Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Tekaško-kolesarski dogodek Zaplana Trail & Bike privabil več kot 700 ljubiteljev gibanja v naravi

    Tekaško-kolesarski dogodek Zaplana Trail & Bike privabil več kot 700 ljubiteljev gibanja v naravi

    Tretja zaporedna izvedba priljubljene prireditve v znamenju prekrasnega vremena in množične udeležbe – Ob zvezdnikih slovenskega trail teka tudi številni rekreativni tekači, kolesarji in otroci – Prostovoljci in navijači ob trasah vrhniško-logaških občin srce dogodka – Želja po večjem povezovanju in krepitvi potenciala v turizmu.

    Če je lani enega najbolj priljubljenih trail dogodkov v Sloveniji v dobršni meri krojilo deževno vreme, je letos udeležence in njihove spremljevalce na Zaplani pričakala prekrasna kulisa. Nebo brez oblačka, prijetne spomladanske temperature, prešerni nasmehi in objemi ob prihodu zelo povezane tekaške skupnosti so obetali prekrasen dan v okviru že teden pred zaključkom prijav razprodanega dogodka. Organizatorji, ki večinoma prihajajo z Vrhnike, iz Logatca in Rovt, so namreč zapolnili prav vse razpoložljive tekmovalne kapacitete – 340 odraslih tekačev in kolesarjev ter 150 otrok. Le-tem so bile na voljo trail tekaške razdalje na 4 km, 13 km in 27 km, medtem ko so se najmlajši pomerili na predšolskih in šolskih tekih, dolžinsko razdeljenih po triadah. Gozdne stezice v okolici Zaplane so premagovali tudi duatlonci – slednji so morali bodisi sami ali v mešani moško-ženski štafeti preteči 13-kilometrsko traso in nadaljevati s 15-kilometrsko kolesarsko progo.

    »Vsi soorganizatorji Zaplana Trail & Bike, torej poleg mene še Metka, Blaž in Miha Marinč, smo prek celotnega leta zelo dejavni na trail tekmah, pripravljalnih turah, predavanjih in drugih družabnih dogodkih, povezanih s trail tekom. Na njih smo tekačicam, tekačem in tudi organizatorjem drugih prireditev predstavili naš dogodek, naše ideje, in uspeh ob trdem delu na področju sponzorstev, partnerstev, logistike, organizacije in družabnih omrežij ni izostal. Izjemno smo veseli, da je bil dogodek razprodan in da smo poleg tekmovalcev privabili še okoli 250 drugih obiskovalcev, kar nam nalaga odgovornost tudi do prihodnje izvedbe. Zavedamo se namreč, da je trail dogodkov vsako leto več, idealnega časa za izvedbo pa zelo malo, zato moraš biti inovativen, prodoren – temelj pa bodo sicer vedno gostoljubje, prijaznost, dobra organizacija, dobro označene trase, dobro založene okrepčevalne postaje in tudi dobri startni paketi za sprejemljivo ceno, je pojasnil Vrhničan Gorazd Mauri, soorganizator Zaplana Trail & Bike.

    Mauri je hkrati izpostavil, da gre pri trail tekmi takega obsega za povsem drugačen tip obiskovalcev športnega dogodka, kot gre, na primer, pri nogometnem, košarkarskem ali teniškem turnirju. »Če gre tam za obiskovalce, ki so največja dodana vrednost predvsem ponudnikom hrane in pijače na samem tekmovanju, širšemu lokalnemu okolju pa malo ali nič, je pri nas ravno obratno. K nam prihajajo športno aktivne družine iz vse Slovenije, pogosto že dan prej z avtodomi, ki rade raziskujejo naravo oziroma obiskujejo lokalne znamenitosti – Rupnikovo linijo, Alpski zid, Star maln in Lintvern, Planino nad Vrhniko … Te družine in vsi ti tekači tako niso le pasivni udeleženci, so aktivni promotorji naše čudovite narave in znamenitosti, njihove objave na družabnih omrežjih pa dosežejo na tisoče ljudi,« je dodal Mauri.

