izpusti iz rok.
    To je prva rokovska kriminalka, ki bralca pospremi v podzemlje dogodkov, za katere glasbena srenja noče, da jih spoznate. Ljubosumje, slava, alkohol in prezgodnja smrt načne Volkove, glasbeno skupino, ki igra rock. Zgodbo je avtor napisal že pred več kot desetimi leti, a se takrat nikomur ni zdela dovolj zanimiva za objavo. Tokrat je bilo drugače in roman je bil med bralci dobro sprejet.
    Šifrer pravi, da ne gre za njegov življenjepis, čeprav bi se zgodba lahko tudi v resnici zgodila. Življenje je včasih bolj kruto od domišljije. Ljubitelji rocka bodo veliko izvedeli o tej zvrsti glasbe, njenih izvajalcih in dogajanju v zakulisju, bralci kriminalk pa še eno napeto zgodbo, ki ji boste sledili vse do razpleta. Prijetno branje, jezik vzet iz besedišča običajnih pogovorov, razplet logičen in razumljiv.
    Jani Virk z romanom Vrnitev domov izbira povsem drugačno tematiko. To je roman s spraševanjem o življenju, njegovih skrivnostih, zakonitostih in času. Janija Virka poznamo kot avtorja mnogih romanov, je prejemnik večih nagrad, pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik. Roman nas berljivo vodi med Nemčijo in Slovenijo, med nekoč in danes, med bivanjem doma in v tujini. V vse to je avtor vpletel like, ki se pojavljajo v romanu in z njimi ustvaril celotno zgodbo. Glavni junak vstopa v zrela leta in se sooča z vprašanji in pomisleki, ki jih prinaša življenje. Aktualizira ga s podnebnimi vprašanji, vprašanjem rusko-ukrajinske vojne pa tudi novodobnimi pojavi, ki jih ponuja svet. Tehtno premišljevanje o življenju je prikazano iz različnih vidikov, vključuje tudi zaljubljenost, ljubezen in vse odločitve, povezane z njo.
    To je roman, ko bralec nehote primerja svoje izkušnje in vedenja, analizira svojo prehojeno pot ter oblikuje lastno dojemanje dogodkov v svetu v tem času. Vzemite knjigo v roke in se prepričajte sami!
    Želeli bi, da se nam pridružite v bralnem krožku. Prebiranje knjig v skupini pomeni večplastno spremljanje ne le posameznih del in slovenskih avtorjev, pomeni tudi soočiti različne vtise, poglede na dogajanje, prepoznavo likov in njihovih opisov, nenazadnje tudi primerjavo mnenj in pogledov na aktualne dogodke, zapise, ki smo jih zasledili v tisku, radiu ali na televiziji ter širitev poznavanja mnogih področij, za katere se nismo zanimali, jih nismo poznali ali zanje vedeli. Druženje pomeni tudi razbijanje monotonije vsakdana in popestritev prostega časa. Nenazadnje se morda v večji skupini porodijo nove ideje za delo in aktivnosti v tem krožku. Razmislite in se nam pridružite!

