Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Po Marijinih stopinjah

    Po Marijinih stopinjah

    V mesecu maju smo se v našem vrtcu pogovarjali o šmarnicah. Ali veste kaj je to? Mi otroci smo mislili, da so to rože in zgodbice. Vendar so nam vzgojiteljice povedale, da ko so šmarnice praznuje Marija – to je Jezusova mamica. Praznuje cel mesec maj in naše vzgojiteljice so se odločile, da bomo letos otroci hodili po Marijinih stopinjah. To pomeni, da bomo počeli stvari, ki jih je rada delala Marija. Rada je šivala, pospravljala, skrbela za otroke, brala, prepevala, molila ter obiskovala ljudi. Veste, da Marijina mamica Ana in očka Joahim nista imela veliko denarja. Zato tudi Marija ni imela dragih igrač, kot jih imamo mi. Imela je deklico, ki ji jo je sešila mamica in le-ta ji je bila najljubša. Pa tudi hodila je bosa. Ampak čisto nič ji ni manjkalo, imela je starša, ki sta jo imela najrajši na celem svetu. Tako, da smo tudi mi pospravili naše igrače ter se igrali z drugimi igračami – podobnimi kot jih je imela Marija. V skupinah smo se igrali z dojenčki, naravnim materialom, lesenimi igračami, vtikankami, sestavljankami, risali smo s kredami, šivali, sadili rože ter hodili po čutni poti. Sodelovali pa so tudi naši starši. V nekaterih skupinah smo za Marijo izdelali rožo oziroma cvet, ki smo ga prinesli v vrtec na oltar posvečen le njej. Prepričani smo, da ji je bilo to zelo všeč.

    Preden se najstarejši otroci za vedno poslovimo od vrtca, smo se v maju odpravili na še zadnji vrtčevski izlet. In to kar na morje, za cel teden! Tam nas je pričakalo veliko presenečenj, vendar nam vzgojiteljice niso vsega povedale – no pa saj ne rabimo vsega vedeti. Komaj smo čakali, da smo se kopali v bazenu, raziskovali obalo, imeli zabave ter love na zaklade … poleg vsega pa smo se tudi marsikaj novega naučili.

    Ko smo se vrnili z letovanja nas je čakal še modri dan. Takrat smo se vsi otroci in vzgojiteljice oblekli v modro barvo, se zbrali v Beli dvorani in zapeli pesem meseca. Za pravo poslastico in zaključek tega meseca, pa nam je še teater Jesenice prišel zaigrati predstavo z naslovom Zalin svet.

    Zahvaljujemo se vam, da ste si prebrali kakšne dogodivščine smo doživeli v mesecu maju! Lepo se imejte in se zopet beremo naslednji mesec. Naj vam namignemo, da se nam takrat začnejo že počitnice.

    Otroci in kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika

  • Predstava odpade!

    Predstava odpade!

    Za v torek napovedan dogodek “Hortus Conclusus” odpade!

    35. CANKARJEVI DNEVI 2025

    ZAVOD MUZEUM LJUBLJANA

    ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA

    HORTUS CONCLUSUS – VRT

    Plesno-gledališka predstava

    Režija in gib: Barbara Novakovič

    Nastopajo: Luka Ostrež,Jerca Rožnik Novak/Alja Lackovič,

    k. g.;Mateja Železnik  in Petra Govc, Branko Potočan, Mateja Rebolj

  • Florjanova maša ob 70-letnici Gasilske zveze Vrhnika – 4. maj 2025

    Florjanova maša ob 70-letnici Gasilske zveze Vrhnika – 4. maj 2025

    Dogodek se je začel z zborom gasilcev na parkirišču, kjer smo formirali šalon gasilcev v sestavi novoustanovljene častne čete Gasilske zveze Vrhnika. Posamezna gasilska društva so sodelovala v postroju s praporji, članicami, člani in tudi mladino, ki je ponosno stopila v korak.