    Da se je prek 700 udeležencev počutilo kot doma, je velik organizacijski in logistični zalogaj, ki terja več mesecev intenzivnih priprav in dogovorov s sponzorji, izvedbenimi partnerji, donatorji izdelkov ter storitev za startne pakete in nagrade najboljšim pa tudi s prek 30 prostovoljci. Le-ti pomagajo pri pakiranju, transportu, administraciji, kuhanju, v okviru prireditvenega in startno-ciljnega prostora, na okrepčevalnicah, pri čiščenju tras. »Njihovo delo je neprecenljivo, to so naše mame, očetje, bratje, sestre, sosedje in prijatelji. Brez njih dogodek ne bi bil izvedljiv, njim gre globoka zahvala za vso pomoč in trud. Prireditve si tudi ne predstavljamo brez tistih, ki rišejo na nasmehe na obraz našim najmlajšim, to so prijatelji, ki pridejo z napihljivimi igrali, se ukvarjajo s poslikavo obraza in podobno,« je povedala Metka Marinč, soorganizatorka Zaplana Trail & Bike.

    Po tekmovalni plati so najvišja mesta na 4 km dosegli (od prvega do tretjega) Tine Jarc, Primož Cergolj, Ožbej Marinč ter Lina Kreft, Julija Wahl in Maria Isabel Hoyos Lapajne.

    Na 13-kilometrski trasi so bili najhitrejši Gašper Bregar, Matej Letojne in Tadej Vehovec ter Nastja Mihelčič, Lucija Dolenc Čuk in Neja Božič Ćoralić.

    Na najdaljši, 27-kilometrski trasi so se stopničk veselili Klemen Štular, Ivan Hrastovec in Boštjan Vidmar ter Irena Pišek, Sara Vidmar in domačinka Laura Primec.

    Med samostojnimi duatlonci in duatlonkami so najvišja mesta zasedli Valentin Simonič, Matevž Hudovernik in Luka Trontelj ter Mateja Simonič. Med mešanimi duatlonskimi štafetami so si prva tri mesta pritekli oziroma prikolesarili Danaja Vastič/Rok Kurinčič, Robert Kosi/Maja Laznik in vrhniška dvojica Jana Caserman/Rok Glavan.

    Za prihodnje leto organizatorji napovedujejo podoben številčni obseg prireditve, a z nekaj novostmi, ki jih bodo razkrili v mesecih pred dogodkom, ki bo predvidoma v soboto, 18. aprila. Zahvaljujejo se tudi podjetjem oziroma podružnicam ter posameznikom z Vrhnike, ki so za izvedbo dogodka prispevali bodisi denarna sredstva (Kemis) bodisi izdelke (Jan Sport, Escobar, Pekarna Adamič, Spar) ali storitve (Tomo Indihar – tiskarna Peak Print), in našemu »Ivanu Cankarju«.     

    NČ

  • Sončki po okolici Planinskega polja

    Sončki po okolici Planinskega polja

    Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega  gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.

    Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled.  Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.

    Vranja jama na dnu udornice ima veličasten vhod, mi smo se spustili do polovice pobočja

    Med cvetočimi rastlinami  je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisal  Scopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.

    Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.

    Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice pri  ruševinah dvorca  Hošperk (nemško Haasberg ).

    Grad Haasberg je bil požgan leta 1944,  ko  ga je zasedala nemška vojska in po vojni nikoli obnovljen

    Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.

    Tabla ob Unški koliševka nudi informacije o pretakanju podzemnih voda in značilnostih živega sveta

    Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemit  v slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise.  V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.

    Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!

    Ostal  nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga. 

    Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek

  • Dan odprtih vrat podjetja Avtotrade

    Dan odprtih vrat podjetja Avtotrade

    Sinja Gorica, 5. april – Na toplo aprilsko soboto je podjetje Avtotrade iz Sinje Gorice pripravilo dan odprtih vrat, ki je privabilo številne obiskovalce. Dogodek je bil priložnost za predstavitev storitev, ponudbe in dejavnosti podjetja, hkrati pa je gostoljubno podjetje poskrbelo tudi za pogostitev vseh prisotnih, ki jih ni manjkalo. Pripravili so številne delavnice in družabne aktivnosti, ki so tako ali drugače povezani z njihovo dejavnostjo, poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše z igrali in animacijo. Obiskovalci so si lahko ogledali njihove ponudbo (so zastopniki za avtomobilske znamke Fiat, Jeep in Kia) ali se celo zapeljali na testni vožnji s katerim od njihovih prav za ta dogodek posebej izbranim modelom jeklenega konjička.

    Dogodek je potekal v spomin na Jelka Bajca, ustanovitelja podjetja, ki bi na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Kot so poudarili v Avtotradeu, je bil Jelko človek, ki je cenil dobre odnose, kar ostaja pomemben del vrednot podjetja. »Vsi, ki ste ga poznali, veste, da je cenil dobre odnose – tako kot jih cenimo tudi mi,« so zapisali v izjavi.

