Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Topla lutkovna predstava Mah Teatra za otroke Jordanovega kota

    Topla lutkovna predstava Mah Teatra za otroke Jordanovega kota

    Lutkovna sekcija Mah Teater je v sodelovanju z mentoricama Vesno Kučan in Neveno Kralj pripravila ganljivo in poučno lutkovno predstavo Sončnica in deklica, ki je razveselila otroke iz Jordanovega kota. Zgodba sledi deklici Emi, ki se razveseli nove žoge in si nadvse želi igrati z drugimi. S svojo iskrivo željo po prijateljstvu nagovori najprej sončnico Sonko, a ta jo zavrne. Ema nato obišče še zajčka, ježka, sovico in ptička, vendar zanjo nihče nima časa. Kljub temu ne obupa – s toplino in skrbjo neguje Sonko, jo zaliva in ji pomaga rasti. Njena prijaznost se kmalu poplača. Sončnica oživi, živali se znova zberejo, med njimi se vzpostavi povezanost, ki doseže vrhunec v skupnem trenutku – vsi skupaj zapojejo pesem »Če si srečen«, s katero se predstava zaključi v veselem in navdihujočem duhu. Predstava je izstopala po izvirni zasnovi, toplih lutkah, domiselni scenografiji in občutku za otroško doživljanje sveta. Mladi gledalci so zgodbo spremljali z odprtimi srci, mnogi pa so si pesmico še dolgo potem tiho prepevali. Mentorici Vesna Kučan in Nevena Kralj sta s svojim znanjem in srčnostjo pripomogli k nastanku predstave, ki ni le gledališka uprizoritev, temveč tudi lep zgled vrednot, ki jih želimo prenesti na mlade generacije – prijaznost, potrpežljivost in moč skupnosti. Mah Teater je znova dokazal, da lahko tudi preprosta zgodba z velikim srcem pusti nepozaben vtis.

    Vesna Kučan

  • Računalniške delavnice

    Računalniške delavnice

    Brezplačne računalniške delavnice v Društvu Upokoljencev Vrhnika, uspešno organizira Komisija za digitalno opismenjevanje.

    Zadnje dni v maju smo izvedli delavnice z naslovom  DIGITALNA ORODJA ZA ŽIVLJENJE IN DELO. Tudi tokratno izvedbo delavnic smo zaupali podjetju AGORA d.o.o. Parmova 53, Ljubljana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju računalniškega izobraževanja. Mentor delavnic,  gospod Janko Lah, nas je ponovno navdušil s svojim pristopom pri izvedbi delavnic. Razen prejete skripte s podrobnimi razlagami vseh tematskih področij delavnic  smo prejeli tudi zvezek z vajami. Le ta je vsem udeležencem omogočil uspešno sledenje pri izvedbi delavnic in samostojno ponovitev vaj na svojem računalniku v domačem okolju.

    Udeležba na tokratnih delavnicah je zagotovila minimalno kvoto za organizacijo v dveh skupinah. Sama izvedba naslednjih delavnic postaja izziv za komisijo glede na odzivnost naših članov. Verjamemo da bosta jesenska termina, ki jih že zdaj napovedujemo, bolj obiskana in s tem še bolj uspešna.

     Želja in naloga komisije je, da čim več upokojencev uspešno obvlada digitalna orodja in pridobi specifična znanja in veščine. S spoznanjem uporabnosti pridobljenih znanj v vsakdanjem življenju se bomo uspešno vključili v današnji digitalni svet.

    Našo pot v prihodnost tlakujemo z digitalno pismenostjo.

