Vabljeni na čistilno akcijo v Verdu! Več podrobnosti na priloženem “plakatu.”
Avtor: MojaObčina.si Vrhnika
-
Kako izboljšati kvaliteto življenja od osebnih prizadevanj do spodbude države
Prvi del: osebna opažanja
Učenci osmega razreda osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika, stari od 13 do 14 let, smo razmišljali o stvareh, ki so dobre za okolje in zdravje. Pisali smo o naših navadah in kako bi jih lahko izboljšali. Pomemben del naših spisov je nakupovanje in njegov vpliv na zdravje, okolje in nas. Razmišljali smo o zmanjšanju odpadkov, ponovni uporabi, recikliranju in naši odgovornosti, da sprejmemo dobre odločitve. Naše spise smo objavili na spletni strani šole in predstavili pesem o okolju na javni prireditvi. Mislimo, da je pomembno, da sta nakupovanje in okolje del našega učnega načrta. Prav tako je pomembno, da razumemo njuno povezavo z zdravjem.
Nakupovanje je v središču našega življenja, ker smo potrošniška družba. Veliko ljudi ne more ali noče pridelovati svoje hrane. Celo tisti, ki pridelujejo svoje sadje in zelenjavo, ne morejo pridelati vsega, kar potrebujejo. V prodajnem sektorju je tudi veliko zaposlitvenih mest.
Moramo vedeti, da naša dejanja štejejo. Veliko ljudi verjame, da ne morejo spremeniti sveta, kar je le izgovor. Če bi vsi razmišljali tako, ne bi nikoli ničesar spremenili.
Kot mladostniki vemo, da kupovanje v lokalnih trgovinah in izbira naravnih produktov podpira manjše kmetije in zmanjša izpuste CO2 med transportom. Hrano lahko pridelamo tudi sami, četudi le jagode na balkonu.
Med zdravjem in okoljem je močna povezava. Stvari, ki so boljše za naše zdravje, so običajno boljše tudi za okolje. Vendar pa je naravno pridelana hrana dražja.
Moda je še en problem v poskusih zmanjšanja onesnaženja. Veliko ljudi kupi cenena oblačila slabe kakovosti, ki hitro končajo na smetiščih. Če si le lahko privoščimo, je bolje kupovati oblačila z visoko kakovostjo. Ko jih prerastemo ali nehamo nositi, jih lahko podarimo mlajšim sorojencem, dobrodelni organizaciji ali jih zamenjamo.
Kupujemo lahko tudi ekološka čistila, a veliko je neučinkovitih.
Elektrika je tudi pomemben del onesnaženja. Luči, televizije in računalnike moramo ugašati, ko jih ne potrebujemo. Sončne celice in električni avtomobili so pomemben del naših prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje. Pomembno je, da raziskujemo, če želimo napredek. Nismo še dosegli cilja, vendar se premikamo v pravo smer.
V sklopu ozaveščanja o okolju smo pisali tudi na uredništvo našega učbenika. Vprašali smo jih, če bi besedila o nakupovanju naredili bolj okolju prijazna. Odločili so se, da bodo to upoštevali pri naslednji izdaji.
Nakupovanje, okolje in zdravje so pomembni deli našega življenja, ki so tudi zelo povezani. Mislimo, da se ljudje preveč osredotočamo na nakupovanje. Če bomo nekaj spremenili na odnosu do okolja in zdrava, se bodo spremenile tudi naše nakupovalne navade. Verjamemo, da lahko živimo preprostejše življenje, vendar popolne samooskrbe ne moremo več doseči. Tega ne zmoremo in nočemo.Drugi del: od šole do ministrstva
Februarja in marca 2025 smo na naši šoli ter v nekaterih trgovinah in podjetjih opravili intervjuje. S pomočjo starša enega od učencev smo uspeli stopiti v stik tudi z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije. Vse to smo storili, da bi ugotovili, kako se kot družba soočamo z okoljskimi vprašanji.Šola
Učence vključujemo v eko-projekte, kot so Pirati plastike, ločevanje odpadkov, eko-branje in čiščenje okolice šole. Občasno organiziramo delavnice na okoljske teme. Učenci delajo v šolskem vrtu in skrbijo za kompost za gnojenje. Šola ponuja tudi izbirni predmet čebelarstvo. Sodelujemo v aktivnostih, kot je tehtanje odpadne hrane. Prav tako prispevamo k projektu izmenjave oblačil, kjer učenci prinesejo rabljena oblačila, ki jih podarimo otrokom v stiski.