    Avtotrade je podjetje s sedežem v Sinji Gorici, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Ustanovljeno je bilo pod vodstvom Jelka Bajca, ki je postavil temelje za njegov razvoj. Avtotrade se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Natančneje, njihove dejavnosti vključujejo prodajo novih in rabljenih vozil, motorjev, vzdrževanje in popravila avtomobilov ter zagotavljanje povezanih storitev, kot so tehnični pregledi, menjava pnevmatik, avtošola in druge avtomobilske rešitve.

    Gašper Tominc

  • Evelina Umek na Vrhniki predstavila knjigo P’nče

    Evelina Umek na Vrhniki predstavila knjigo P’nče

    V Cankarjevem domu na Vrhniki je 1. aprila potekal literarni večer, posvečen pisateljici Evelini Umek in njenemu knjižnemu delu P’nče, ki je izšel pri založbi Mladika. Z avtorico se je pogovarjala urednica omenjene založbe Nadia Roncelli, dogodek pa je organiziral Štefan Skledar v sodelovanju z ZIC Vrhnika in Našim časopisom. Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti avtoričinim razmišljanjem o nastanku knjige, ki je izšla novembra 2023, ter se po predstavitvenem delu z njo zaplesti v prijetno debato.

    Evelina Umek je na večeru razkrila, da je zamisel za P’nče nosila v sebi že leta, a se pisanje dolgo ni zares razvilo. Prelomnico je pomenil izbruh vojne v Ukrajini, ki jo je globoko pretresel in sprožil ustvarjalni tok. »Knjiga je kar vrela iz mene,« je povedala. Delo skozi oči punčke – »p’nče« – opisuje medvojna leta, prežeta z negotovostjo, strahom, obupom in smrtjo. Avtorica je poudarila, da knjiga vsebuje veliko avtobiografskih elementov, kar ji daje posebno osebno noto.

    Spregovoril je tudi Ivan Vogrič, avtor spremne besede, ki je osvetlil pomen dela v kontekstu Umekinega opusa in širšega literarnega prostora. Dogodek se je zaključil z živahnim pogovorom med avtorico in zbranimi, ki so pokazali veliko zanimanje za njeno ustvarjanje.

    Evelina Umek se je rodila leta 1939 v Trstu, kjer je po končani maturi na klasičnem liceju nadaljevala študij v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomirala iz slavistike, nato pa se zaposlila v založništvu in kasneje pri Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija. Njen ustvarjalni opus obsega več knjig za otroke, poleg tega pa je dejavna kot prevajalka iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiem in televizijo v Trstu in Ljubljani, kjer ostaja prepozaven glas v kulturnem prostoru.

    Gašper Tominc, foto: GT

  • Predavanje o gorskem cvetju

    Predavanje o gorskem cvetju

    V marcu je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organiziralo predavanje z naslovom Gorsko cvetje, ki ga je pripravila Sonja Zalar Bizjak:  biologinja, dolgoletna članica PD Vrhnika in planinska vodnica. Ljubiteljem rastlinstva in cvetja se je že predstavila s fotografsko razstavo Rože z naših poti leta 2016, v letu 2023 pa s predstavitvijo rastlinstva, rož in drevesnih vrst na pobočjih Planine nad Vrhniko. Za tokratno predavanje je izbrala iz svoje fotografske zbirke slike gorskih rastlin, ki uspevajo nad gozdno mejo s področja Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank.

    Predavateljica Sonja Zalar Bizjak in Marija Dolinar, PD Vrhnika (foto Stanislav Kržmanc)

    V prvem pasu nad gozdno mejo, ko za drevesa ni več pogojev in ostanejo za nami še zadnji macesni, je najbolj značilno rušje in nizko grmičevje, ki je vmesni pas med gozdno mejo in alpsko trato. Med rušjem na apnencu so rastišča dlakavega sleča, na posamičnih področjih z zakisano prstjo pa uspeva tudi rjasti sleč.

    Dlakavi sleč – rododendron (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Nad pasom ruševja se razprostirajo obširni pasovi alpskih trat. Na platnu je zasijala Begunjščica in seveda kamniška murka, ta čudovita kukavičevka, ki z roza in belim socvetjem ter vonjem privablja metulje na alpskih tratah od Vrtače do Uršlje gore. Spomladi se visokogorska travišča prekrijejo tudi z drugim cvetjem, Zoisovimi vijolicami, raznimi ušivci in svišči.