    Dragica Krašovec, Društvo DVIG

  • Ob letošnjem 8. marcu

    Ob letošnjem 8. marcu

    Mednarodni praznik Dan žena, ki ga praznujejo v približno sto državah po vsem svetu, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Predlagala ga je nemška feministka Clara Zetkin in prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.  Prvotno so dan žensk obeleževali 19. marca, a leta 1975 je Organizacija združenih narodov razglasila za Mednarodni  dan žena 8. marec, ki ga obeležujejo ženske po vsem svetu. Tako moški kot ženske na ta dan opozarjajo na težave, s katerimi se ženske srečujejo še dandanes. Obenem je to dan, ko praznujemo prispevek žensk v družbi, naš vpliv na prihodnost in neprecenljiv pomen v slehernem segmentu našega življenja. 
    Statistični podatki kažejo, da ženske v svetu še daleč nismo enakopravne in enakosti ni. Podatki, objavljeni te dni, kažejo, da preko 122 milionov deklet po svetu ne obiskuje šole, preko 50 milionov deklet je nepismenih, preko 50 milionov deklet je doživelo spolno nasilje. Število žensk, ki vsak dan bijejo boj za lastno in preživetje otrok zaradi vojn, lakote, naravnih katastrof ni znano, vemo le, da jih  je veliko. Teh stisk mater, žena, deklet ni možno opisati. 
    Ženske še vedno opravljamo  funkcijo matere, žene, gospodinje kot tudi zaposlene ženske. Včasih zato preprosto pregorimo v želji, da bi vse naloge opravile z odliko.  Vloga moškega v družini je v sedanjih družinah precej drugačna in partnerja si pogosto delita naloge. A o enakih kariernih  možnostih, napredovanju, plačilu in upoštevanju v družbi  tudi pri nas še ne moremo govoriti. Vedno več pa se dogaja tudi v smeri, da bi že pridobljene in uveljavljene pravice omejili ali celo ukinili. 
    A v Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica na ta dan že več kot desetletje  dan obeležimo slavnostno in lepo. Peš se odpravimo iz Dragomerja čez Lukovico, Podplešivico in naprej do Notranjih Goric. Med hojo poklepetamo, se družimo med seboj in občudujemo lepote barja v teh prvih pomladnih dneh. Letos je bilo vreme izjemno lepo, spremljalo nas je sonce, ptičji ščebet in narava se je zaradi zvončkov, trobentic ter žafranov poigrala v prekrasnih barvah. Preleti divjih rac, bele čaplje in nešteto malih ptic, ki so jih preglasile glasne vrane, so pot naredili še lepšo in bolj prijetno. Nad Podplešivico so nas pozdravili konji, ki so se pasli v ogradi, govedo poleg je radovedno ogledovalo pohodnike. Preko štirideset nas je tokrat opravilo to pot, mnogi med nami so se peš tudi vračali iz Goric preko Žabnice na Lukovico ter nazaj v Dragomer. Seveda na poti ni manjkalo okrepčil in vrste sladic, ki so jih znova pripravile pridne udeleženke v domači kuhinji. Pica pri Pavletu je vselej dobra. Lastnik se sleherne udeleženke  spomni z rožico. Nič manj ne zaostajajo naši fantje z Jožetom in Štefanom na čelu, ki pripravita cvetje. Tone nam s harmoniko popestri druženje, pohodniki pa se prelevimo v pevce, ki sledijo zaigranim melodijam.  Naša Marija poskrbi, da se foto album pridno polni, predsednica pa razdeli naloge med svoje člane. Letos nam je prenesla tudi  voščilo župana. Vselej je luštno, vsako leto nas je več, pridružilo se nam je več Ložank  in vsako leto  jih veliko  sodeluje pri izvedbi praznovanja. Vsem iskrena hvala in naslednje leto naj  se znova srečamo.

    Dragica Krašovec

  • Marčevska čajanka DU Log

    Marčevska čajanka DU Log

    Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo, da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4. marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov. 
    Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom.
    Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino. V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so: kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in Cerknici.
    Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje.
    Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke« so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi »zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor razigranim “cvetlicam”, med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«, »miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«. Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem skupaj očitno odlično zabavali.
    Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu. Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše …

    Damijana T.

  • “Živim polno življenje, sem srečna in zadovoljna ženska.”

    “Živim polno življenje, sem srečna in zadovoljna ženska.”

    Danes sem se pogovarjala s še eno izmed njih, ki je članica vse od ustanovitve skupine in v društvu ves čas aktivno sodeluje. Zinka Kos je naša občanka, krajanka Dragomerja. Rojena je na Dolenjskem, a se je v Dragomer priselila leta 1973, ko sta si z možem Andrejem tukaj zgradila dom. 