    Zapis: Juso Islamović

    Komisija za digitalno opismenjevanje

                                 

  • Jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo

    Jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo

    KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je že na večer slovenskega kulturnega praznika obeležilo svojih 40 let obstoja in delovanja. Takrat so se predstavile vse sekcije, ki delujejo v okviru tega društva in kjer ljubitelji kulture že vsa štiri desetletja prostovoljno in predano skrbijo za ohranjanje ljudske tradicije in družabno dogajanje v kraju.   V soboto, 7. junija 2025, pa je s slavnostnim koncertom, svojih 40 let delovanja počastil mešani pevski zbor KUD Drenov Grič – Lesno Brdo. Že pred nastankom KUD se je v kraju rado prepevalo in družilo, a nič posebej organizirano in vodeno, tako priložnostno, kadar je pač naneslo. Pred 40 leti, ravno na kulturni praznik, pa so se petja željni krajani odzvali na pobudo Mirana Kržmanca in ta dan prvič zapeli skupaj na vajah, uradno pa je bilo KUD ustanovljeno 21. aprila 1985. Tako je v tisti pomladi zaživel  MePZ, ki pod okriljem KUD kot najdejavnejši del in jedro društva deluje še danes. Pevci se tedensko srečujemo na vajah ter krajanom vsako leto zapojemo na slovesnosti ob Prešernovem dnevu, pred poletnimi počitnicami priredimo letni koncert, jeseni zapojemo nekaj ljudskih na domačem večeru, konec leta pa pripravimo božično-novoletno prireditev, ki ji sledi družabno srečanje, izvedeno v povezavi s krajevno skupnostjo. Sodelujemo z drugimi krajevnimi društvi, na primer pri Florjanovi maši, ki jo prireja domače gasilsko društvo, ter občasno odidemo kam v goste. Redno se udeležujemo območne revije pevskih zborov in skupin ter sodelujemo na vsakoletnem taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V zboru se je zvrstilo že kar veliko pevcev, nekaj jih prepeva v zboru že od samega začetka, nekateri so žal že tudi pokojni, nekateri si včasih vzamejo krajšo pavzo in se nato vrnejo, pa pridejo novi pevci in tako se petje v kraju ohranja in nadaljuje. Danes šteje zbor 20 članov in med pevci niso le domačini, ampak jih nekaj prihaja tudi iz okoliških krajev. V zboru pojeta neprekinjeno že vseh 40 let Bernarda Novak in Jurij Petrač. MePZ je v 40 letih zamenjal tudi kar nekaj zborovodij, a vedno se najde kdo, ki strokovno bdi nad zborom, in tako se pevska tradicija v kraju ohranja. Zborovodja  Me PZ KUD Drenov Grič – Lesno Brdo je sedaj Roman Marolt.                                                             V soboto, 7. 6. 2025, ob 19. uri smo pevci torej pripravili jubilejni koncert v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. V dveh sklopih smo zapeli 12 pesmi, ki so zaznamovale prepevanje in delovanja skozi štiri desetletja. V goste smo povabili ženski pevski zbor Florence z Vrhovcev pri Ljubljani, ki so večer pred tem obeležile svojo 30-letnico prepevanja. Vmes je potekala slavnostna podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk za 10, 20 in 30 letno prepevanje v zboru. Podeljenih je bilo tudi 10 častnih Gallusovih značk za več kot tridesetletno prepevanje v galsbenih zasedbah. Priznanja je podelila ga. Hana Premrl, pomočnica direktorja za posebne projekte iz JSKD. Iz njenih rok je zbor prejel tudi Srebrno jubilejno priznanje za delovanje zbora, ki  ga podeljuje JSKD republike Slovenije. Postavili smo ga ob bok nedavno prejeti Srebrni občinski plaketi našemu kulturnemu društvu. Predsednik KS, g. Slavko Keršmac pa se je dvanajstim posameznikom z majhno pozornostjo zahvalil za vsestransko udejstvovanje in pomoč pri organizaciji in izpeljavi najrazličnejših prireditev in dogodkov v okviru KUD v kraju. Ob koncu koncerta so se na odru združili pevci in pevke obeh zborov in pod vodstvom zborovodij Romana Marolta in Tine Debevec Dragoš skupaj zapeli dve pesmi. Slovesnost sta na odru popestrila in program skozi večer mojstrsko vodila Katarina Lenarčič in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Po koncertu je sledilo druženje vseh prisotnih v prostorih gasilskega doma. KUD Drenov Grič – Lesno Brdo in pevci Me PZ, bi se ob tej priložnosti radi zahvalili vsem, ki so se odzvali našemu vabilu; hvala naši zvesti publiki, ki je napolnila dvorano in nas nagrajevala z aplavzi ter nekdanjim članom zbora, ki so skozi leta pomagali oblikovati in ohranjati pevsko kulturo v kraju. Hvala nekaterim nekdanjim zborovodjem  in vabljenim gostom za obisk. Hvala našemu zvestemu donatorju Dg69, KS in našim gasilcem ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k pripravi naše slovesnosti. Za oblikovanje plakatov in spominskih zgibank ob naši 40-letnici se zahvaljujemo Mihi Kržmancu, Mateji Bartol pa za pomoč pri organizacijski izpeljavi dogodka. Seveda pa ne smemo pozabiti na pevke in pevce našega zbora, ki z rednim obiskom vaj in s srčno ljubeznijo do petja oblikujemo in ohranjamo zborovsko petje v kraju. Brez njih tega dogodka ne bi bilo. Hvala pa tudi našim pevskim gostjem z Vrhovcev. Naj vas ob zaključku še prijazno povabim k sodelovanju v našem zboru. Veseli bomo vsakega novega pevca, še posebej moških glasov in mladih članov. Prisrčno vabljeni in dobrodošli, z željo, da bi pevska tradicija v kraju še dolgo cvetela.

  • Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    Potepanje Sončkov po grebenih Polhograjskega hribovja

    V maju načrtovani pohod po zanimivem predelu nad dolinama Hrastnice na vzhodu in Bodojske grape na zahodu smo Sončki izpeljali šele v začetku junija. Še vedno ne ravno stabilno vreme nam je naklonilo dokaj sončno in toplo dopoldne z vetrom in oblaki, ki so vsake toliko časa zakrili sonce in naredili dan bolj prijeten za hojo.

    Mimo Škofje Loke smo se po dolini Kopačnice zapeljali na Selo nad Polhovim Gradcem.  

    Avtobus smo zapustili na sedlu med dolino Hrastnice in Petačevim grabnom

    Če bi od izhodišča krenili levo, bi se mimo cerkve Sv. Jedrt lahko podali na Tošč, a nas je pot vodila desno mimo domačij in lepo pokošenih travnikov na greben, ki se začenja nad Petačevim grabnom. Dokaj strma pot mimo travnikov in po kolovozih med njimi nam je ponudila številno travniško cvetje, ki ga v nižjih predelih zaradi intenzivne pridelave in gnojenja skorajda ni več mogoče srečati. Povzpeli smo se na najvišjo točko današnjega pohoda, Polančev vrh z 907 mnv in prek njega nadaljevali do cerkvice Sv. Ožbolta (850 mnv), ki se nahaja na enem izmed številnih razglednih polhograjskih grebenov.

    Prvi cilj – cerkev Sv. Ožbalta ob mogočni lipi

    Po izročilu naj bi na tem mestu stal že poganski tempelj. Cerkev je bila prvotno zgrajena v gotskem slogu s kasnejšimi predelavami in obnovami. Od cerkve so ob jasnem dnevu prekrasni razgledi na skoraj vse strani neba, a nam so jih tokrat oblaki na zahodu in severu zakrivali.  Škoda, tako smo npr. Blegoš in še dlje proti zahodu lahko le slutili Julijce, proti severu pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Smo pa si lahko na obronkih travnika okoli cerkve in ob stezi, ki pelje do bližnje kmetije, ogledali arniko, zdravilno rastlino, ki jo je vse redkeje mogoče videti. Nadaljevali smo v smeri proti cerkvi Sv. Andreja, ki s skodlami kritim zvonikom resnično pritegne poglede.

    Nadaljevanje poti sledi grebenu med dolino Hrastnica in Bodojsko grapo

    Po krajšem počitku smo se spustili do vasi Sveti Andrej nad Zmincem, nad katero je cerkev, in nato po cesti krenili proti dolini Kopačnice, kjer nas je v kraju Sv. Barbare pričakal avtobus.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis Srečko Kenk

  • Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Nobena noč ni tako zabavna kot tista v vrtcu

    Mesec maj je bil v vrtcu res nekaj posebnega – skupini Utrinki in Zvončki smo se odločili, da postanemo čisto pravi pustolovci! In ne, to ne pomeni, da smo šli kampirat na Aljasko. Odločili smo se, da en dan prespimo kar v vrtcu. Ja, prav ste prebrali – v pižamah, s svetilkami, zobnimi ščetkami in zelo resnimi kuharskimi ambicijami.