    Kamniška murka (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Malo višje, med skalovjem uspevajo gorske rože, ki se s svojimi koreninami trdno zasidrajo v skalne razpoke.  Z barvitimi cvetovi privabljajo  žuželke in razveseljujejo mimoidoče – od planik ali očnic, rumenega avriklja, različnih kamnokrečev, triglavske rože, triglavske neboglasnice do Zoisovih zvončic.

    Sinjezeleni kamnokreč z majhnimi lističi, prekritimi s svetlo sivo apnenčasto prevleko (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Tudi melišča so življenjski prostor raznega cvetja. Kdo bi mogel pozabiti vonj sternbergovih klinčkov ob poti čez melišče, ali živo rumenega kernerjevega maka, ki s svojim rumenim cvetjem vabi žuželke. Kdo bi šel mimo in ne opazil stasitih škrlatno rdečih rapontik na pobočju Tičarice.

    Rapontike pod Tičarico (foto Sonja Zalar Bizjak)

    Sonji Zalar Bizjak se zahvaljujemo za strokovnost predavanja, saj je vanj strnila znanja biologije in fotografije ter doživetja žive in nežive narave v gorah od študentskih let do danes. Veseli obrazi obiskovalcev v polni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki so bili dokaz, da smo našli vsak nekaj zase ter ob fotografijah in poslušanju obnavljali in dopolnjevali svoje poznavanje narave in cvetja v naših gorah ter se morda spomnili tudi na doživetja z naših prehojenih poti, na katerih smo prvič občudovali tiste gorske cvetlice, ki so našle prostor v nas samih.

    Marija Dolinar

  • Barjani po Moravški planinski poti

    Barjani po Moravški planinski poti

    Moravška planinska pot je približno 45 km dolga obhodnica, ki po hribih obkroži vas Moravče. Pot med drugim poteka tudi mimo GEOSSa, zaradi česar jo lahko tudi imenujemo Pot v središče Slovenije. Barjani, pod vodstvom vodnika Jožeta Školca, smo prehodili le del te poti.

    Pohod smo pričeli v vasi Klopce in se usmerili na Vegovo pohodniško pot, ki je poimenovana po slovitem matematiku, baronu Juriju Vegi, ki je med drugim  leta 1789 dosegel tedanji svetovni rekord v izračunu števila pi na 140 decimalk. Pot, ki se pokloni temu vélikemu možu, vodi po krajih, kjer je preživljal otroštvo, in se konča v hribovski vasi Zagorica, kjer se je leta 1754 rodil. Na domačiji, nekdanji Vegovi rojstni hiši, še živijo potomci znamenitega barona.

    Pot smo nadaljevali skozi Križevsko in Veliko vas in se vzpeli do cerkve svetega Miklavža na Vrhu nad Savo. Po ustnem izročilu naj bi jo v drugi polovici 15. stoletja zgradili brodarji na reki Savi. Ti so bili prepričani, da sem jim ne more zgoditi nesreča, dokler vidijo cerkev svetega Miklavža. Cerkev so imenovali tudi Čuvar zgornje Save. Z vrha je lep razgled proti bližnji Limbarski gori, levo od nje pa v daljavi opazimo Kamniške in Savinjske Alpe.

    Po krajšem postanku ob cerkvi, smo se skozi zaselek Katarije in naprej skozi Grmače,  kjer je nekoč stal grad, spustili do Moravč.

    Zapisala: Vanda

    Fotografije: Andrej, Stane in Franci

    Film: Stane

  • Hvala, kino!

    Hvala, kino!

    S pričetkom pomladi se izteče tudi filmska sezona v Kinu Bevke, saj večina naših obiskovalcev daljše in tople dneve rada preživi v naravi, ob delu ali zabavi. Tako kot pretekla leta je Kino Bevke tudi od oktobra do marca razveseljeval predvsem tiste gledalke in gledalce, ki imajo radi družinske, mladinske in otroške filme, animirani film ter zanimive dokumentarce o naravi in njenih prebivalcih. Tako smo tudi letos gostili nov film Mateja Vraniča o sovi kozači, ki je na platno Kina Bevke prinesel celo posnetke iz okolice Bevk! V mesecu januarju smo v kino pripeljali zanimivo kinodelavnico, na kateri nam je kinooperater Bojan Bajsić iz Kinodvora predstavil filmski medij skozi zgodovino ter osvetlil ozadje razvoja in nastajanja filmov, predavanje pa popestrili s kratkimi animiranimi filmi slovenske produkcije. Na zelo dober odziv mladih in odraslih gledalcev sta prav tako naletela oba slovenska mladinska filma, Igrišča ne damo! in Tartinijev ključ. S slednjim smo se tudi poklonili lani preminulemu režiserju Vinciju Vogueu Anžlovarju.