    Po razvrstitvi je poveljnik GZ Vrhnika, tovariš Benjamin Svenšek, s pohodnim korakom popeljal šalon do vhodnih vrat farne cerkve sv. Pavla na Vrhniki, kjer je predsednici Gasilske zveze Vrhnika, tovarišici Andreji Lenarčič, predal raport. Ob njenem dovoljenju in s soglasjem domačega župnika smo vstopili v cerkev.

    Svečano Florjanovo mašo je daroval g. župnik Mohor Rihtaršič ob sodelovanju gasilk in gasilcev iz različnih društev v okviru zveze. Slovesnost je potekala v spoštljivem in hvaležnem vzdušju, kot se spodobi ob tako pomembnem dogodku.

    Po zaključeni maši je sledilo skupinsko fotografiranje vseh udeležencev pred cerkvijo sv. Pavla. Zaključek praznovanja je minil v prijetnem druženju ob pogostitvi, ki so jo pripravile gasilke iz naših društev, ter gostilničar Franci iz gostilne Pr’Kranjcu. Ob dobri hrani in prijetnem vzdušju smo se povezali tako člani gasilskih vrst kot tudi ostali obiskovalci, ki so se nam pridružili ob tej priložnosti.

    Iskrena zahvala ob svečanem dogodku, posebna zahvala gospodu župniku in njegovim pomočnikom za lepo izveden obred slavnostne maše. Hvaležni smo tudi za možnost uporabe župnijskih prostorov. Iskrena zahvala gre vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k uspešni izvedbi tega pomembnega dogodka, ki je potekal v sklopu celoletnega obeleževanja 70-letnice delovanja Gasilske zveze Vrhnika. Hvala tudi vsem povabljenim gostom, ki ste se odzvali našemu vabilu in s svojo prisotnostjo polepšali praznovanje.

    Utrinke dogodka je v objektiv ujel Andrej Gubič.

    Gasilci se še naprej priporočamo svetemu Florjanu v varstvo in kličemo s ponosnim gasilskim pozdravom: NA POMOČ!

    za GZ Vrhnika, Martin Bizjak

  • Breginjski kot – strokovna ekskurzija članic PGD Bevke

    Breginjski kot – strokovna ekskurzija članic PGD Bevke

    Breginjski kot je sestavni del kulturnega prostora Beneške Slovenije. Leta 1976 je v mesecu maju Breginj in okoliške vasi prizadel močan potres z magnitudo 6.5. 15.septembra istega leta je nov sunek z magnitudo 6,1 porušil vse. Globina žarišča je bila med 10 in 15 km. Na slovenskem območju kljub temu, da je bilo porušeno vse, ni bilo smrtnih žrtev. V Italiji te sreče niso imeli, saj je potres terjal 987 življenj. Od nekdaj slikovite vasi je ostal ohranjen le del stavb v starem jedru. Na tem mestu so v prenovljenih – identičnih zgradbah uredili muzejsko razstavo. Hiše, ki so bile grajene v Breginju v letih okrog 1700, so bile iz gorljivih lesenih materialov. Bile so grajene tako, da so imele samo okvirje, ki so jih povezovali z naslednjo stavbo. Bile so polkrožne oblike. Do sedaj se je ohranilo okoli 20 tovrstnih objektov. Centralnega ogrevanja v teh hišah ni bilo Imeli so štedilnik na drva in krušno peč, ki so jo zakurili samo ob praznikih, ko so pekli kruh. Po potresu so v Breginju ostali vsi prebivalci. Izseljevanje ni bilo potrebno, saj je država hitro priskočila na pomoč. Za božič istega leta so že bile urejene nove montažne hiše. Leta 1994 je bilo ustanovljeno kulturno društvo, z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Vodenje društva je kasneje prevzel Tolminski muzej, ki je bil nekoč del Goriškega muzeja. Vredna ogleda je zanimiva župnijska cerkev Sv.Nikolaja s samostojno stoječim zvonikom.

