Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Brezplačno izobraževanje odraslih za digitalno prihodnost

    Brezplačno izobraževanje odraslih za digitalno prihodnost

    Vabljeni na praktična računalniška izobraževanja, namenjena starejšim od 30 let. Več podrobnosti na priloženi grafiki. 

  • Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Šavrinsko gričevje nas je s svojo raznolikostjo spet zvabilo v svet, prepreden z grapami, bolj ali manj strmimi pobočji, številnimi hudourniki, terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi, obdanimi s suhimi zidovi iz težkih plošč peščenjakov ali laporjev in s številnimi gručastimi vasmi in zaselki.

    Najvišje ležeča vas v tem gričevju je  gručasta vas Pomjan, kjer so hiše stisnjene druga do druge brez reda ob prometnici. Starejše hiše, ki so grajene iz materiala, ki je bil pri roki, se počasi sesedajo vase, že na daleč pa se sveti belina novogradenj. Nekatere novejše hiše pa iz nostalgije po starem ohranjajo zunanje stene, obložene s peščenjakom.

    Pomjan je bil naseljen že daleč nazaj v predrimski dobi, saj so arheologi odkrili antična gradišča starih Histrov, kasneje pa predrimsko naselbino, ki se je imenovala Pomilianum.

    Ustavili smo se pri cerkvici Marijinega rojstva, v katero pa žal nismo mogli pokukati in si ogledati fresk iz 14. stoletja in ostanke glagoljaškega napisa.  Sprehodili smo se mimo cerkve sv. Jurija, ki ima visok zvonik, ločen od cerkvene zgradbe. Razgledov z vrha ni bilo zaradi megle v dolini, a smo veselo zakoračili po označeni stezi  na »Pot za srce in dušo« med številnimi terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi. Vseskozi so nas spremljali suhi zidovi, ki jih je gradilo več generacij pridnih rok, da so preprečevali odplakovanje zemlje, za  lažjo obdelavo po ravnem  in omejevanje požarov. Mnogo kje je vednozelena ovijalka – bršljan prerasla suhi zid  ali pa se povzpela na osamljena drevesa, ker si zagotavlja oporo , in se bohoti v  oblike različnih »prikazni«. 

    Tudi številni grmi lovorja dišavijo okolico, kar nakazuje bližajoče prebujanje narave in naznanja pomladi. Tiste rastline, ki so pohitele, so že v odcvetanju, mimoze počasi izgubljajo živo rumeno barvo, drobne vijolice lepšajo skromne trate, drobni zeleni mlečki izkoriščajo zavetrje kamnov, vinska trta v vinogradih je že obrezana, v oljčnikih so vidni  kupi odvečnih vej, ki bi senčili in zmanjševali pridelek oljk,  jate ptic pevk pa po grmovjih čebljajo svoje viže. Tudi mi smo kramljali o vsakodnevnih stvareh in skoraj prehitro prišli do potoka Supot, ki mora preskočiti kameno pregrado kakih osem metrov v  slapu Supot, katerega voda se izliva v Dragonjo. Imeli smo srečo, da je bil slap solidno vodnat, ob suši pa kar presahne.

    Vmes smo zvedeli nekaj več o ženskah šavrinkah, ki so tovorile mleko, jajca in poljske pridelke na glavah in z oslički  v Koper in v Trst, da so prislužile nekaj denarja za preživetje številnih družin.. Pridnost, iznajdljivost in ljubezen do zemlje so bile odlike teh trdoživih žensk, da so ohranile mnoge rodove.

    Danes se večina prebivalcev razkropi po službah, a oljčnikov, tudi novih nasadov,  smo videli zelo veliko, kar pomeni, da nadaljujejo tradicijo starejših generacij.

    Dobro razpoloženi smo se zahvalili vodniku Jožetu, saj je bil dan bogat z informacijami, z ravno prav hoje ob veliko dobre volje in smeha.

    Zapis: Elica Brelih

    Slike: Olga Skvarča, Elica Brelih

  • Sončki po sonce v Slovensko Istro

    Sončki po sonce v Slovensko Istro

    V mrzlem in sivem jutru smo se Sončki odpeljali proti obljubljeni osončeni Istri. Vodnica Sonja je v vabilu na pohod zapisala, da bomo šli na področje povirja reke Dragonje. Obiskali smo del med Gračiščem in Marezigami, kjer se vrstijo flišna slemena z vmesnimi grapami, po vrhu slemen tičijo istrske vasice in cerkvice. Področje našega pohoda je zajemalo Truške in okolne vasice Bočaji, Trsek, Kozloviči, Korte, do Gonjačev in  Vršiča pa nam je zmanjkalo časa.