Za zmanjšanje porabe papirja in črnila uporabljamo digitalna gradiva.Trgovine
Ugotovili smo, da trgovine že izvajajo trajnostne prakse, kot so doniranje hrane, prodaja biorazgradljivih vrečk in embalaže, sodelovanje z lokalnimi proizvajalci, ločevanje odpadkov in uporaba povratne embalaže. Trgovine darujejo veliko hrane in izdelkov dobrodelnim organizacijam, kot je Rdeči križ. Kupce spodbujajo k zmanjševanju odpadkov s prinašanjem lastnih vrečk in vračanjem steklenic.
Kljub temu so izboljšave še mogoče. Na primer, trgovine ponujajo izdelke, ki jih kupci lahko uporabijo, vendar jih nujno ne potrebujejo. Prav tako vse trgovine ne izvajajo vse omenjene trajnostne prakse.Podjetja
Podjetja si prizadevajo čim bolj zmanjšati odpadke. Večinoma uporabljajo materiale za večkratno uporabo. Spremljajo količino proizvedenih odpadkov in jo poskušajo zmanjšati.
Večina podjetij skuša ponovno uporabiti vse, kar proizvedejo, še posebej v prehrambni industriji, tako da se nič ne zavrže. Prav tako uporabljajo reciklirane materiale za poenostavitev proizvodnega procesa in zmanjšanje odpadkov. Sodelujejo z drugimi podjetji pri ponovni uporabi materialov in izboljšanju učinkovitosti. Strupene snovi (kot so baterije) pošiljajo v reciklažne centre.
Poleg tega podjetja ponujajo garancije svojim strankam, s čimer jih spodbujajo k popravilu izdelkov, namesto da bi jih zavrgli .Ministrstvo
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije sledi ciljem trajnostnega razvoja in jih vključuje v svojo razvojno strategijo. Ministrstvo se osredotoča na zmanjšanje količine zavržene hrane v gospodinjstvih, saj tam nastane približno 45 % vse odpadne hrane. Slovenija izvaja projekt CARE4CLIMATE, ki izobražuje ljudi o problematiki odpadne hrane in načinih njenega zmanjšanja.Zaključek
S tem projektom smo se veliko naučili o varovanju okolja in kako lahko vsi prispevamo k bolj trajnostnemu načinu življenja.Napisala Brigita Kočevar in Maj Golob Frank, 8.c
Intervjuvali smo učitelje na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika; zaposlene v trgovinah Lidl, Spar in Mercator; podjetja: Pekarna Adamič, Elmer elektronika, Siliko, Paurus (inžiniring); Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, gospa Nataša Kebe. Nelektorirane intervjuje lahko poiščete na spletni strani OŠ Antona Martina Slomška: https://ams10.splet.arnes.si/2025/03/31/interviews-about-the-environment-8th-grade/. Tudi pisne sestavke, dialoge in poezijo lahko poiščete na spletni strani šole pod naslovom We are the World, We are the Children (napisani so v angleščini).
-
Vrhnika tekmovanje v 2. SKL končala v četrtfinalu
Voga Grosuplje : Ipros Vrhnika – 76 : 75
S sobotnim porazom proti ekipi Grosuplja se Vrhničani poslavljajo od letošnjega tekmovanja v 2. SKL. Kljub doseženemu cilju (uvrstitev v zaključne boje za napredovanje v 1. SKL) pa ostaja grenak priokus ob izgubljeni priložnosti za 3. tekmo četrtfinala pred domačo publiko. Vrhničani so imeli napad za zmago, a so se (kljub izpolnjenemu bonusu osebnih napak domačih) odločili za met za tri točke, ki pa ni našel poti skozi obroč… Kljub vsemu, lahko celotno sezono ocenimo kot uspešno, zlasti ob vedenju, da so drugi del tekmovanja zaznamovale poškodbe ključnih igralcev.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki nam omogočajo tekmovanje na tako visoki ravni. Njihova imena so krasila domačo dvorano skozi celotno sezono, slika in zvok pa sta z bila vsakič poslana na svetovni splet, saj je Košarkarska zveza Slovenije vse tekme prenašala v neposrednem prenosu. Upamo, da z nami ostanete tudi v prihodnje!