    Članice smo si ogledale tudi muzejsko zbirko Mazora. Začetki zbirke segajo v 80.leta prejšnjega stoletja, ko sta Marta in Valentin Mazora, ki je bil dolgoletni vaški kovač, začela z zbiranjem še ohranjenih predmetov, kasneje pa tudi zapuščine 1. in 2. svetovne vojne. V 90.tih letih se jima je pridružil še sin Zdravko, ki se je povezal z društvi zbiralcev starin. Zbirka je razdeljena v tri vsebinske sklope. Osrednji del je namenjen predstavitvi vojaške in politične zgodovine. V drugem delu je prikazana bivanjsko kulturna dediščina z rekonstrukcijo ognjišča z vsemi predmeti, ki sodijo v kuhinjo. Končna točka pa je gostilna. V muzeju je vsega skupaj okoli 12.000 eksponatov. G. Zdravko je predstavil bogato zbirko bankovcev. V zbirki so bankovci vseh držav, razen ene. Med eksponati je tudi mejni kamen – stražarnica in Vrhniške kasarne. Ob prihodu v muzej je bila v zelo slabem stanju. Na ogled so fosili in minerali zbrani v enem kotlu, pilotski sedež avion Boeing, ki je strmoglavil pod Krnom. Zbirka se ponaša tudi s 85 kosi bodeče žice iz 1.svetovne vojne, ki so bile pripeljane iz ZDA.

    Po ogledu muzeja je sledilo kosilo v Restavraciji postaja Poljana, katere ime je spomin na izgubljeno infrastrukturo- železniško postajo. Gostišče stoji v dolini, po kateri je med letoma 1916 -1932 vodila ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Čedad s Kobaridom. Na drugi strani reke Nadiže še vedno stojijo ostanki stare železniške postaje.

    Zadnja postojanka pred povratkom domov je bila pri gasilcih PGD Tolmin. Članice sta sprejela poveljnik, Jure Beguš in predsednik društva, David Rejc. Predstavila sta delovanje in specifiko njihovega društva. Razkazala sta vozila, opremo in gasilski dom.

    Strokovna ekskurzija je uspela. Udeleženke smo odšle domov nasmejane, prijetno utrujene in polne novih vtisov.

    Za PGD Bevke, Alberta Marolt

  • 80. obletnica osvoboditve Vrhnike

    80. obletnica osvoboditve Vrhnike

    Osvobajanje Vrhnike se je začelo 5. maja 1945. Enajsta in štirinajsta brigada sta jo osvobodili šele naslednji dan, ko se je frontna linija pomaknila proti Brezovici. Marsikaj iz tega obdobja je zapisanega v knjigi Karla Grabeljška »Vrhnika in okolica v boju za svobodo«, ki jo je vrhniško združenje borcev NOB ponatisnilo ravno v spomin na 80. obletnico.

    Jubilej so na slovesnosti uvodoma počastili prapori domačih društev, poseben pečat dogodku pa je dala tudi spominska belokranjska partizanska četa. 

    Prvi je zbrane nagovoril gostitelj Miran Štupica, predsednik lokalnega združenja borcev. V govoru je poudaril neomajno moč naroda v trenutkih zgodovinskih preizkušenj. »Ko je narod soočen s smrtno nevarnostjo, najde v sebi neverjetno moč. Upor se rodi spontano. Danes si težko predstavljamo, kako so sinovi zapuščali starše, možje žene in družine, da bi odšli v gozd – v mraz, negotovost, lakoto in nenehno nevarnost,« je dejal. Dodal je, da spomin na te žrtve ne sme nikoli zbledeti, saj služi kot opomin za sedanje in prihodnje rodove. Ob tem je opozoril na vse več kriznih žarišč po svetu in poudaril vlogo vlade pri prizadevanjih za mir doma, v Evropi in širše.