    Začelo se je, kot se spodobi: z dišečo kuhinjo, veliko moke in še več navdušenja. Sami smo si spekli kruh! No, skoraj sami. Morda smo malo preveč moke stresli na tla (in nase), ampak končni rezultat je bil fantastičen-okusen, hrustljav dišeč kruh… Komaj smo čakali na večerjo, da ga lahko poskusimo. Po kruhu se spodobi nekaj sladkega, zato smo se lotili vafljev. Zmes smo pripravili že dopoldne, po receptu, seveda, s peko pa smo pričeli, ko smo ostali v vrtcu sami, kar na spodnjem igrišču. Komaj smo dočakali, da so vzgojiteljice napekle dovolj vafljev, da smo se posladkali z njimi.

    Ko smo bili že pravi kuharski mojstri, smo si pripravili še večerjo. Vsak si je sestavil krožnik po svojem okusu. Nekdo je imel tri rezine sira in nič drugega, nekdo drug je sirom rekel »ne hvala« in si naredil sendvič s pašteto, papriko in jajčkom. Seveda pa je zraven vsem teknil že prej omenjeni slastni kruh. Gurmani smo pač različni!

    Pa da ne boste slučajno mislili, da smo ves dan samo pekli in jedli. O ne…Vse popoldne smo imeli ogromno časa za igro-tokrat je bilo naše celotno igrišče in idej za vragolije res ni manjkalo.

    Ko pa je padla noč, se je začelo čisto pravo detektivsko delo. S svetilkami v rokah smo iskali škratke po vrtcu in igrišču. Kje so se skrivali? To je še danes skrivnost. Morda pod grmom. Morda v kuhinji, kjer so pojedli ostanke vafljev. Morda… so bili čisto nevidni! Ampak mi smo jih iskali, čisto do zadnje baterije.

    Po razburljivem večeru je prišel čas za umivanje zob. Nekateri smo si zobe umivali kot profesionalci, drugi pa smo bolj umili umivalnik. Ampak šteje trud, kajne?

    Nazadnje smo se v pižamah zleknili na svoje ležalnike. Nekateri smo zaspali takoj, drugi šele po tem, ko smo vprašali desetkrat, kdaj pride zajtrk. In ko smo naslednje jutro odprli oči, je bil vrtec še vedno tam – in naš kruh še vedno dišeč.

    Medtem, ko smo mi sladko spali, so vzgojiteljice Katarina, Tina, Nika, Ana in Mojca dežurale kot prave taborske čuvajke. Na svojih prenosnih posteljah so poslušale vsak šum, vsak obrat ležalnika, vsak potihnjen “moram lulat”. Nekajkrat so preverile, če kdo slučajno spi z nogami na blazini, pa če so vse odejice na pravem mestu. Skratka – spanec je bil bolj pogumen kot globok. Zato ni čudno, da so bile naslednje jutro – hm – rahlo podobne »pomečkani« verziji samih sebe. A vseeno nasmejane in srčne kot vedno.

    Noč v vrtcu ni bila samo zabavna, ampak tudi poučna. Naučili smo se peči, iskati škratke, se umivati (no, vsaj malo) in predvsem – da je včasih najboljše spanje tisto, ki ga deliš s prijatelji.
    Utrinki in Zvončki poročamo: naj se nočne dogodivščine še kdaj ponovijo!

     

     

     V imenu Utrinkov, Zvončkov in škratkov vtise zapisala Mojca Gerbec

  • Letno srečanje gasilcev – bolničarjev: vaja, sodelovanje in izmenjava znanja

    Letno srečanje gasilcev – bolničarjev: vaja, sodelovanje in izmenjava znanja

    V soboto, 17. 5. 2025 je potekalo tradicionalno srečanje gasilcev – bolničarjev Gasilske zveze Vrhnika, ki vključuje prostovoljna gasilska društva iz občin Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica. Gre za dogodek, ki poteka vsako leto pod okriljem enega izmed poveljstev in ima za cilj povezovanje, usposabljanje ter sodelovanje z lokalno enoto Nujne medicinske pomoči (NMP) Vrhnika, ki prav tako sodeluje pri organizaciji dogodka.