Ob koncu pa gre velika zahvala še našim zvestim navijačem. Braz vas si ne znamo predstavljati pravega vzdušja na tekmah! Z nakupom vstopnic, navijaških rekvizitov ali napitkov nam izdatno pomagate pri kritju visokih stroškov, ki nastajajo ob tekmovanju vseh starostnih selekcij (prek 150 igralcev!). Prav zaradi vaše predanosti nam je najbolj žal, da vam nismo mogli ponuditi še kakšne košarkarske poslastice. Hvala za vse in verjamemo, da se bomo v še večjem številu videli tudi v prihodnji sezoni!
-
Zimzeleni pohajali po urejenih peš poteh umaške riviere
25. 03. 2025
Zimzeleni smo se na povabilo naših dveh pohodnikov, Jernejke in Jožeta, odpravili na Hrvaško, v Umag. Pohodno pot sta predlagala, načrtovala in predhodno testirala Jernejka in Jože.
Po obvezni kavici v Kozini smo hitro prispeli v obmorski Umag. Tam sta nas pričakala naša gostitelja. Najprej smo se sprehodili po parkih pod krošnjami visokih borovcev in pinij ter ob športnih igriščih do starega mestnega jedra, kjer smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo in čistočo tega dela mesta. Ustavili smo se na prostranem obnovljenem trgu pred 33 m visokim samostoječem zvonikom ob stolnici Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina, zaščitnika mesta. Na poti proti moderni, novi tržnici smo občudovali zanimivo fontano.
Mimo cerkvice sv. Roka, zgrajene leta 1507 po epidemiji kuge, smo prispeli na lepo obnovljeno mestno tržnico . Občudovali smo ozelenjene stene različnih trajnic z ornamentalnimi in barvnimi kompozicijami, ki bodo pomagale hladiti mesto v poletni pripeki.
Tu smo se razdelili v dve skupini. Glavnina se nas je odpravila za Jernejko, vodnikoma Jožetom Školcem in Frenkom Petričem proti obali in hodila nekaj časa po kolesarsko – sprehajalni poti. Druga skupinica pa je z »domačinom« Jožetom krenila proti avtobusni postaji in se prepeljala do Đube ter se napotila ob obali po kolesarski poti proti cerkvici sv. Pelegrina in naprej med apartmajskim naseljem proti glavni cesti, kjer na robu mogočnih dreves in obilnega podrastja stoji tudi hiša naših gostiteljev.
Glavnina je šla mimo nekdanje cementarne po ozki stezici po ozemlju, ki doslej ni bilo dostopno. Vseskozi smo hodili tik ob morski obali in opazovali mirno modro morje, ponekod s peščeno, drugod s skalnato obalo. Občasni sončni žarki so zlatili rahlo valujočo modrino, in čarali nepozabne poglede.. Na obali so ponekod ležala od sonca in soli obeljena naplavljena drevesna debla . Proti celini smo opazili jezerca in otočke, ki so ostali po izkopavanjih surovin za cementarno. Območje bivše cementarne je ograjeno z visoko ograjo.
Kmalu smo bili na območju bivšega turističnega naselja Zlatorog in si ob poti utrgali kakšen poganjek divjega šparglja. Prispeli smo do Đube, kjer nas je pričakal Jože z drugo skupino pohodnikov.. Pohod smo zaključili na kosilu v lokalu na obali, kjer sta nas Jernejka in Jože bogato pogostila. Nazdravili smo vsem Jožetom in Jožicam, ki so praznovali v zadnjih dneh. Elica se je organizatorjema zahvalila z lepim darilcem. Zahvali se je pridružila tudi Dragica s šopkom rož. Veseli smo bili tistih, ki so se nam pridružili na lažjem pohodu, saj so to v glavnem ustanovitelji skupine, ki zaradi različnih tegob ne zmorejo več daljših pohodov.