    Medtem ko so filmi plod dela filmskih ustvarjalcev, pa smo kino predvsem ljudje, ki filme gledamo. Toda kino je tudi kraj, kjer se sproščeno družimo, pogovarjamo o filmih in zanimivih temah ter vprašanjih, ki jih filmi odpirajo. V Bevkah, kjer imajo otroci in mladi otežen dostop do javnega prevoza, je Kino Bevke tudi prostor, kamor greš lahko peš in veš, da boš srečal prijatelje. Vsako leto nas obiščeta tudi bevška šola in vrtec, tu je še pomen kulturnega življenja v našem kraju in program s filmsko vzgojo, posebna zabava pa je kinožreb s filmskimi nagradami. Kino Bevke je vse to in še več!

    Zato vsem, še posebej mladim gledalcem in gledalkam, še enkrat iz srca hvala za čudovito sezono, ki je za nami! Kino Bevke je tu za vas in zaradi vas se vedno znova vrača. Zato se vidimo v naslednji filmski sezoni, ko se vrnemo polni svežih filmskih idej!

     

    Ekipa Kina Bevke, Eva, Nina in Leon

     

  • Sprehod skozi akvarele

    Sprehod skozi akvarele

    V Cankarjevem domu na Vrhniki je bilo sredi marca odprtje skupinske razstave Petra Lazarevića in njegove skupine Akvarelisti.

    Zbrane je prva nagovorila mag. Tatjana Oblak Milčinski, ki je celotno prireditev tudi vodila. O slikarju in njegovih umetninah pa je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in med ostalim poudarila: »Petar Lazarević virtuozno obvladuje akvarelno, pa tudi akrilno tehniko. Vsaka ima svoje zakonitosti, svoje specifike in potenciale, ki jih avtor odkriva in polnomočno prezentira. Premišljeno prehaja med obema slikarskimi področjema in jih zaznamuje s prepoznavnim in izoblikovanim ustvarjalnim karakterjem … Petar Lazarević v svoji slikarski zrelosti še vedno ohranja draž kreativne radovednosti, s katero odhaja vedno novim izzivom naproti. Znanja, veščine tudi povsem avtorske prijeme pa že dolga leta deli s svojimi »učenci« in tako iz njegove šole prihaja kar nekaj kvalitetnih akvarelistov. Lazarević jim omogoča, da radostno, vedoželjno in pristno odkrivajo enigmatični svet likovne umetnosti ter v njem najdejo svojo izrazno oazo. Z nenehnim preverjanjem vlog in moči likovnih sredstev jih vodi skozi konvencionalen motivni repertoar.«

    Nato je oder zasedel Lado Jakša, ki je poskrbel za glasbeni in foto sprehod med razstavljenimi akvareli. Na oder so na koncu prišli tudi vsi razstavljavci: Petar Lazarević in njegovi sedanji slikarski učenci – Vera Banić Vukadin, Ljudmila Dolenc, Nuša Javornik, Marija Franinović z vnukoma Majo in Davidom, Božidar Hering, Ivanka Krasnik, Ljubica Krivec, Marinka Mohar, Marija Malovrh, Janez Ovsec, Janez Slabe, Martina Starc, Zvezdana Zatler, Cilka Žmahar.

    Po nagovoru slikarja Petra Lazarevića pa je spregovorila še Marija Malovrh, ki že od vsega začetka deluje v skupini »Akvarelistov«. V imenu vseh učencev, sedaj že zelo dobrih in aktivnih slikarjev, pa se je zahvalila za dolgoletno mentorstvo in bogato druženje z besedami:

    »Že od leta 2008, ko smo se prvič srečali na tečaju slikanja akvarelov v okviru JSKD OI Vrhnika, si bil naš mentor in navdih. S svojim znanjem, potrpežljivostjo in predanostjo si nas vodil skozi barvno paleto, svetoval pri izbiri čopičev in papirja, pomagal ustvarjati umetnine, ki so iz leta v leto postajale vedno bolj dovršene. Tvoja podpora nam je omogočila, da smo svoja dela razstavljali doma in v tujini, kjer so bila deležna številnih pohval in priznanj.

    Hvaležni smo za tvoje dragocene nasvete, dolgoletno podporo ter za vse lepe trenutke in izkušnje, ki smo jih skopaj doživeli. Zaradi tvoje motivacije smo imeli priložnost globlje razumeti umetnost kot izraz sebe in našega sveta.