    Srečanja so namenjena predvsem praktičnemu usposabljanju. Naši gasilci – bolničarji skupaj s predstavniki nujne medicinske pomoči Vrhnika vsako leto pripravijo več realističnih in poučnih scenarijev, ki vključujejo različne situacije, s katerimi se lahko srečamo na terenu – od prometnih nesreč, poškodb pri delu, do množičnih nesreč … Scenariji so oblikovani tako, da preizkusijo tako tehnično kot komunikacijsko pripravljenost ekip. 

    Posebna vrednost srečanj je tudi sodelovanje z zdravstvenimi službami. Pripadniki NMP Vrhnika se vključujejo kot opazovalci in svetovalci, kar omogoča tesnejše sodelovanje in boljše razumevanje postopkov ter pristopov obeh služb v skupnih intervencijah. 

    Dogodek ni le vaja, temveč tudi priložnost za krepitev ekipnega duha, povezovanje in izmenjavo izkušenj med gasilci iz različnih društev ter zdravstvenimi delavci. Z vsakim letom je udeležba večja, kar dokazuje pomen tovrstnih srečanj za dvig kakovosti dela na intervencijah.

    Sobotno dogajanje je vsebovalo tri, na pogled zelo preproste delovne točke, ki pa so se kasneje izkazale za čisto nasprotje.

    Samo dogajanje je opisano s strani enega od udeležencev srečanja.

    Prva točka: klic na pomoč – padec avtomobila na roko najstnika. Šlo je za ukleščeno roko pod avtomobilom, ki je po dvigu avta začela močno krvaveti v loku. Na prvi pogled nezahtevna poškodba nas je ekipo 5 gasilcev zaposlila za kar nekaj časa. Nekdo pripravlja opremo, dva skrbita, da bo dvig avta z blazinami varen, nekdo skrbi za poškodovanca in komunicira z njim ter še najpomembnejši član – vodja, ki ima pregled nad vsem in komunicira z drugimi službami. Preprost scenarij, ki resnično poudari pomen timskega dela.

    Druga točka nam je na precej »krut« način prikazala, kako se lahko preprosta intervencija – pomoč nezavestni osebi, spremeni v množično, tragično nesrečo. Prijateljici se skregata zaradi fanta in pride do streljanja. Ob prihodu gasilske ekipe strelka poskrbi za presenečanje, saj prične streljati tudi na njih. Poleg poškodovanke so zdaj poškodovani še 3 gasilci, kar pomeni, da morata 2 gasilca oskrbeti 5 ranjencev in eno mrtvo osebo.

    Tretja delovna točka – klic na pomoč, neodziven ribič. Ekipno smo ob hitenju na pomoč razmišljali, kako nas lahko še presenetijo. Je oseba na kopnem? Ali gre morda za utopitev? Srčni zastoj? Ob prihodu na kraj nas je sredi barja v čolnu pričakal neodziven ribič. Kako bomo prišli do njega? Zna kdo čoln voziti? Veliko vprašanj nam je rojilo po glavi, ampak ker smo poleg bolničarjev v prvi vrsti tudi gasilci, se dogovorimo za hiter, a vendarle varen pristop do ponesrečenca ter se lotimo dela. Na tej delovni točki smo obnovili znanje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED ter se preizkusili v znanju vožnje čolna. 