Preživel smo nepozaben dan, poln presenečenj, na morskem zraku in prijetnem soncu, ki se ga bomo radi še dolgo spominjali.
Zapisala: Mojca Podvratnik
Slike: Željko J.
Že na začetku skupinska z gostiteljema Proti cerkvi Marijinega vnebozetja in sv. Peregrina Ogled starega mestnega jedra Obnovljena umaška tržnica in ozelenjena stena Po lepo urejeni kolesarski in peš poti Glavnina skupine Kmalu še ena skupinska ob obali Mimo območja bivše cementarne Naplavljeno drevesno deblo Jezerce z otočkom, ostanki po izkopavanju surovin za cementarno Področje bivšega naselja Zlatorog Pri gostiteljema doma in pogostitev v bližnjem lokalu -
Častitljiva leta
ČASTITLJIVIH 100 LET
Letos smo obiskale že našo drugo članico, gospo Ivanko Tršar, ki je v krogu najdražjih praznovala svoj 100. rojstni dan. Prostovoljke projekta Starejši za starejše smo ji v imenu vseh zaželele obilo zdravja in zadovoljstva.
Vidno ganjena gospa Ivanka nas je bila zelo vesela in je skupaj z nami obujala spomine na pretekla leta.
ČASTITLJIVIH 90 LET
Marca smo bile na obisku in se zadržale v prijetnem druženju pri gospodu Albinu Nagode in gospe Pepci Gradišnik, ki sta praznovala 90 let.
Obema smo zaželele zdravja in osebnega zadovoljstva.
Zapisala: Vesna Stare
Slike Vesna Stare
-
Računalniške delavnice
Komisija za digitalno opismenjevanje je v začetku februarja z objavo na oglasnih tablah in spletni strani Društva pozvala člane Društva k prijavi na brezplačne računalniške delavnice. Prostorska omejenost in navodila izvajalca delavnic podjetja AGORA iz Ljubljane nam narekujeta , da je v eni skupini največ 12 udeležencev. V pričakovanju večjega števila prijav smo bili pripravljeni na organizacijo delavnic v dveh skupinah in sicer vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem terminu.
Tako smo izvedli delavnice z naslovom SODOBNA SPLETNA ORODJA IN NJIHOVA VARNA UPORABA, ki v resnici predstavljajo vsakodnevne izive kot so: internet in elektronska pošta, spletne shrambe, Goglovi dokumenti in preglednice, uporaba javnih e – storitev, umetna inteligenca, informacijska varnost, pametni telefoni in tablice.
Vsi prijavljeni so z veliko vnemo sodelovali pri izvedbi delavnic, predvsem pri praktičnem delu, ki ga je mentor delavnic uspešno vodil v maniri učiteljev naše generacije. Doslednost, natančnost, potrpežljivost in spoštovanje vsakega posameznika je botrovalo da smo delavnice zaključili zelo uspešno. Želja vseh udeležencev je bila, da organiziramo delavnice še v drugem kvartalu leta, po možnosti z istim mentorjem.
Komisija se bo potrudila in skušala organizirati še ene delavnice do poletja, kot je to načrtovala v letnem načrtu dela. Hkrati upamo da se delavnic udeleži čim več novih kandidatov, ki si želijo pridobiti osnovne digitalne kompentence in izboljšati svojo digitalno pismenost.
Digitalna pismenost je naša pot v prihodnost
Predsednik komisije za digitalno opismenjevanje
Juso Islamović
-
Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki
Borovniški tamburaši, ki že od leta 2018 kot sekcija Kulturnega društva Borovnica ustvarjajo in sodelujejo na številnih dogodkih, so tokrat stopili na oder z izjemnim programom in ob sebi zbrali prave glasbene prijatelje. Pod vodstvom Jožeta Zvera so domači tamburaši postregli s prepletom melodij, ki so bile tako pristne, da so se zdele kot zložene iz spominov, ljubezni in rahlega prekmurskega vetra.