    Od kod prihajaš in kako te je pot zanesla v Dragomer? 
    Po rodu sem Dolenjka, doma blizu gradu Mokrice, kjer sem preživela otroštvo, obiskovala osnovno šolo v Veliki Dolini. Leta 1962 sem odšla od doma v Ljubljano s trebuhom za kruhom. Tam sem spoznala moža, se z njim poročila in si ustvarila družino. Ko sva iskala lokacijo za izgradnjo doma, sem se zaljubila v Dragomer takoj, ko sem ga prvič obiskala. Kraj me je očaral s svojo okolico, blizu so hribčki, na drugi strani je barje in vse našteto nudi obilo možnosti za sprehode, opazovanje narave ter življenja v njej. Poleg tega je to manjši kraj, ljudje so prijazni in se dobro poznamo med seboj. Če greš na sprehod, lahko poklepetaš z mimoidočimi in tako preženeš monotonijo vsakdana.

    Kako te je zaneslo med gledališčnike in zakaj?
    Po upokojitvi v letu 2000 sem se najprej priključila balinarjem, saj sem šport hitro vzljubila, predvsem pa mi je veliko pomenilo druženje. Niti se ne spominjam natančno, kdo je bil tisti, ki me je zvabil k sodelovanju v Mah teater, a pojavila sem se že na ustanovnem zboru društva in tudi sodelovala pri izbiri imena. Domačini tukaj pravijo barju mah in zdelo se mi je posrečeno ime za društvo.
    Zadnje moje kulturno udejstvovanje je do tedaj segalo nazaj v osnovnošolska leta, ko smo prebirali pesmi ob različnih prireditvah in nastopali na javnih prireditvah “Pokaži, kaj znaš”. A v človeku nekako ostane  želja po nastopanju, po prebiranju različnih besedil, predvsem pa je pomembna želja po druženju in izvrstno razumevanje z vsemi, ki sodelujejo pri kulturnem ustvarjanju.

    Se spomniš začetkov delovanja in na kaj si ponosna?
    Moram pohvaliti oba predsednika društva Mah teater, tako Mirana kot Mateja. Oba sta s svojim doprinosom, idejami in zavzetim delom pripomogla, da je društvo ostalo aktivno ter prepoznavno ne le v občini, temveč tudi v sosednjih krajih. Zlasti sedanji predsednik je zares vreden vsega spoštovanja, saj se na vaje redno vozi iz okolice Bleda, zraven pa opravlja zahteven poklic in odgovorno prevzema naloge v društvu.
    Naša prva predstava »Trije vaški svetniki« je bila med ljudmi zelo dobro sprejeta in od takrat smo med ljudmi prepoznavni. Vse odigrane predstave so bile dobro obiskane in ljudje so zadovoljni odhajali domov po zaključkih. Ker pogosto sedim tudi v dvorani (če je tak scenarij, op. piske) sem lahko že med predstavo sledila reakcijam gledalcev, smehu in njihovi dobri volji. Spontan aplavz med predstavo igralcem daje potrditev in zadoščenje za vložen trud ter motivacijo za nadaljnje delo. To je tudi največja nagrada akterjem za opravljeno delo.
    Po tej predstavi smo se lotili tudi igranja zahtevnejših iger in bolj resnih vsebin, a dejstvo je, da ima vsaka zvrst predstave svojo publiko. V manjših krajih gledalci bolje sprejmejo lahkotnejše vsebine in predstavitve na odru tudi bolj številčno obiskujejo. To dokazuje tudi naslednja predstava »Nepričakovan obisk«, s katero še nastopamo in je povsod dobro sprejeta.