    V imenu vseh udeleženih na srečanju se zahvaljujemo vsem organizatorjem in NMP Vrhnika za čudovito izpeljan dan, saj je vsaka vaja priložnost za rast in vsak scenarij, ne glede na zahtevnost, nas lahko nauči nekaj novega. Sobotno srečanje nas je ponovno opomnilo, da je izobraževanje gasilcev – bolničarjev izredno pomembno za usklajeno, varno in učinkovito ukrepanje na terenu. Skupaj smo močnejši, bolj učinkoviti in bolje pripravljeni na izzive, ki jih prinaša resnično življenje.

    za GZ Vrhnika zapisali Katja in Tina Kogovšek

  • Izlet v Mestni gozd Panovec pri Novi Gorici in Samostan Kostanjevica nad Novo Gorico

    Izlet v Mestni gozd Panovec pri Novi Gorici in Samostan Kostanjevica nad Novo Gorico

    V maju smo se odpeljali na naravovarstveni izlet PD Vrhnika v smeri Nove Gorice in kmalu za naseljem Ajševica zapustili avtobus ter vstopili na Gozdno učno pot Panovec  v Mestnem gozdu Panovec na obrobju mesta Nova Gorica. Takoj na začetku poti smo obstali ob gozdarski koči in se zazrli v košato krošnjo mogočnega doba (vrsta hrasta), samo par korakov dalje pa so našo pozornost pritegnili tulipanu podobni rumenozeleni cvetovi drevesa tulipanovec.

    Tulipanovec – listi in cvet

    Dalje po poti smo občudovali visoka drevesa metasekvoje, kripotmerije, močvirskega taksodija, divje češnje, macesna, smreke, jelke, skorša, nešplje, bukve…  Na majhnem prostoru učne poti je zabeleženih petintrideset drevesnih vrst, od tega je polovica tujerodnih, v celotnem gozdu Panovec pa raste štirideset domačih in šestdeset tujerodnih dreves, ki večina izhajajo iz Severne in Srednje Amerike, so hitrorastoča in so bila cenjena zaradi lesa, uporabljenega v stavbarstvu, ladjedelništvu, mehkejše vrste  pa v rezbarstvu, za izdelavo pohištva in glasbil.

    Drevored metasekvoj

    Med hojo po gozdnih poteh so nam visoke krošnje delale senco, mi pa smo se čudili bogatim rastiščem lobodike in bodike, ki so jo ponekod še krasili drobni rdeči plodovi, ki jih ptice niso pozobale, saj je gozd zavetje za številne ptice in dvoživke; tu so našle svoj prostor tudi zakonsko zaščitene laške žabe.

    Prva omemba Panovca sega v leto 1001, med prvo svetovno vojno  je preko njega dve leti potekala prva bojna linija, na kar nas je opozoril spomenik iz 1. svetovne vojne. V 2. svetovni vojni so gozd spet nenačrtno izsekavali, po kapitulaciji Italije in po vojni se je vršila obnova gozda.

    Zgodovina Mestnega gozda Panovec

     Zaradi svoje lege je Panovec pomemben tudi za prebivalce Nove Gorice in okoliških krajev, saj so v njem trim steze, tekaške in druge poti, tako da je Panovec postal leta 2009 gozd s posebnim pomenom.

    Naša pot se je zlagoma spustila do kanala, sprehodili smo se do Supernove in nazaj na pot proti Samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico, kjer smo si z lokalno vodnico ogledali bogato notranjost cerkve,  knjižnico Stanislava Škrabca s zanimivo zbirko 32 prvotiskov, med njimi je tudi prvotisk Zimskih uric  Adama Bohoriča iz leta 1584.

    Škrabčeva knjižnica- bogata zbirka starih knjig

    Skozi nasad vrtnic burbonk, koder smo se skoraj zgubili med občudovanjem barv in vonjev žlahtnih cvetov, smo se zbrali še pred vhodom v grobnico, se pomaknili do sarkofagov zadnjega francoskega kralja Karla X. in njegove družine, ki je na Kostanjevici našla zadnje prebivališče.

    Ena od še cvetočih plezalk – vrtnic burbonk

    Na ploščadi pred samostanom je rahlo rosilo, mi pa smo zadihali s polnimi pljuči in se hitro spravili v avtobus. Počasi smo zapuščali Kapelo, dež pa je sunkovito močil okna avtobusa, kot bi hotel reči, dovolj časa sem vas čakal, zdaj je pa dovolj, toda avtobus se ni oziral na ropotanje dežja in nas je hitro ter varno pripeljal domov.