    Slavnostna govornica, ministrica Asta Vrečko, je v svojem nagovoru izpostavila, da veliki konflikti, kot je bila druga svetovna vojna, ne nastanejo čez noč. »Zavedati se moramo, da se vojna ni začela z eksplozijo prve bombe, temveč veliko prej – s tihim, a nevarnim hujskanjem človeka proti človeku,« je poudarila. Pozvala je k budnosti in odločnemu nasprotovanju vsakršnim oblikam sovraštva, saj se lahko hitro zgodi, da postanemo tarča mi sami.

    Za takšen korak je potrebno nekaj poguma, ampak to nas dela »male« junake. Kot je dejal Boštjan Koprivec, direktor občinske uprave, ki je tudi nagovoril zbrane, je treba premagati strah v sebi in narediti korak naprej. »Narediti korak naprej k vrednotam pravičnosti, tovarištva, spoštovanja in miru. Narediti korak naprej proti človeku.« Le tako družba kot celota lahko napreduje.

    Dogodek, ki sta ga povezovala Mirjam Suhadolnik in Matjaž Žirovnik, so kulturno obogatili MePZ Mavrica, Pihalni orkester Vrhnika, ki letos praznuje stoletnico in Slomškovi osnovnošolci. Če je bil prvi del večera bolj uradnega značaja, mu je v drugem delu sledil bolj sproščeni. Oder so zasedli člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki je že stari znanec tovrstnih proslav na Vrhniki. S svojo energijo in izborom partizanskih pesmi so navdušili občinstvo in poskrbeli, da je dvorana odmevala od navdušenja.

     

    Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc

  • Novice iz atletske sekcije ŠD Vrhnika

    Novice iz atletske sekcije ŠD Vrhnika

    Pretekli mesec so se v Medulinu uspešno odvijale večdnevne priprave, ki so potekale v odličnem vzdušju, ob popolnih vremenskih pogojih in ob vrhunski trenerski pripravi plana treningov. Člani Atletske sekcije Vrhnika so na obali Istre opravili enega ključnih segmentov priprav pred nadaljevanjem tekmovalne sezone. 

    Priprave so poleg treningov vključevale tudi analize tekaških treningov, motivacijske pogovore med atleti in trenerji in družabne aktivnosti, ki so še dodatno utrdile odnose med njimi. Klub se je iz Medulina vrnil okrepljen, bolj povezan in z odlično formo pripravljen na poletno sezono.

    To se je pokazalo že na prvi tekmi izven atletskih dvoran v Radovljici. Udeležili smo se ga v velikem številu, kar nam pokaže dober razvoj atletike na Vrhniki. Na tekmovanju so skupno osvojili kar 8 medalij, padlo pa je tudi več osebnih rekordov, kar potrjuje uspešnost predsezonskega dela. 

    Veseli nas, da se je vložen trud in delo na pripravah pokazal že na prvi tekmi. Atleti so pristopili odločno, pokazali borbenost in drug drugega spodbujali. Poleg osvojenih odličij in osebnih rekordov je bil miting tudi pomemben korak za utrjevanje tekmovalne rutine ter grajenju samozavesti pred prihajajočimi večjimi tekmovanji.

    Tjaša Železnik

     

     

  • Najem prostora na stari žagi v Verdu

    Najem prostora na stari žagi v Verdu

    Idealna lokacija za piknike, druženja in zaključene dogodke!

    Iščete prijeten in prostoren prostor za vaše naslednje druženje ali dogodek na prostem? Stara žaga v Verdu vam ponuja vse, kar potrebujete!