    Kako poteka vaše delo in kako se razumete starejši ter mlajši igralci med seboj, ste zelo raznolike starosti?
    V društvu je vedno več članov in prav zaradi tega sta se oblikovali dve skupini, ki vsaka zase pripravljata novo predstavo. Začetne priprave, zlasti v zimskem času, opravljamo kar pri eni izmed članic teatra, ki ima zato ustrezen prostor. Zelo obžalujem, da občina ne razpolaga z ustrezno dvorano, ki bi zagotavljala dobre pogoje za delo kulturnih ustvarjalcev. Vaje na odru zato potekajo v gasilskem domu na Logu. Veseli smo, da nam gasilci to omogočajo. Še vedno pa upam, da se bo našel pogum, posluh in razumevanje v občinskih strukturah ter bomo tudi mi dočakali boljše čase za naše delo.
    Za nastop na odru veliko postorimo sami in določeni posamezniki so še posebej aktivni. Za predstave v drugem kraju na primer Inka opravi vse prevoze scenske opreme s prikolico. Fantje so se tako izurili v natovarjanju, da vanjo zložijo vse, kar potrebujemo na odru, in to na način, da izkoristijo čisto vsak prostorček v prikolici. Postali so pravi mojstri za zlaganje in postavljanje scene.
    Z mlajšimi igralci smo se odlično povezali. Razumemo, da imajo delovne obveznosti in zato njim prilagajamo čas za vaje in nastope. Pogosto zato vadimo tudi v večernih urah, ko smo vsi prosti. Drugače nas združuje pozitivna energija, dobra volja in velika želja, da ustvarimo nekaj novega.
    Prav zdaj snujemo novo predstavo. Dogajanje bo postavljeno v čas, ki ga živimo, le da ga bomo poskušali predstaviti na humoren način. Več boste o delu izvedeli, ko se vam predstavimo na odru.

    Kako pa slediš vajam in pripravam, ti spomin ne povzroča težav, glede na tvoja zrela leta mislim?
    Zaenkrat moram poudariti, da s tem nimam težav. Res je včasih potrebno improvizirati, ampak to počnemo vsi in je tudi smisel za improvizacijo potrebno obvladati. Z izkušnjami gre vse veliko preprosteje in lažje.

    Si tudi odlična balinarka. So kakšne stične točke med balinanjem in igranjem?
    Lahko bi rekla, da so. Za obe dejavnosti je potrebna močna osredotočenost oziroma koncentracija in dobro sodelovanje z ekipo, povezuje pa ju druženje, dobra volja ter vztrajnost.

    Kako pa ocenjuješ kulturno dejavnost v naši občini?
    Naj še enkrat poudarim, da kljub slabim prostorskim možnostim kraj preko aktivnosti v različnih društvih krajanom omogoča veliko možnosti za kreativno delo, čeprav smo relativno majhna občina. Vsak lahko najde nekaj, kar ga bo zaposlovalo ali mu krajšalo prosti čas. Petje, igranje, ples, sodelovanje na predavanjih in različnih delavnicah, ogled lutkovnih predstav, različne športne aktivnosti človeku obogatijo življenje v vseh življenskih obdobjih, starejšim olepšajo in podaljšajo starostno obdobje, medgeneracijsko sodelovanje pa daje upanje, da nikoli ne bomo ostali povsem sami in osamljeni.
    Tukaj moram izpostaviti še delovanje društev upokojencev, tako v Dragomerju kot na Logu. Pri obeh sem članica. Različni dogodki, ki jih društvi organizirata, prireditve in izleti so mi omogočili številna nova poznanstva, ne le ljudi, tudi krajev in pomembnih kulturnih ter zgodovinskih objektov. Dejavnost društev nas bogati in nam krajša čas, ki bi ga sicer sami preživljali doma.

    Tudi kaj bereš, obiskuješ predstave drugih gledališč?
    Rada berem, mislim, da kar precej. Rada imam tako prozo kot poezijo, v glavnem segam po domačih avtorjih. Navdušili so me tudi krajevni pisci: Zdravko Pečan, Jože Jesenovec; všeč so mi tudi tvoje pesmi. Gledališče imam rada od nekdaj. Že z družino smo zahajali v Šentjakobsko gledališče, kasneje z možem pa v MGL v Ljubljani. Zdaj si rada ogledam predstave amaterskih gledališč, kjer me zanima vse: igra, scena, glasba, luči, na kar morda prej nisem bila tako pozorna.
    Zelo rada tudi pojem, predvsem naše domače narodne in narodnozabavne pesmi. Ob vsaki priložnosti se hitro priključim pevcem, včasih tudi sama dam pobudo, da se ob druženju oglasi ubrano petje.