Gost večera je bil tudi Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki že več kot 125 let ohranja tamburaško tradicijo in jo predaja mlajšim generacijam. S svojo uigranostjo so navdušili tudi tokrat.
Na odru so zablesteli številni pevci: Jan Jerman, Mojca Zver, Klara Plevnik, Matevž Ogrizek, Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre, ter Simona in Jožko Hozjan. Vsak je prispeval svoj ton, svoj izraz, svojo zgodbo.
Poseben poudarek so organizatorji namenili tudi svetovnemu dnevu poezije, ki so ga obeležili z izbranimi avtorskimi verzi Jožeta Zvera. Nekatere je interpretiral sam, druge pa je z občutkom predstavila Dragica Krašovec, ki redno sodeluje v lokalnem kulturnem življenju.
Celoten koncert je povezovala Anita Garafolj, voditeljica z nalezljivo energijo, ki zna preklapljati med čustveno globino in hudomušnimi prebliski – ravno prav za večer, kot je bil ta.
In dvorana? Polna. Občinstvo pa prijetno razpoloženo – z zanimanjem, nasmehi in pozornim posluhom, kar je zagotovo največja pohvala vsem nastopajočim.
Dogodek sta podprla JSKD – OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki sta s tem podala jasno sporočilo, da je za kakovostno in srčno kulturo je vedno prostor.
Za vse, ki bi radi doživetje še enkrat obudili ali ste koncert zamudili, je na voljo tudi: posnetek koncerta
Tamburaši Borovnica so znova pokazali, kako močno lahko glasba združuje – in kako lepo je, ko lokalna kultura zveni z velikim srcem.
Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj pevka Klara Plevnik s Tamburaši Borovnica. Foto: Eva Križaj pevci s Tamburaši Borovnica. Foto: Eva Križaj Dragica Krašovec – interpretacija poezije Foto: Eva križaj Tamburaši Gorišnica na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Gorišnica na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Gorišnica na Vrhniki. Foto: Eva Križaj pevec Jan Jerman. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki. Foto: Eva Križaj Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre. Foto: Eva Križaj Poezija Jože Zver. Foto: Eva Križaj -
Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju
Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.
Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.
Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.
Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«
Tretja cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana, nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
Pred tako panoramo smo se z veseljem postavili Tatjani pred fotoaparat Sv. Jakob stoji na lepo oblikovanem griču Nanj vodi strma steza, možen je tudi daljši vzpon po kolovozu Tudi na severni strani Sv. Jakoba je bilo malo snežnega poprha Zanimiva kmečka arhitektura iz leta 1842 Pod vasjo Studenčice smo preko travnikov stopili v gozd GPS zapis pohoda -
STROJNI MEHANIK – M/Ž
ZAPOSLIMO DELAVCA V PROIZVODNJI, KI JE LAHKO SLEDEČIH PROFILOV: VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, MEHATRONIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR, BRUSILEC, STROJNI MEHANIK, POMOŽNI DELAVEC…. MINIMALNE ZAHTEVE: DOBRO IZOBLIKOVANE ROČNE SPRETNOSTI, ZAŽELENO STROJNIŠKO IN/ALI VARILSKO ZNANJE (NI POGOJ) ZNANJE BRANJA NAČRTOV JE PREDNOST (NI POGOJ) SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA DELA IN HKRATI DELOVANJA V EKIPI, LAHKO ZAČETNIK. ZAŽELJENA ZNANJA: III. ALI IV. STOPNJA SREDNJE TEHNIČNE IZOBRAZBE (NPR. OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MEHATRONIK, STRUGAR, STROJNI MEHANIK, ITD.), ZAŽELENO ZNANJE VARJENJA NERJAVNEGA JEKLA
– NI POGOJ ZAŽELENA SPOSOBNOST RAZUMEVANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE/NAČRTOV – NI POGOJ ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE NA ENAKIH ALI PODOBNIH DELIH SEBNOSTNE LASTNOSTI: SAMOINICIATIVNOST, MOTIVIRANOST, NATANČNOST IN ODGOVORNOST ŽELJA PO TIMSKEM SODELOVANJU, VZTRAJNOST IN ZANESLJIVOST, PONUJAMO: STIMULATIVNO PLAČILO IN ENOIZMENSKO DELO DELO V USPEŠNEM IN PRIJETNEM DELOVNEM OKOLJU Z MOŽNOSTJO STROKOVNEGA RAZVOJA, DOLGOROČNO STABILNO ZAPOSLITEVTrajanje zaposlitve: določen čas, 6 mesecev
Delovni čas: 40 ur/teden
Urnik dela: dopoldan
Preizkusno delo: 2 mes.
