Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

Dogodek se je začel z zborom gasilcev na parkirišču, kjer smo formirali šalon gasilcev v sestavi novoustanovljene častne čete Gasilske zveze Vrhnika. Posamezna gasilska društva so sodelovala v postroju s praporji, članicami, člani in tudi mladino, ki je ponosno stopila v korak.

Po razvrstitvi je poveljnik GZ Vrhnika, tovariš Benjamin Svenšek, s pohodnim korakom popeljal šalon do vhodnih vrat farne cerkve sv. Pavla na Vrhniki, kjer je predsednici Gasilske zveze Vrhnika, tovarišici Andreji Lenarčič, predal raport. Ob njenem dovoljenju in s soglasjem domačega župnika smo vstopili v cerkev.

Svečano Florjanovo mašo je daroval g. župnik Mohor Rihtaršič ob sodelovanju gasilk in gasilcev iz različnih društev v okviru zveze. Slovesnost je potekala v spoštljivem in hvaležnem vzdušju, kot se spodobi ob tako pomembnem dogodku.

Po zaključeni maši je sledilo skupinsko fotografiranje vseh udeležencev pred cerkvijo sv. Pavla. Zaključek praznovanja je minil v prijetnem druženju ob pogostitvi, ki so jo pripravile gasilke iz naših društev, ter gostilničar Franci iz gostilne Pr’Kranjcu. Ob dobri hrani in prijetnem vzdušju smo se povezali tako člani gasilskih vrst kot tudi ostali obiskovalci, ki so se nam pridružili ob tej priložnosti.

Iskrena zahvala ob svečanem dogodku, posebna zahvala gospodu župniku in njegovim pomočnikom za lepo izveden obred slavnostne maše. Hvaležni smo tudi za možnost uporabe župnijskih prostorov. Iskrena zahvala gre vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k uspešni izvedbi tega pomembnega dogodka, ki je potekal v sklopu celoletnega obeleževanja 70-letnice delovanja Gasilske zveze Vrhnika. Hvala tudi vsem povabljenim gostom, ki ste se odzvali našemu vabilu in s svojo prisotnostjo polepšali praznovanje.

Utrinke dogodka je v objektiv ujel Andrej Gubič.

Gasilci se še naprej priporočamo svetemu Florjanu v varstvo in kličemo s ponosnim gasilskim pozdravom: NA POMOČ!

za GZ Vrhnika, Martin Bizjak

Breginjski kot je sestavni del kulturnega prostora Beneške Slovenije. Leta 1976 je v mesecu maju Breginj in okoliške vasi prizadel močan potres z magnitudo 6.5. 15.septembra istega leta je nov sunek z magnitudo 6,1 porušil vse. Globina žarišča je bila med 10 in 15 km. Na slovenskem območju kljub temu, da je bilo porušeno vse, ni bilo smrtnih žrtev. V Italiji te sreče niso imeli, saj je potres terjal 987 življenj. Od nekdaj slikovite vasi je ostal ohranjen le del stavb v starem jedru. Na tem mestu so v prenovljenih – identičnih zgradbah uredili muzejsko razstavo. Hiše, ki so bile grajene v Breginju v letih okrog 1700, so bile iz gorljivih lesenih materialov. Bile so grajene tako, da so imele samo okvirje, ki so jih povezovali z naslednjo stavbo. Bile so polkrožne oblike. Do sedaj se je ohranilo okoli 20 tovrstnih objektov. Centralnega ogrevanja v teh hišah ni bilo Imeli so štedilnik na drva in krušno peč, ki so jo zakurili samo ob praznikih, ko so pekli kruh. Po potresu so v Breginju ostali vsi prebivalci. Izseljevanje ni bilo potrebno, saj je država hitro priskočila na pomoč. Za božič istega leta so že bile urejene nove montažne hiše. Leta 1994 je bilo ustanovljeno kulturno društvo, z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Vodenje društva je kasneje prevzel Tolminski muzej, ki je bil nekoč del Goriškega muzeja. Vredna ogleda je zanimiva župnijska cerkev Sv.Nikolaja s samostojno stoječim zvonikom.

Članice smo si ogledale tudi muzejsko zbirko Mazora. Začetki zbirke segajo v 80.leta prejšnjega stoletja, ko sta Marta in Valentin Mazora, ki je bil dolgoletni vaški kovač, začela z zbiranjem še ohranjenih predmetov, kasneje pa tudi zapuščine 1. in 2. svetovne vojne. V 90.tih letih se jima je pridružil še sin Zdravko, ki se je povezal z društvi zbiralcev starin. Zbirka je razdeljena v tri vsebinske sklope. Osrednji del je namenjen predstavitvi vojaške in politične zgodovine. V drugem delu je prikazana bivanjsko kulturna dediščina z rekonstrukcijo ognjišča z vsemi predmeti, ki sodijo v kuhinjo. Končna točka pa je gostilna. V muzeju je vsega skupaj okoli 12.000 eksponatov. G. Zdravko je predstavil bogato zbirko bankovcev. V zbirki so bankovci vseh držav, razen ene. Med eksponati je tudi mejni kamen – stražarnica in Vrhniške kasarne. Ob prihodu v muzej je bila v zelo slabem stanju. Na ogled so fosili in minerali zbrani v enem kotlu, pilotski sedež avion Boeing, ki je strmoglavil pod Krnom. Zbirka se ponaša tudi s 85 kosi bodeče žice iz 1.svetovne vojne, ki so bile pripeljane iz ZDA.

Po ogledu muzeja je sledilo kosilo v Restavraciji postaja Poljana, katere ime je spomin na izgubljeno infrastrukturo- železniško postajo. Gostišče stoji v dolini, po kateri je med letoma 1916 -1932 vodila ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Čedad s Kobaridom. Na drugi strani reke Nadiže še vedno stojijo ostanki stare železniške postaje.

Zadnja postojanka pred povratkom domov je bila pri gasilcih PGD Tolmin. Članice sta sprejela poveljnik, Jure Beguš in predsednik društva, David Rejc. Predstavila sta delovanje in specifiko njihovega društva. Razkazala sta vozila, opremo in gasilski dom.

Strokovna ekskurzija je uspela. Udeleženke smo odšle domov nasmejane, prijetno utrujene in polne novih vtisov.

Za PGD Bevke, Alberta Marolt