    Nisi le športnica in amaterska igralka, si mama, babica, gospodinja, pa niti to še ni vse, saj si tudi poznavalka vinske kapljice in ljubiteljica pridelave vina .
    Res je. Sem Dolenjka, včasih sem imela tudi svoj vinograd. Dolenjci smo znani po dobrem cvičku, dobra je tudi modra frankinja in več vrst penine. Zdaj sama ne delam več s trtami, ostala pa sem članica vinogradniškega društva »Dolina – Jesenice« na Dolenjskem, s katerimi hodim na izlete po domovini in tudi na tuje, prirejajo tudi razna zanimiva predavanja. Tradicionalno na Prešernov dan organizirajo pohod in takrat beremo tudi Prešernove pesmi. Rada sodelujem z njimi. Brat še vedno prideluje dobro vino, tudi sam je vključen v tem društvu in dogodke obiskujemo skupaj.
    Sem mama sinu in hčeri ter babica dvema vnukoma. Starejši je že študent in navdušen nogometaš. Mlajši je osnovnošolec in trenira boks. Očitno sta po meni povzela športne gene, če se malo pošalim.
    Drugače sem navdušena gobarka, nabiralka najrazličnejših rožic in zelišč, ki jih nabiram vse od Pokljuke preko Istre in seveda v neposredni okolici, kjer živim. Rože imam zelo rada (tudi njen dom je poln rož, op. piske).
    Zase lahko rečem, da tudi v tem starostnem obdobju živim polno življenje, sem srečna in zadovoljna ženska, ki si je življenje zapolnila z aktivnostmi ter ljudmi, ki mi bogatijo vsak dan. Celo moj zdravnik mi je dejal ob neki priliki, ko sem tožila o težavah, da sem si izbrala primerne dejavnosti za svoja leta. Krepim mišice in jih ne obremenjujem preveč, zaposlujem pa tudi možgane, kar je tudi pomembno.

    Najbrž tak človek nima več neizpolnjenih želja in pričakovanj, toda ali te kaj vseeno moti, vznemirja, morda v občini ali kje drugje?
    Res smo majhna občina, a občanom preko delovanja v različnih društvih veliko nudi, zlasti na področju prostočasnih aktivnosti. Vsak lahko najde zase nekaj, kar ga bo zaposlovalo in sproščalo, če si to le želi. Lahko v njih aktivno deluje ali pa s svojo prisotnostjo bogati svoje vedenje in nagrajuje delo tistih, ki rezultate svojega dela predstavijo širši skupnosti. Če bi imeli še urejeno pokopališče in dvorano, kjer bi lahko ustvarjalci nemoteno in kvalitetno delali ter gledalci spremljali prireditve, bi bilo moje zadovoljstvo popolno. Morda pa tudi te želje s časom postanejo uresničljive.

    Dragica Krašovec

  • Tudi letos smo vsako nedeljo vsi vabljeni na Log

    Tudi letos smo vsako nedeljo vsi vabljeni na Log

    Čeprav letošnji pust ni imel napornega dela z odganjanjem zime, je vsako leto marsikje deležen velike pozornosti. To je tudi logično, saj je sestavni del tradicije naših prednikov. V spomin je dodano slovo od pusta:  https://youtu.be/FX2HlytGXb8

    Po pustu pa je nastopil, še večje pozornosti vreden, 40 dnevni post, katerega glavni namen je, da z novo pomladjo vsi postanemo boljši ljudje. Na to pa lahko vsak največ vpliva sam pri sebi in po zgledu čistilnih akcij, uredi svoje odnose z vsemi drugimi, s katerimi se v življenju srečujemo. Prav to pomembno vpliva  tudi na kvaliteto bivanja v vsaki širši, lokalni skupnosti.