    Tvoja predanost je naredila naše poti slikanja nepozabne, tvoje mentorstvo pa nas je oblikovalo ne le kot umetnike, ampak tudi kot ljudi. V sem tem času smo vsi začutili veliko povezanost in bližino skupine. Lahko bi celo dejali, da smo postali ena velika družina.«

    Ob koncu je sledilo družabno srečanje in obujanje spominov na skoraj že 18 let delovanja slikarske skupine akvarelistov pod mentorstvom umetnika akvarelov in akrilov Petra Lazarevića.

     

    Simon Seljak

  • Pomladna preventiva na Vrhniki

    Pomladna preventiva na Vrhniki

    Delavnice ob akciji »Bodi viden, bodi previden«, skupaj z akcijo »Osredotoči se na cesto«, ki so v koledarju AVP in člani ZŠAM Vrhnika, nadaljujemo z dobrimi praksami osveščanja najmlajših udeležencev v prometu. Tako smo člani združenja trikrat obiskali učence 1. R OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, zasebno šolo Sole Libero v Verdu in z Vrtcem Vrhnika, enota Želvica.  V prvem delu druženja smo izpeljali pogovorno uro o prometu in se pogovorili o njihovih izkušnjah in spoznanjih, ki jih imajo s področja prometa. Dodobra smo se pogovorili o privezovanju v vozilu, uporabi pripomočkov za boljšo vidljivost pešcev, uporabi kolesarske čelade.  Aktivno sodelovanje otrok in učiteljic bo zanesljivo pripomoglo, da bomo v prometu skupaj bolj varni. Vrtec Vrhnika, pa je iz rok ZŠAM Vrhnika prevzel set prometnih znakov s katerimi bodo lahko samostojno z učenjem še dodatno prometno opismenjevali otroke.  

    Z akcijo Varno v šolo, smo člani zopet zavzeli svoja delovna mesta po novoletnih  in zimskih počitnicah, v ponedeljek, 3. 3. 2025. Naš namen je predvsem opomniti voznike, da so ceste ponovno polne otrok, prav zato je  potrebno biti še bolj pozoren. Otroški klepet in dogodke med počitnicami si otroci z navdušenjem opisujejo med potjo v šolo, kar pa zmanjša njihovo pozornost na dogajanje v prometu. Včasih se dogaja tudi to, da otroci planejo na cesto čisto nehote, kar je posledično lahko vzrok nesreče. Ker se dnevi daljšajo bo tudi boljša vodljivost na cesti. Bo pa potrebno popaziti na mokre in deževne dni. Na plano so pokukali že prvi motoristi, kolesarji in vozniki električnih skirojev ter voznikov koles s pomožnimi motorji. Starostna skupina le teh je zelo mlada in jim želimo predvsem varnih kilometrov v cestnem prometu. Bodimo pozorni na prehodih za pešce zaradi odseva sonca in mokrega vozišča. Kaj hitro lahko spregledamo nepozorne pešce, ki ob uporabi slušalk in mobilnikov ne osredotočijo pogleda na cesto. Naj Vrhnika ostane brez prometnih žrtev.                                                                                                                                       

    Zahvala velja vsem, ki so sodelovali v akcijah.

     

    Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika

    Foto: Franjo Čretnik, Leon Novak   

     

  • Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    Prometni odbor KS Verd dosega prve rezultate

    V drugi polovici leta 2024 sem predsednik sveta predlagal svetnikom KS Verd, da oblikujemo prometni odbor in vanj povabimo ljudi, ki si prizadevajo k ureditvi prometa. Praviloma sem pri tem iskal ljudi, ki so že večkrat izpostavili prometne problematike in običajno živijo v neposredni bližini problematičnih tock ter so pripravljeni prispevati tudi del svojega prostega časa za to, da se zadeve uredijo.

    Prav zdaj se kaže, da je bila to dobra poteza. Dobili smo namreč prve pozitivne odzive na naše delovanje.

    Prometni odbor je oblikoval več dopisov, ki smo jih posredovali različnim naslovnikom.

    DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    DRSI-Sektor za investicije v železnice
    DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Občina Vrhnika-Župan

    Na nekatere naše dopise smo že prejeli odgovore:

    Odgovor: DRSI-Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
    Bistvo:
    “Glede na slabo stanje ceste, v delu, ki še ni rekonstruirana, inšpektor ugotavlja, da je pobudaprijavitelja vsekakor upravičena. Vendar pa je izvedba rekonstrukcije v pristojnosti upravljalca ceste.”
    Mnenje inšpektorja je za upravljalca ceste neugodna, kar vemo že nekaj časa. Zato je prav, da se odgovornosti začne zavedati tudi DRSI.