     Prostoren in pokrit prostor pod dvema kozolcema – odlična zaščita pred dežjem!
     Asfaltirana ploščad – primerna za postavitev miz, žara ali drugih aktivnosti.
     Elektrika na voljo – za glasbo, osvetlitev ali pripravo hrane.
     Veliko parkirišče – brez skrbi za goste.
     WC-Dixi – osnovne sanitarije zagotovljene.
     V bližini igrišče Matjaževka – travnata površina za igre z žogo + koš za košarko.
     Pod staro žago je Retovje in izviri reke Ljubljanice, kjer si lahko napolnite baterije
     Gasilske klopi in mize– lahko najamete pri gasilcih v Verdu (prevoz teh si morate organizirati sami)

    • Druženja v naravi
    • Rojstnodnevne zabave
    • Zaključne družbe
    • Družinske piknike
    • Manjše koncerte ali kulturne dogodke

    Kako pridete do nas?
    https://www.google.com/maps/place/Stara+%C5%BEaga+v+Verdu/@45.9514148,14.2980554,332m/data=!3m1!1e3!4m6!3m5!1s0x477ad7007592e9f1:0x54d2187559f781d2!8m2!3d45.9512212!4d14.2978516!16s%2Fg%2F11y4gkl6ws?entry=ttu&g_ep=EgoyMDI1MDQyOS4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D

    Prost termin? Preverite koledarček zasedenosti na levi strani spletne strani KS Verd
    (glej koledar stara žaga):
    https://www.ks-verd.si

    Rezervacije in dodatne informacije:
    info.ksverd@gmail.com

    -Za zasebne dogodke je najem prostora 75€/dan + elektrika 10€/dan.
    -Za javne dogodke, ki so namenjeni javnosti in je organizator neko društvo ali zavod je najem prostora brezplačen, pokriti je potrebno zgolj stroške električne energije. Zadeva, ki jo obravnava svet KS Verd.

    Več slik območja stare žage najdete na tej povezavi:
    https://drive.google.com/drive/folders/1FrqRH8_SG9vRQYjqk5ndn1WRX5qzaU8F?usp=sharing

  • Meddruštveno tekmovanje v pikadu v Rovtah

    Meddruštveno tekmovanje v pikadu v Rovtah

    Zelo smo bili veseli, da so se pričela meddruštvena srečanja in tekmovanja v pikadu, kajti od jeseni je preteklo kar nekaj časa, ko se s prijateljskimi društvi nismo srečevali. Redno smo pozimi trenirali, a tekme so nekaj drugega. Toda vsi se poleg tekem veselimo družabnih zaključkov, saj se tam sprostimo, sproščeno pogovarjamo in načrtujemo naslednja srečanja v drugem kraju pri drugem društvu.  V Rovtah je vedno lepo in veseli smo, če dosežemo tudi dobre rezultate.

    Letos  je bila ženska ekipa druga,  moška pa tretja. Okitili smo se z medaljami za dosežena mesta, si čestitali in si rekli nasvidenje do naslednjič, ko se bomo srečali na Vrhniki, kjer bo v počastitev občinskega praznika v maju  meddruštveno tekmovanje v pikadu in igri »štrbunk«.

    Zapisala Milena in Andrej Velkavrh

     

  • Zimzeleni po naravoslovni poti azaleje v okolici Boštanja

    Zimzeleni po naravoslovni poti azaleje v okolici Boštanja

    Naselje Boštanj se razprostira na visoki terasi nad reko Savo na njenem desnem bregu,  središče sevniške občine, Sevnica, pa na levem bregu. Že od 10. stoletja dalje je to meja med Dolenjsko in Štajersko. Boštanjčani so kot Dolenjci v različnih zgodovinskih obdobjih preživeli mnogo težkih življenjskih preizkušenj, a ker so kleni, vztrajni in iznajdljivi, so svojo skupnost znali graditi v korist vseh. Z velikim spoštovanjem so se soočali s preteklostjo, gradili svojo sedanjost in  pri tem  niso pozabili na naravo. Mnoge generacije so se zavedale, da kraji niso le kamni, ceste, njive in zgradbe, ampak so kraji predvsem ljudje, ki znajo pri večjih odločitvah  stopiti skupaj in soustvarjati tudi za skupno dobro.