    Da je zapisano res potrjujejo tudi družine iz Loga, ki so pred leti postavile vsaka svoj križ na poti med križem pri Tržaški cesti, do cerkve Svetega Janeza Krstnika na vrhu griča.

    Vsako postajo je postavila in zanjo skrbi druga družina. Tako so nam s skupnimi močmi postavili križev pot, ki se vzpenja, podobno, kot tudi napori v našem življenju. Križev pot poteka tudi mimo pokoplališča, kjer se lako v mislih in v hvaležnosti sreča s svojimi bližnjimi, ki so že v večnosti in se konča v cerkvi z litanijami in s pesminjo.

    Ob poti nazaj v dolino pa je tudi vedno glih prav časa, se med seboj bolje spoznamo in si izmenjamo spodbudne ideje, predloge in rešitve za teden, ki je pred vsemi nami.

    Tudi letos, na prvo postno nedeljo se nas je nabralo preko 50 iz Loga in sosednjih naselij. Nekateri so prišli kar peš od doma, saj je iz Vnanjih Goric do Loga hoje za eno uro. V lepem vremenu je to ravno prav za nedeljski popolanski sprehod, ki nam ponuja tudi priložnosti za medsebojni pogovor in druženje.

    Letos se je nam pridružil tudi naš duhovni pomočnik g. Gregor Gorenc. To nedeljo smo poslušali Križev pot, posvečen našim družinam.  http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

    Prejšnji petek pa je bil posvečen našim odnosom: https://www.iskreni.net/krizev-pot-skozi-nase-odnose/

    Zato vas tudi vabimo, da skupaj ohranimo to lepo navado naših prednikov in jo izkoristimo tudi za srečanje družin tako, da se vsako nedeljo ob 15. uri dobimo na pakirišču pri Merkatorju na Logu. Vsak petek pa je križev pot po sveti maši, ki je ob 19. uri, v farni cerkvi na Brezovici.

    Dodajam še misli nedelje, 9.3.2025: https://youtu.be/saunWm7G7qw

    in povabila: https://youtu.be/XjJfQPNknuU

     ter iskreno zahvalo dobrotniku iz Loga, ki je obnovil vrata zakristije pri cerkvi na Logu.

    Vnanje Gorice, 10.03.2025

    Drago sTanovnik 051 344 688 za ODPMD Brezovica

  • Osma obletnica Vedno poskočnih

    Osma obletnica Vedno poskočnih

    4. marca 2017 smo štiri upokojenke in dva upokojenca na igrišču v Dragomerju začeli z vadbo, saj smo si rekli, da nikoli ne bomo med nepokretnimi. Skupina je hitro rastla. Pregledali smo kup znanih primerov vadbe in terapij ter pol ure vadbe priredili pogojem v športnem parku in smiselnemu vrstnemu redu: ogreti, raztegniti, razmigati in nazadnje obremenjevati vse sklepe ter mišice.                                     
    Čez pol leta smo imeli že dodatno opremo, zaključno pesem, skupino na Logu, od navdušenega župana dobili majice z napisom »Vesno poskočni«, s katerimi smo tudi nastopili na Šport fejstu …
    Kmalu smo postali občina, kjer se cca 2% prebivalcev vsak dan posveča gibanju starejših, odpravljanju vzrokov za zdravstvene težave in prenašanju izkušenj. Razne druge državne zveze in instituti se lahko pohvalijo le s cca. 0,25 % udeležbe na podobnih dejavnostih …
    Mnogi od vedno poskočnih vedo, da starejši rabimo druženje in gibanje. Vedo, da je treba delati na odpravljanju težav in potreb po zdravilih. Vedo tudi, kako se v enem mesecu odpravi uporabo bergel ali kalcita v ramenu, kovid pozitivnost v štirih dneh, težave v križu v treh dneh, potrebo po zamenjavi kolena zaradi stika »kost na kost« pa v treh letih. 
    Upam, da se nam bodo pridružilo več moških, ker smo zdaj v manjšini in bomo datum odhoda med nepokretne še dolgo prestavljali na kasneje.