    Odgovor: DRSI-Sektor za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost
    Bistvo:
    “DRSI je seznanjena s problematiko, zato bo na problematičnem delu odseka preplastila cesto v letu 2025 od 3.223km do 3.613km.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v železnice
    Bistvo:
    “Z vidika investicij v JŽI navajamo, da je s pobudo za DPN za odsek Borovnica–Logatec predvidenanadgradnja tovorne postaje Verd. Postaja Verd je dislocirana od središča Vrhnike in ključnihgeneratorjev prometa in je za dnevne potnike v smeri proti Ljubljani manj atraktivna od postaj v drugih
    dveh občinah (v Občini Borovnica in v Občini Logatec), zato je bila že pred leti ukinjena za potniški promet. Občina Vrhnika je med javno objavo Pobude/DIIP predlagala, da se tudi pri kamnolomu Verd ohrani oz. ponovno vzpostavi postaja potniškega prometa. Na podlagi podanega predloga občine Vrhnika je bila Analiza podatkov in usmeritev NUP, občin in predlogov javnosti (Urbis, d. o. o., junij 2023, dop. oktober 2023) zaključena na način, da se pri
    nadaljnjem, podrobnejšem načrtovanju v fazi izdelave študije variant/PIZ preveri vključitev postaje za potniški promet pri kamnolomu Verd.”

    Odgovor: DRSI-Sektor za investicije v ceste
    Bistvo:
    “V postopku potrjevanja je novelirana investicijska dokumentacija projekta Rekonstrukcija ceste Verd-Podpeč od km 2,475 do km 15,780, ki obravnava vsa potrebna obnovitvena dela na predmetnem odseku, na območju občin Vrhnika, Borovnica in Brezovica. Na osnovi dogovorov na koordinaciji med DRSI in Občino Vrhnika, bo občina zagotovila novelacijo PZI projektne dokumentacije (Appia, maj 2015) od km 2,475 do km 3,330, nato bo
    DRSI zagotovila recenzijo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva začela postopke za odkup zemljišč previdenih za gradnjo.”
    Za lažjo predstavo za kateri del odseka gre, kliknite na kilometražo.

    Sestanek: Občina Vrhnika, KS Verd in PO KS Verd

    Sestanek je bil 13.3.2025 ob 14.00. Prisotni smo bili:
    -KS Verd (predsednik sveta Dejan Novak)
    -Prometni odbor KS Verd (predsednik odbora Pavle Učakar, Branko Knapič, Tomaž Habič)
    -Občina Vrhnika (župan Danijel Cukjati, podžupan Mirko Antolović, direktor občinske uprave Boštjan Koprivec, vodja oddelka za okolje in komunalo Janez Jelovšek in vodja oddelka za prostor Bernard Kogovšek)

    Prosil sem, da se vodi zapisnik sestanka. Tekom razprave smo ugotovili, da je tehnika (magnetogram) odpovedala, zato bom tukaj strnil bistvo sestanka, po spominu.

    Bistvo po točkah iz dopisa:

    1. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč, stacionaža odkm 2,480 do pribl. km 2,680
    Občina ne bo drobila odseka na način, da poskusi pridobiti sredstva na razpisu za umirjanje prometa na državnih cestah znotraj naselij. Predlagali smo prijavo na nov razpis v juniju 2025, ker na prvem sklicu niso bila porabljena vsa sredstva. Za prijavo je realno zelo malo časa.