    S slemena nad Bočaji smo ujeli pogled proti morju

    Porečje si je Dragonja izoblikovala v flišnem gričevju Slovenske Istre. Fliš je kamnina, za katero so značilne plasti nekdanjih usedlin, ki so se v obdobju eocena odlagale v morju. Nekatere plasti so bolj čvrste, odporne na erozijo, ob Dragonji so to v glavnem peščenjaki in deloma apnenci. Na flišu se je zaradi sposobnosti zadrževanja vode, ki jo ima ta kamnina, razvila gosta in razvejana rečna mreža, prepredena s številnimi bolj ali manj stalnimi vodotoki. Ti se globoko vrezujejo v strma pobočja. Med grapami se dvigajo planotasti hrbti in slemenske uravnave, zgrajene iz plasti trdnejših kamnin.

    Naš pohod smo iz Kortine v Truškah usmerili skozi vasico Bočaji, kjer smo poklepetali s prijaznimi domačini. Sprva prijetna pot nas je peljala v značilen istrski gozd, kjer pa se je kmalu pokazal značaj flišnega terena po dežju, ki je prejšnji teden obilno padal na tem področju. Blatna pot nas je pripeljala na dno grape potoka Dernarnik. Na srečo je dokaj nizek vodostaj omogočal varno prečkanja struge.

    V grapi smo morali prečkati potok Dernarnik, desni pritok Dragonje

    Od tu naprej smo se morali kar pošteno potruditi v breg, da smo izšli iz grape. Nadaljevali smo mimo vinogradov in oljčnih nasadov najprej do cerkvice sv. Brigite s prečudovitim razgledom na zasneženi Slavnik in hribe v Čičariji v daljavi. Pri cerkvici je manjše pokopališče, kjer na nagrobnikih prevladuje priimek Kozlovič. Kozloviči so tudi bližnja vasica. Naslednji kraj je bil Trsek, ki se pohvali z “Domom refoška”. Nekaj Sončkov je sprejelo ponujeni izziv in z njimi je na Vrhniko romalo nekaj tega odličnega vina, pa tudi kakšen liter oljčnega olja zraven.

    Trsek na slemenu

    Čas nas je že priganjal, zato smo obisk vasic Gonjači in Vršič, ki je povsem zapuščen kraj in hkrati tudi najstarejša naselbina v teh krajih, pustili za kakšnega od naslednjih pohodov. Povirje Dragonje bomo zagotovo še kdaj obiskali.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    Častitiljivih 100 let – Meseca februarja prvi zvončki že polepšajo naravo in naše počutje. Prostovoljke projekta Starejši za starejše pa smo v družbi predsednice Društva s šopkom cvetja in lepimi željami v imenu vseh nas polepšale praznovanje naši dolgoletni članici, gospe Frančiški Kovačič, ki je praznovala svoj 100. rojstni dan.

    Častitljivih 90 let – Za 90. rojstni dan pa smo obiskale in zaželele prijetno praznovanje, veliko
    zdravja in dobrega počutja naši dolgoletni članici, gospe Frančiški Pristavec.

    Pripravila: Vesna Stare
    Slike: Fani Al Mansour

  • Vrhničani ponovno na zmagovalni poti!

    Vrhničani ponovno na zmagovalni poti!

    Ipros Vrhnika : Gorica – 95 : 85

    Samo dobljena 3. četrtina je bila za Primorce premalo, da bi lahko računali na ugoden razplet tekme na pustno soboto. Vrhničani so za ohranitev 3. mesta v 2. SKL nujno potrebovali zmago in do te so prišli z vodstvom praktično preko celotnega srečanja. Le na začetku so Goričani povedli, nato pa so pobudo prevzeli domači košarkarji in vodstva do konca tekme niso več predali iz rok.

    Tudi tokrat so temperaturo v dvorani dvigale plesalke plesne skupine Difenders, med odmorom pa smo z navijaškimi majicami nagradili prisotne pustne šeme.