    Ciril Krašovec

  • Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« –  zadnji klic na pomoč.

    Avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 na Lukovici se je preimenoval v »Dragomer – Lukovica« – zadnji klic na pomoč.

    Spoštovani!
    1. V februarju 2025 smo na Lukovici pridobili novi nadvoz čez primorsko avtocesto A1. Vse pohvale zelo pridnim delavcem skozi celotno obdobje gradnje (od julija 2023 dalje).
    2. Dne 19. in 25. februarja 2025 sta bila “dva ta vesela dneva”. Del Lukovice je namreč dobil protihrupno ograjo ob avtocesti. Na to protihrupno ograjo smo čakali že od leta 2012.
    3. V zvezi s preimenovanjem avtocestnega priključka so mi v preteklosti podali že več odgovorov. Poimenovanje je bilo usklajeno z Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Log-Dragomer. DARS-ova uveljavljena splošna praksa je, da se priključki poimenujejo po večjih naseljih. Tak način poimenovanja sledi logiki vodenja prometa od večjih krajev proti manjšim, zaradi dobre orientacije v prostoru. Najbrž še niste slišali, da je s pomočjo sodobne tehnologije in uporabe množičnih načrtovalnikov poti ter GPS naprav mogoče pot načrtovati do najmanjše podrobnosti. Krajani manjših naselij smo potemtakem manj vredni in manjši kraji nikoli ne moremo priti v ospredje ter nikoli ne moremo biti prepoznavni.
    Samo naselje Dragomer sploh ne meji na avtocesto. Tudi sedež Občine Log-Dragomer ni v Dragomerju, ampak je na Logu. Z imenovanjem priključka »samo« v Dragomer, bo ponovno izbrisan naš kraj Lukovica. Lukovica je star slovenski kraj (1431). Grad Lukovec je omenil tudi Janez Vajkard Valvasor v Slava Vojvodini Kranjske (1689).
    4. Lukovica je res v manjšini, ampak je bila pa dovolj dobra za to, da so uničili kvalitetna barjanska zemljišča za potrebe gradnje avtocestnega priključka. Dovolj dobra je bila tudi, da je na Lukovici zgrajena čistilna naprava, ki je najpomembnejši investicijski projekt občine: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 3. sklop.
    5. Kot večna optimistka mislim, da je vendarle še možnost, da se avtocestni priključek na primorski avtocesti A1 preimenuje v edino pravilno ime, in sicer: Dragomer-Lukovica.
    6. Ime Dragomer–Lukovica imamo že v imenovanjih: Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer–Lukovica; Športno društvo Dragomer-Lukovica; Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica; avtobusni postaji Dragomer-Lukovica itd.
    7. Gradnja avtocestnega priključka na Lukovici je v zaključni fazi. Po dokončanju gradnje bo potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo izdalo uporabno dovoljenje za avtocestni priključek Dragomer-Lukovica.
    8. Upajmo, da bo vsaj na usmerjevalni tabli zapisana Lukovica … (Brezovica, Lukovica, Dragomer, Vnanje Gorice, Log). Mimogrede, ne mi napisati Lukovica pri Brezovici, zato ker za Brezovico tudi ni napisano »Brezovica pri Ljubljani« in za Log tudi ni napisa »Log pri Brezovici«.
    9. Seveda so tudi pozitivne stvari avtocestnega priključka, ki je strateškega pomena:
    – izboljšana prometna varnost (pločniki, javna razsvetljava, semafor, označbe, table);
    – ureditev potokov,
    – umirjanje hitrosti pod 90 km na uro na regionalni cesti skozi Lukovico,
    – protihrupna ograja,
    – večja kvaliteta bivanja in višja vrednost nepremičnin.