Zahtevana izobrazba: nižja poklicna; Proizvodne tehnologije, drugo
Alternativna izobrazba: srednja poklicna, Proizvodne tehnologije, drugo
Delovne izkušnje: ni zahtevano
Zahtevano znanje jezikov: slovenski jezik: razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo
Zahtevano vozniško dovoljenje: B
Kontakt za kandidata:
TATJANA KOŠIR JANKOVIĆ
01 200 23 60
tatjana.kosir.jankovic@iproshex.com
Drenov Grič 3 A, 1360 VRHNIKANačin prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti
Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA
STROJNI MEHANIK – M/Ž -
Skok na Kvarner
Člani društva upokojencev Vrhnika smo se udeležili prvega izleta v letošnjem letu. Planirana pot nas je vodila v sosednjo Hrvaško, v Istro in Kvarner. Peljali smo se preko Pivke in Ilirske Bistrice, vodička Dominika pa nam je med vožnjo pripovedovala krajevne znamenitosti.
Kmalu smo prečkali mejni prehod Jelšane in zavili proti predoru Učka, ki je dolg 5630 m in povezuje Istro s Kvarnerjem. Nadaljevali smo do bližnjega OPG Ana Baričević, kjer se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Tam so nam razkazali svoj čebelarski dom, nam opisali znamenitosti njihovega čebelarstva. Po zanimivem predavanju o čebelarstvu in njihovemu začetku delovanja na področju OPG, so nas povabili na pokušino domačih suhomesnatih dobrot. Poskusili smo še med in pri njih pridelano sortno vino. Zadovoljni s pogostitvijo in prijaznostjo domačinov smo se počasi odpravili proti Opatiji.
Opatija je znano istrsko turistično mesto z bogato zgodovino na Hrvaškem in s številnimi prestižnimi hoteli. Opatijsko riviero zaznamuje dvanajst kilometrov dolga sprehajalno obalna peš pot Lungomare. V središču mesta se nahaja ulica slavnih umetnikov, znanstvenikov, športnikov, pevcev. Eno izmed najbolj privlačnih simbolov Opatije in celotnega Kvarnerja je skulptura Dekleta z galebom, vila Angiolina in njen čudoviti park z različnimi vrstami dreves, bambusov in palmami, posebno dodano lepoto pa mu dodajajo kamelije z nežnimi cvetovi in vodnjak, ki se nahaja v osrednjem delu parka med zeleno oazo.
Vožnjo smo nadaljevali do Reke in opazovali največjo luko na Hrvaškem. V mestu smo si ogledali znamenitosti dveh cerkva in Korzo, tako imenovano reško ogledalo. Značilnost tega je sprehajalna ulica, tu so različne fontane, restavracije in nočni lokali, kjer se sprehajajo in zbirajo ljudje, stavbe pa so opremljene z različnimi freskami in mestno uro.
Pozno popoldan smo krenili proti Sloveniji in v večernih urah srečno prispeli domov.
Vabimo, da se nam kdaj pridružite in verjemite, da se imamo vedno lepo.
Zapisala: Olga Skvarča
Slike: Željko J.
Skupinska pri hotelu Kvarner Družina z OPG Baričević Skupinska z družino Baričević Na sprehajališču Lungomare Znamenitost Opatije, dekle z galebom In skupinska pri dekletu z galebom Vila Angiolina s prelepim parkom Skulpktura v parku sv. Jakova Del Opatijske riviere s prestižnimi hoteli Reška nadškofija Znamenita ura na korzu Skupinska pod uro