    Zapisala: Marija Dolinar, fotografije: Sončki in Barjani

  • Vandrovke smo obiskale Begunje – grad Kamen

    Vandrovke smo obiskale Begunje – grad Kamen

    Po deževnem torku v mesecu maju nas je prvi torek, 3. 6. 2025, razveselil z sončnim jutrom. Zbrana pohodna skupina Vandrovke smo se z vodnikoma Jožetom in Frenkom odpeljali proti Begunjam in gradu Kamen.  

    Najprej je sledila jutranja kava in potem lahek vzpon skozi gozd, ki nam je prijazno ponudil zeleno senco dreves in zaščito pred soncem. Mir, žvrgolenje ptic in ob poti na drevesa pripete pesmi naših pesnikov so tako navdihnile našo Majdo, da smo pod njenim vodstvom tudi zapele. Opazovale smo cvetočo materino dušico, krvomočnico, papeževo svečo, orlico. Prečkale smo tudi strmo pobočje, imenovano melišče, ki nastane s krušenjem skale in kopičenjem drobnega kamna.

    Kaj kmalu smo prispele do razvalin gradu Kamen, ki je bil sezidan na manjši vzpetini in je bil nekoč v lasti različnih plemiških družin, ki so ga postopoma širile in utrjevale. Grad je bil dokončno opuščen v 18. stoletju. Njegovi kamniti zidovi so široki kar dva metra. 

    Vhod v grad je bil skozi dvižni most ob zidanem dvorišču. V notranjosti dvorišča je bila shramba, kuhinja, prostori za služinčad. V višjih nadstropjih so bile gosposke sobe in spalnice. Lastniki niso prebivali v gradu, ampak so ga upravljali s pomočjo kastelanov ali gradnikov.

    Po končanem ogledu je sledila malica iz nahrbtnika in nadaljevanje pohoda ob potoku in po delno asfaltirani cesti mimo grobišča talcev 2. svetovne vojne do doma v Dragi. 

    V prijetni senci in krajšemu postanku smo se zadovoljni odpravili proti avtobusu in zaključili današnji torkov pohod.

    Vandrovke, dobro se odpočijte, da se naslednjič zberemo v čim večjem številu, saj nas takoj v začetku septembra čaka prvi zunanji pohod po čudoviti naravi.  

    Vodnikoma Frenku in Jožetu ter vsem ostalim pohodnim skupinam lepo poletje in varen korak.

    Posebej pa hvala Elici za vso njeno organizacijo in čas.

    Zapis in foto: Vesna Stare

  • Vrhničani blesteli na domačem pumptracku

    Vrhničani blesteli na domačem pumptracku

    Vrhnika je 31. maja znova gostila prvo dirko letošnje serije Pumpaj Slovenija – Telekom Slovenije, ki se je odvila na lokalnem pumptracku v organizaciji ŠKD Super potencial in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Kljub skoraj poletnim temperaturam je bilo vzdušje izjemno, tekmovanje pa napeto in razburljivo. Med 61 tekmovalci in številnimi otroki v spremljevalnem programu so Vrhničani pustili močan pečat. 
    Matija Turk (Rajd Ljubljana), domačin iz Vrhnike, je v kategoriji dečkov pod 15 let zablestel že v prvi vožnji in s časom 12,54 sekunde postavil enega najboljših rezultatov dneva. S tem je dokazal, da tudi mlajša generacija vrhniških kolesarjev odločno stopa po stopinjah domačih športnih vzornikov. 
    Med članicami je domača predstavnica Tamara Homar (ŠKD Super potencial) suvereno vodila skozi vse tri vožnje in v drugi postavila svoj najhitrejši čas – 14,01 sekunde, kar ji je prineslo zmago v kategoriji 17+.
    Med najmlajšimi je navdušil tudi Gal Malavašič Šurca (ŠKD Super potencial), ki je na domači progi dosegel izjemen čas 12,81 sekunde, hitrejši od mnogih starejših dečkov. 
    V kategoriji masters 35+ se je za organizacijo in podporo na dogodku odpovedal tekmovanju Tilen Frank, ki je kot inštruktor Kolesarske zveze Slovenije skupaj z Ano Tancik in lisjakom Foksijem vodil otroški program Grbine so fine. Kljub visokim temperaturam je poskrbel, da so otroci uspešno premagali vse izzive male kolesarske šole. 
    Dogodek je bil tudi letos uspešno izveden zahvaljujoč domačemu društvu in lokalnim partnerjem. Pumpaj Slovenija se zdaj seli v Zasavje, a Vrhnika ostaja srce slovenskega pumpanja – z odličnimi tekmovalci in neprecenljivim domačim vzdušjem.