    P. S.: Se vidimo na otvoritvi enega od največjih projektov v lepi Sloveniji. Predstavniki DARS-a in državniki nas boste spoznali po tem, da bomo nosili majico z napisom: “Lukovica = Barcelona” oziroma “Lukovica =nesojeno ime diamanta”.
    S spoštovanjem,
    Maja Zorc, Lukovica

  • Čajanka DU Log

    Čajanka DU Log

    Naša prva čajanka v tem letu se je zgodila v mesecu kulture, katerega posebej  obeležuje Slovenski kulturni praznik 8. februarja. Zaradi občinske proslave,  posvečene temu prazniku, smo naše srečanje izvedli teden dni kasneje, v sredo 12. februarja 2025, ko se je vabilu odzvalo 17 članov. 
    Času primerno je bila tudi naša čajanka kulturno obarvana. Obiskala nas je večini že znana, »kamišibajka« Tomi Zaletel. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki pritegne občinstvo k uživanju ob upodobitvah in najrazličnejših zgodbah. Tokrat nam je Tomi predstavila hudomušni zgodbi Frana Milčinskega: »Turki v Butalah« in »Butalski zajec«. Ob »butalščinah« smo se vsi prisotni zabavali, razvila se je tudi debata o pripravi vsebin in ilustracij za izvedbo predstave. Omeniti moram, da je Tomi na tem področju že prava  umetnica. Naši zvedavosti je sledila zgodbica »Lisička se nauči pisati«, za katere interpretacijo in ilustracije je na festivalu kamišibajkarjev Slovenije prejela zlato priznanje. Zahvaljujemo se Tomi za njen obisk, vsekakor jo bomo še povabili medse, saj je tovrstno gledališče še kako zanimivo, ne le za otroke, tudi za nas. 
    S tem se naš kulturni del še ni zaključil. Tokratno srečanje je poudarilo pomen kulture v vsakdanjem življenju, ki nas navdihuje, združuje in povezuje. Kultura živi med nami in v nas ter se izraža skozi besede, glasbo, pesmi, ples. V prepričanju, da so tudi med našimi člani skriti talenti, sem jih povabila, da srečanju dodajo svoj prispevek. Njihov odziv je potrdil moja pričakovanja, saj se je kar nekaj prisotnih odzvalo … 
    Sonja K. nam je prebrala resnično zgodbo »Največja preizkušnja«, katere avtorica je njena prijateljica Marinka iz Kopra. Pretresljiva zgodba s srečnim koncem se nas je dotaknila in nam vsem dala misliti. 
    Tudi Andrej J. je zrecitiral pesmico, ki mu je ostala v spominu od najzgodnejšega otroštva: »Drejček-Nejček, mali mož« (Tone Pavček), in še pesem avtorice Marte Gorup iz njene zbirke pesmi »Imela bi rada sonce« z naslovom »Kam kaj dam«. Prisluhnili smo tudi pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek« in njegovi avtorski pesmi »Starega ptiča tožba«. 
    Svoj recital nam je kar na pamet postregel tudi Andrej K. z delom Prešernovega »Sonetnega venca« in pesmijo Karla Destovnika Kajuha »Kje si, mati?« 
    Helena K. nam je prebrala Prešernovo pesem »Od železne ceste«, zapela pa nam je tudi pesem, ki izvira iz časa NOB. Avtor je neznan, naučila pa se je je od svoje mame, ki je bila v tistem času v begunskem centru Vetrinj pri Celovcu, kjer so prepevali domoljubno pesem »Kje je mesto Ljubljana?«. 
    Kot običajno se je druženje nadaljevalo ob čaju, kozarčku rujnega in prigrizkih ter sladicah, ki so jih prinesle tokratne udeleženke. Vsem hvala, da ste pripomogli k še enemu prijetnemu druženju. Dobrodošli na naslednji čajanki v marcu!

    Za DU Log: Damijana T.