    2. R3-642/1146 Vrhnika – Podpeč od km 2,480 do km 3,620
    Predstavniki Občine Vrhnika so se z DRSI dogovorili, da občina zagotovi novelacijo projektne dokumentacijo iz leta 2015, nato bo DRSI izvedel naslednje korake. Z občino smo se dogovorili za čimprejšnji sestanek s predstavniki APPIA. Lahko povem, da je prav včeraj (28.3.2025) potekal sestanek z projektantom APPIA v prostorih Občine, kjer sva se sestanka udeležila tudi Dejan Novak in Pavle Učakar. Pregledalo se je dokumentacijo po sklopih.
    S Pavletom sva podala tudi nekatera priporočila, ki naj jih noveliran projekt vključuje:
    -ureditev trase vodovoda v zaselku Podgora, kjer vodovoda ni, 
    -ureditev trase kanalizacije v zaselku Podgora, kjer še ni priklopa na kanalizacijsko omrežje,
    -pri načrtovanju trase vključiti optiko, saj Pritiska in Podgora od tega križišča dalje nima optike (glede tega je odgovor – ponudniki teh storitev bodo povabljeni v postopku investicije),
    –pri načrtovanju trase vključiti elemente za umirjanje prometa; precej časa smo razpravljali glede različnih rešitev, od umeščanja avtobusne postaje, do skrbi o hitrostih znotraj naselja, ki sem jo posebej poudaril, saj se bojim, kakšne bodo hitrosti znotraj naselja, če pri načrtovanju ne bomo razmišljali v smeri umirjanja prometa. Obstoječa dokumentacija iz leta 2015 namreč ne predvideva teh ukrepov, zato menim, da je potrebno načrtovati v tej smeri. Izpostavil sem ravninske dele. Predvsem pri delu, kjer se načrtuje avtobusna postaja, kjer je predviden prehod za pešče in kjer veliko ljudi prehaja cesto. Pogovori so tekli o različnih možnostih, ki jih projektanti poznajo in zagovarjajo izogibanje “ležečim policajem”, želeno bi poskušali doseči z drugimi ukrepi. Morda tudi z namestitvijo ohišja fiksnega radarja, ki se v več občinah izkazujejo, kot najboljši ukrep za umirjanje. Glede tega ni še nič dogovorjeno, vendar je poudarek na tem, da je potrebno projekt pripraviti v smeri umirjanja prometa.

    3. Obvoznica S3.
    Župan nam je pojasnil okoliščine, zakaj realizacija ne steče. Osebno ocenjujem, da gre za zapleten proces, ki ni primeren za javno obravnavo. Sedaj vlagam osebne napore v zbližaje stališč med akterji, v smeri dogovora. Nihče si ne želi bolj, da se stanje v prometu uredi, kot si to želimo prebivalci Verda.

    4. Točka se pravzaprav navezuje na 3.točko.
    Glede radarja so predstavniki občine prisluhnili našemu predlogu o nakupu takšnega z možnostjo prepoznave tovornega vozila. Če želimo sankcionirali kršitve prepovedi izven določene časovne ureditve, je to najboljša rešitev, poleg tega na točki postavitve umirja hitrost prometa. Pregledajo se vsi jaški, ki ropotajo in se po potrebi popravijo.


    5. Postavitev ogledal na Mirkah in pri Maroltovi domačiji.
    Občina bo postavila potrebna ogledala. Eno od ogledal se lahko uporabi iz ovinka pri tej hiši, saj tu ni več potrebno.

    6. Most čez reko Bistrico.
    Občina je pridobila projekt z ocenjeno vrednostjo. Ker gre za most, ki deli dve občini je projekt rekonstrukcije potrebno uskladit naobeh straneh in z obeh strani pridobiti zahtevana sredstva gradnje. Trenutno je projektna dokumentacija poslana v recenzijo, kjer se ga bo poskušalo optimizirati.

    7. Izvedba ukrepov za umirjanje prometa naSternenovi cesti pri mostu čez Ljubljanico.
    Predlagali smo izvedbo dvignjenega križišča, da bi prisilno omejili hitrost prometa. Projekta se ne izvede.

    8. Rekonstrukcija Ceste na polju in Brigadirske ceste v naselju Verd.
    Občina nima potrebnih finančnih sredstev. Trenutno napore vlaga v kanalizacijsko omrežje Sinja Gorica-Blatna Brezovica.

    9. Izgradnja avtobusne postaje v jedru vasi Verd.
    Počaka se prenos državne ceste.

    10. Izgradnja mostu Verd – Sinja gorica
    Občina trenutno nima sredstev za gradnjo.

    11. Poraba sredstev, ki jih občina Vrhnika prejme zaradi obratovanja kamnoloma Verd.
    Trdno stališče sveta KS Verd je, da bi morala biti sredstva, ki jih Občina Vrhnika prejme na račun “koncesnine”, v celoti porabljena na območju, ki nosi breme tovornega prometa in s temi sredstvi blažiti posledice. Pri tem so razhajanja, ker občina zavzema drugačno stališče. Naše stališče je jasno in vztrajamo, da občina ne more prosto uporabljati koncesnine. Iz teh sredstev je potrebno popraviti tiste jaške, ki občanom ropotajo neposredno v stanovanjske objekte, večkratno čiščenje ceste, nakup radarja in poravnati podobnestroške uničevanja infrastrukture.


    Toliko na področju prometa v KS Verd. Pozitivne premike je zaznati predvsem na trasi, ki se nanaša na državni cesti smer Bistra.

    Zapisal
    Dejan Novak