    ST

  • Letovanje vrhniških upokojencev v Rabcu

    Letovanje vrhniških upokojencev v Rabcu

    Komisija za izlete pri Društvu upokojencev Vrhnika  je organizirala letovanje na Hrvaško v Rabac, od 26. 5. do 29. 5. 2025.

    Z avtobusom smo krenili proti mejnemu prehodu Jelšane, nato pa nas je pot vodila skozi predor Učka in naprej do Labina. Tam nas je čakal lokalni vodič, ki nam je razkazal del novega mesta  in stari del Labina.

    Labin je očarljivo mestece v Istri, ki se ponosno dviga na hribu nad turističnim letoviškim krajem Rabac. Staro mestno jedro Labina je pravi muzej na prostem, polno ozkih, kamnitih ulic, baročnih palač, renesančnih in gotskih elementov. Znamenitosti so: glavna mestna vrata, muzej, mestna loža, ki je bila v preteklosti zbirališče prebivalcev in prizorišče kulturnih dogodkov.

    Po ogledu smo se odpeljali v Rabac, kjer smo se nastanili v hotelu Hedera. Rabac je zelo znan, urejen, turistično letoviški obmorski kraj, s prestižnimi hoteli, kampom, bazeni, tenis igrišči, z urejenimi sprehajalnimi potmi, različnimi lokali in restavracijami. Okolico hotelov krasi  bujno zelenje, palme in več sto dišečih raznobarvnih stebelnih vrtnic, od belih, rahlo rumenih, oranžnih, roza in seveda žametno temno rdečih. Imeli smo sobe s pogledom na morje, v daljavo smo gledali otok Cres, ki nas je kot magnet vabil, da ga obiščemo.

    Res smo se naslednji dan odpeljali z ladjo na Cres. Med plovbo nas je spremljal harmonikar in več sto galebov, ki so kar lebdeli nad ladjo, in se oglašali s svojim značilnim petjem. Med plovbo smo imeli postanek v Valunu.  To je majhen, miren kraj, brez avtomobilov. Plovbo smo nadaljevali do mesta Cres. Na ladji smo imeli tudi kosilo.

    Na Cresu nas je sprejela lokalna vodička, nam razkazala vse znamenitosti starega dela mesta z ozkimi kamnitimi ulicami, s tipičnimi mediteranskimi hišami, majhnimi trgi, mestna vrata, obrambni stolp in razne cerkve. V poznih popoldanskih urah smo se vračali nazaj proti Rabcu in uživali v plovbi med valovi Kvarnerja.

    Naslednji dan pa je bil namenjen sprehodu ob obali Rabca. Razdelili smo se v dve skupini. Eni so se ob obali peljali s turističnim vlakcem, ostali pa smo peš občudovali lepote skrivnih zalivčkov s turkizno čisto vodo in prehodili šest km.

    Zadnji dan smo se pripravili na odhod. Prtljago smo shranili v zato pripravljen prostor in uživali zadnje ure našega letovanja.

    Ob povratku smo imeli postanek na terasi nad Plominskim zalivom, nato  nadaljevali pot proti Sloveniji. Ves čas smo imeli čudovit pogled na morje in občudovali manjša turistična naselja.

    Letovanje nam bo ostalo v lepem spominu; poleg uživanja smo nekateri plavali v notranjem bazenu, drugi v zunanjih, najbolj korajžni pa celo v morju. Tudi medsebojnega  druženja in spoznavanja nam ni manjkalo.

    Vabimo tudi ostale člane DU, da  se nam kdaj pridružite in spoznali  boste, da se imamo vedno lepo.

    Zapis: Olga Skvarča

    Foto: Stane Kržmanc