    Če bi Vrhničani do konca rednega dela zmagali v preostalih treh tekmah, bi imeli realne možnosti za osvojitev drugega mesta in s tem relativno lažjega nasprotnika v izločilnih bojih. Že v sredo 5.3. bodo naši fantje gostovali v Grosuplju, proti kateremu so si v prvem krogu domačo zmago zagotovili šele v zadnji minuti srečanja. Prav to pa je verjetno dovolj velik razlog, da se v velikem številu ob 19:00 uri zberemo v športni dvorani Brinje! Se vidimo!

  • 54. TEMSIG tudi na Vrhniki: Mladi glasbeniki stopajo na oder

    54. TEMSIG tudi na Vrhniki: Mladi glasbeniki stopajo na oder

    Ta teden bo v Glasbena šola Vrhnika potekalo 54. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol in znotraj nje delujoča Komisija TEMSIG, v sodelovanju z glasbenimi šolami.
    Letos bo tekmovanje potekalo do 21. marca 2025 v enajstih krajih v okolici Ljubljane, Zasavju, Postojni in Ljubljani: Cerknica, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Litija, Ljubljana, Logatec, Postojna, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi. Pričakujemo 852 solistov in 29 komornih skupin, skupno se bo pred tričlanskimi strokovnimi žirijami uglednih glasbenikov prestavilo 965 mladih glasbenih tekmovalcev.
    Posebej ponosni smo na vse mlade glasbenike iz GŠ Vrhnika, ki se letos podajajo na to pot. To so Jakob Grom, Lan Gutnik, Lora Tinkara Jelovšek, Ludvnik Jesenovec, Allegra Kenig, Kiara Kenig, Lukas Kovač Takahashi, Martin Matkovič, Timotej Oblak Brown, Jagoda Sitar, Lara Šajn, Oskar Lev Trampuš in Iza Zrnec.
    Dominika Naveršnik, ravnateljica GŠ Vrhnika za zgoraj omenjene vrhniške učence in učenke pravi: “Nekateri naši učenci so zbrali pogum in v zadnjih tednih na nastopih pokazali izjemen napredek in poglobljeno glasbeno znanje. Prav zato ste za nas že sedaj zmagovalci in vam želimo predvsem lepe, sproščene in vesele tekmovalne izkušnje!”

    Gašper Tominc

  • Vrhnika v pustnih barvah

    Vrhnika v pustnih barvah

    Vrhnika, 2. marec – V športni dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika je potekalo letošnje osrednje občinsko pustovanje. Po navedbah organizatorja, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, je dogodek pritegnil približno 1200 obiskovalcev. Dobri dve uri dolg program so popestrili plesni nastopi Plesne šole 5-ka in vrhniških mažoretk. Poseben pečat pa so pustovanju zagotovo dale atraktivne točke cirkusa Fuskabo, katerih vragolije so marsikomu jemali dih. 
    Pustovanje se je zaključilo s pustno povorko ob zvokih vrhniške godbe na pihala po športni dvorani in podelitvijo 220 praktičnih nagrad, ki so jih prispevali vrhniški gostinci. Tako bo spomin na letošnje rajanje še dolgo ostal živ.

    Gašper Tominc

  • Predavanje ob 250. letnici nastanka prve steklarne – glažute na Javorniku nad Cekniškim jezerom

    Predavanje ob 250. letnici nastanka prve steklarne – glažute na Javorniku nad Cekniškim jezerom

    V februarju je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika povabilo gospo Štefko Šebalj Mikše, članico Planinskega društva Cerknica, dolgoletno markacistko in planinsko vodnico, ki nam je predstavila nastanek in delovanje steklarn – glažut na Javorniku.

    Predavateljica ga. Štefka Šebalj Mikše

    Slovenija je bila v preteklosti posuta z majhnimi steklarnami – glažutami  povsod, kjer so bile velike površine gozdov, saj je bil les osnovna surovina za kurjenje talilnih peči in za pridobivanje pepelike, ene od  glavnih sestavin za izdelavo stekla. Poleg oglarjenja je bilo steklarstvo način izkoriščanja kvalitetnih gozdov v oddaljenih krajih Pohorja, Zasavja, Posavja, Kozjanskega in drugod. Glažuto so vedno zgradili v osrednjem delu najboljših gozdnih površin in se preselili na drugo lokacijo, ko je bil gozd izsekan.