    Zaradi ljubezni do narave je nastala Naravoslovna pot azaleja pontica, ki ponuja obiskovalcem opazovanje azaleje ali rumenega sleča v času cvetenja, samo rastišče kot kraj miru, na poti pa so tudi table z  opisi sadjarstva, čebelarstva in gozda, kot neprecenljivega  bogastva, ter prikaz izkoriščanja reke Mirne, kjer se drstijo podusti, ki so jih včasih lovili z golimi rokami in jih sušili, da so imeli kaj ponuditi pri delu v vinogradih.

     Na sprehodu z odličnim planinskim vodnikom, čebelarjem  in poznavalcem krajevne zgodovine, običajev in razvoja kraja,  Janezom Levstikom, smo spoznavali tudi zgodovino kraja, vse od srednjega veka dalje.

    Na rastišču samem je predstavil rumeni sleč – to imenitno grmovnico, ki zraste dva do tri metre visoko in se konec aprila in v maju »okrasi« z obilico močno dišečih živo rumenih cvetov. Raste na svetlih krajih v gozdovih pravega kostanja, hrastov in bukve na kislih tleh ob robovih. Zelo poseben je zato, ker poznamo v Sloveniji le tri avtohtona rastišča in sicer na Gorjancih, v okolici Tržišča in  v Boštanju na poti proti Gavgam. Sladko dišeči vonj nas je spremljal še nekaj časa.

    Naš priznani strokovnjak, botanik, prof. dr. Tone Wraber, je o rumenem sleču med drugim zapisal:

    »Zanimivo je, da sleč v gozdni senci hira, bujno pa se razraste na poseki ali odprtem gozdnem robu. Že kmalu na začetku maja se odpro cvetovi z rumenjakovo rumenim vencem, nato pa se cvetenje nadaljuje skozi ves maj. Prelep pogled… povrh vsega pa še prijetne dišave.«

    Gavge se imenuje grič, od koder je zanimiv pogled na Sevnico z mogočnim gradom in  z vzpetinami od Zajčje gore do najvišje Lisce. Samo ime Gavge pa priča, da so tu nekoč stale vislice…

    Z vrha griča smo se po gozdni poti vračali do središča vasi, kulturnega doma z naslovom TVD Partizan, ki stoji pred nasadom stoletnih lip, kamor so umestili tudi paviljon, kjer smo si privoščili kratek odmor. Vodnik Janez in njegova žena se nista izneverila zgodbam o dobrosrčnih dolenjskih gostiteljih. Pogostila sta nas s piškoti, čebeljimi izdelki in s tekočo zadevo, ki je poleg vode najbolj znana na Dolenjskem. 

    Drugi del poti vodi po Gorenjem polju, ki je bilo včasih en sam sadovnjak sevniške voščenke in  breskev, danes pa tam stoji velika, moderna šola  in mnogo enodružinskih zelo lepo urejenih in občudovanja vrednih hiš, proti Dolenjemu Boštanju, kjer reka Mirna poskakuje po brzicah in hiti proti Savi.

    Ustavili smo se še pri zadnji opisni tabli ob Mirni, ki prikazuje, kako je včasih potekal ribolov, omenja pa  tudi žago na vodni pogon in prvo elektrarno.

    Zadovoljni, polni energije in prelepih vtisov, smo se ustavili na kavici, se zahvalili Eličnemu učencu,  vodniku Janezu, za čudovito preživeto dopoldne z njim in mu poklonili Zbornika ob deset in dvajset letnici naših pohodov, piškote v obliki brkov in knjigo Cveta Zupančiča in botanika Čarnija z naslovom Boštanj. S seboj pa smo odnesli dišeči vonj čudovite azaleje pontice, spomin na prijaznega in ustrežljivega  vodiča ter  urejenost kraja.

    Zapisala: Elica Brelih

    Slike: Željko J.

    Cvet azeleje: Sonja Zalar Bizjak