    Tudi Javornik in drugi cerkniški gozdovi  so bili že v preteklosti zelo bogati z lesom, tako da sta na območju Javornika delovali dve večji glažuti. V 18. stoletju Karlovica ali Dolenjska, ki je bila zgrajena blizu gradu Karlovica, ko je zmanjkalo lesa pa so glažuto zaprli in v 19. stoletju naredili novo z imenom Jezerska višje v osrčju javorniških gozdov. Lastniki glažut so se menjali, gradili so jih tržaški trgovci z lesom in veleposestiki, ki so imeli v lasti velike gozdne površine in jemali v služnost tudi gozdove okoliških kmetov. Jezersko glažuto je za kratek čas odkupil tudi domačin, a je kmalu spet prišla v roke posestnika Pagliaruzzija (lastnika Cekinovega gradu v Ljubljani).

    Glažuto Karlovico je omenjal tudi Baltazar Hacquet v knjigi Oryctographia Carniolica iz leta 1778. V njegovem času je bila steklarna v razcvetu,  saj so v njej poleg  mojstrov iz Češke in Štajerske dobili delo  tudi domači mojstri, mizarji, kamnoseki in kmetje, ki so nosili kremen iz severnega pobočja Slivnice v Dolenjo vas, kjer so ga v mlinih na potoku drobili v prah. Tam so izdelovali tudi pepeliko (lužen pepel), katero so dodajali kremenčevemu prahu, da so znižali tališče na 800 °C – na temperaturo, ki so jo v pečeh lahko dosegli s kurjenjem drv oz. oglja, nekatere surovine  pa so uvažali iz Trsta in namesto pepelike in sode dodajali  morsko sol, ki je bila cenejša od pepelike, kajti za 1 kg steklovine je zgorelo 2.400 kg lesa, od tega le 72 kg za taljenje, ostali les pa so porabili za pridobivanje pepelike (Cimperšek M. 2016).  

    Izdelovali so pollitrske steklenice, kozarce, šipe in kakovostno steklo za ure. Glažuta Karlovica je zamenjala več lastnikov,  nazadnje je bila v lasti bratov Kreidl, delovala je do leta 1793, nato pa so Karlovico zaprli.  Razlog so bile najbrž finančne težave in pritožbe lastnikov gozdov,  ki se z  goloseki gozda niso strinjali. Od  steklarne je ostalo samo ime Glažuta in ostanki vodnjaka.

    Ostanki vodnjaka (foto Štefka Šebalj Mikše)

    Glažuta Jezerska  je bila  postavljena višje v pobočje Javornika nad Zadnjim krajem v k.o. Otok I. Iz mapne kopije iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije) je razvidno, da je steklarno sestavljalo 14 lesenih poslopij, kar kaže, da je bilo obratovanje steklarne dovoljeno  za dobo 20 let.

    Jezerska steklarna – glažuta (Vir: Arhiv Republike Slovenije, foto Miloš Toni)

    Proizvodnja je cvetela, steklene izdelke so prodajali tudi na Tržaško in delovanje podaljševali z nedogovorjenim izsekavanjem gozdov v lasti okoliških kmetov, zato so glažuto zaprli, ostala je samo pot, ki je bila zgrajena do glažute Jezerska in se še danes imenuje Fabrška pot.

    V steklarni so izdelovali votlo in ravno steklo, steklenice za rozolijo (liker iz cvetov pomaranč in vrtnic; J. Kebe ), brušene kozarce, krožnike, vodne in peščene ure, ampule, retorte, vaze, lekarniško posodo ter steklenice z okraski. Steklo so tudi brusili, ohranil se je  lestenec, ki krasi podružnično cerkev sv. Petra v vasi Dolenje Jezero.

    Lestenec v cerkvi sv. Petra v Dolenjem Jezeru (foto Miloš Toni)

    Nekatere svoje izdelke je zadnji lastnik steklarne Pagliaruzzi poslal tudi  na  obrtniško razstavo v Ljubljano leta 1844 in jih podaril muzeju.

    Izdelki Jezerske glažute (foto Miloš Toni)

    Gospa Štefka ima v svoji zbirki poleg ostankov stekla in materiala, ki ga je našla med raziskovanjem  okolice nekdanjih glažut, tudi dragoceno steklenico, ki je bila v lasti njene prababice.

    Steklenica prababice ge. Štefke (foto Štefka Šebalj Mikše)

    Gospe Štefki Šebalj Mikše se zahvaljujemo za zanimivo predavanje, saj je obiskovalcem, ki so napolnili Malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prikazala malo poznano glažutarstvo na Javorniku nad Cerkniškim jezerom.                                                                                            

    Marija Dolinar

  • Delavnica naravne kozmetike za materinski dan

    Delavnica naravne kozmetike za materinski dan

    Kako bomo presenetile naše mame, sestre, prijateljice za materinski dan? Z čudovitim darilom ki ga boste izdelale same. Lahko pa si vzamete čas samo zase in si s to delavnico polepšate dan ????

    Z Darjo Rojec pripravljamo delavnico naravne kozmetike. Da si sodobna ženska doma v svoji kuhinji pripravlja kozmetične izdelke, ni proizvod novodobnega trenda, marveč nam zgodovina priča, kako so bile ženske v vseh časih vešče pripravljati raznolika lepotilna sredstva. V 16. in 17. stoletju so bila obširna teoretična in praktična znanja o lepotilnih sredstvih in njihovi pripravi sestavni del izobrazbe mladih žensk v boljši družbi. Cilj delavnice je, da se naučimo po preprostih receptih narediti svoje lepotilne in higienske izdelke iz naravnih sestavin, ki bodo brez konzervansov, hormonov in ostalih parabenov, ki zelo škodujejo našemu zdravju. Tako bomo izdelale bogate in zdrave izdelke za najboljšo lepotilno nego, ki bodo vsebovali točno tisto, kar sami želimo in kar je najbolj prilagojeno potrebam naše kože. Na delavnici bomo izdelali 4 izdelke:

    –          maslena krema za obraz,

    –          olje za intimno nego,

    –          magnezijeva sol za kopel,

    –          ustna vodica.

     

    Cena delavnice je 38€/osebo in vključuje 4 izdelke, pisno gradivo z recepturami, ter kavo, čaj ali sok

    Darja Rojec je zelo dobra poznavalka zelišč ter izdelovalka domače naravne kozmetike. Med drugim je napisala 5 knjig z nasveti in izkušnjami iz prve roke. Svojo prvo knjigo »Pa jo imam« je začela pisati pri 34. letih, ko je prvič zbolela za rakom. V njej se je poglobila o samem poteku bolezni in njenem zdravljenju. V tem času se je začela bolj obračati k naravi, nabirati zelišča, hoditi na tečaje in izobraževanja.

    Delavnica bo v sredo, 12.3. ob 16.00 uri v gostilni  Bistra.

     

     Prijave sprejemamo na:

    info@argonavt.si ali na tel. 01/7506206 – Joži Alič

  • Barjani po Seški poti

    Barjani po Seški poti

    Tokrat smo se Barjani odpravili proti morju. Ko smo prispeli do Portoroža, smo pričakovali burjo, vendar je ni bilo. Bilo je sicer oblačno vreme, kar pa nas  ni motilo. Že kar na začetku naše poti nas je čakal strm klanec, nato pa je bila pot prijetna. Kmalu smo se ustavili pod mostom železniške proge, imenovana Paranzana, ki je bila zgrajena v letih 1900 – 1902, ko so bili ti kraji del Avstro-Ogrske monarhije.

    Pot smo nadaljevali navzdol proti Luciji,  med hojo in pogovori pa opazovali cvetoče grmičke mimoze, cvetočo rožmarinovo živo mejo, drevesa mandljevca in marelic ter lepe stare nasade oljk.

    Ko smo prispeli do borovega gozdička, smo se malo okrepčali iz nahrbtnikov. Nato smo  nadaljevali  proti Sečoveljskim solinam in  do mogočnih kamnitih skulptur parka Forma viva. Kmalu smo prišli  do seškega škvera, kjer je veliko starih plovil, mimo ribogojnice, nato pa proti kanalu Fazan, kjer so naši fotografi napravili še nekaj posnetkov. Po poti mimo kampa Lucija smo se počasi vrnili na naše izhodišče pri avtobusni postaji Portorož in lepo zaključili naš današnji pohod.

    Jožetu hvala za lep pohod, našim rojstno dnevnikom pa za dobre slaščice.

    Zapisala: Cvetka

    Foto: Marjetka, Stane in Andrej

    Film: Stane