V četrtek, 24. 4. 2025, smo prostovoljke Društva upokojencev obiskale oskrbovance Doma upokojencev v enoti na Stari Vrhniki. Ogledale smo si bivalne prostore, ki so izjemno lepi. Odlična skrb zaposlenih ter lepi bivalni prostori zagotavljajo oskrbovancem dobro počutje. Dogovorile smo se tudi za naslednje srečanje.
Fani Al-Mansour
Aprila smo z obiskom, lepimi pozdravi, željami po dobrem zdravju in počutju v imenu vseh članic in članov Društva za častitljivih 90 let razveselile kar pet naših članic.
Obiskale smo gospo Kristino Ogrin, gospo Frančiško Tominc, gospo Frančiško Koler, gospo Ano Podobnik(ni slike) in gospo Julijano Turk. Iskrene čestitke vsem za visoki jubilej.
Besedilo: Vesna Stare
Foto: Vesna Stare, Fani Al-Mansour
Če si kdaj stal pred polno omaro in hkrati izrekel stavek »nimam nič za obleč«, nisi sam. V resnici si v družbi večine Zahodnega sveta, ki je uspela ustvariti paradoks: več stvari, manj zadovoljstva.
V zadnjih desetletjih smo iz nakupovanja potreb prešli na nakupovanje čustev, tolažb in identitet. Imamo “fensi” superge, ki jih ne nosimo, krožnike za goste, ki nikoli ne pridejo do mize, in preproge, ki jih skrivamo pred mačkom. In ko zmanjka prostora, kupimo škatle. Ki jih nato napolnimo. In potem… še več škatel.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo tekstilna industrija letno proizvede več izpustov toplogrednih plinov kot ves letalski in pomorski promet skupaj. Za proizvodnjo ene same kavbojke porabimo kar 7.500 litrov vode – približno toliko, kot človek popije v petih letih.
A škoda ni le okoljska. Psihologi že desetletja opozarjajo na učinek kopičenja: več stvari lahko pomeni več anksioznosti, slabši spanec in manjšo sposobnost odločanja. Več robe = več hrupa v glavi.
Vsi vemo, da planeta ne bomo rešili s tem, da zamenjamo plastično slamico za kovinsko. Ampak začeti moramo nekje. In čeprav nas oglaševalski algoritmi prepričujejo, da smo predvsem potrošniki, smo najprej ljudje. In predvsem – del narave, ne nad njo. Samo… malo smo to pozabili.
Narava ni “tam zunaj”. Narava smo mi. In ko uničujemo okolje, ne ubijamo planeta – ustvarjamo svet, ki ni več primeren za nas. Zato ni več vprašanje, ali bomo nekaj storili. Vprašanje je samo: kje in kdaj začnemo?
En tak košček odgovornosti – čisto praktičen, zemeljski in brez velikih gesel – je lahko nekaj, kar se zgodi vsakih šest mesecev, ko se nekaj punc (mamic, “v ta dobrih letih”) zbere posveti svoj čas, energijo in na Vrhniki organizira preprost dogodek z močnim sporočilom.
Izmenjevalnica “Podarim – Dobim” ni nič revolucionarnega. Nimamo posebne opreme. Nimamo sponzorja. Imamo pa:
srce za skupnost,
čas, ki ga prostovoljno vložimo,
željo, da naredimo nekaj dobrega,
in občutek, da mora obstajati način, kako skrbeti eden za drugega in za naravo.
Enostavno: še uporabne stvari, ki jih več ne potrebujemo, podarimo. In če najdemo kaj zase? Lepo. Če ne? Tudi.
Pomembno je, da naredimo nekaj – zase, za okolje, za drugega, za skupnost.
In če imaš doma kakšno stvar (pre)več in bi komu lahko prišla prav … se lahko oglasiš. V petek, 16. maja, med 16.00 in 18.30, na tržnici Vrhnika. Tako preprosto.
Članska selekcija je prva zaključila s tekmovanjem. Ob doseženemu cilju (uvrstitev v zaključne boje za napredovanje v 1. SKL) lahko celotno sezono ocenimo kot uspešno, zlasti ob vedenju, da so drugi del tekmovanja zaznamovale poškodbe ključnih igralcev. Predvsem v prvem delu pa so Vrhničani krojili sam vrh lestvice 2. SKL, saj v popolni postavi poraza praktično niso poznali.
Selekciji U20 in U18 po večini sestavljajo igralci letnika 2008, ki so letos prvič nastopali v omenjenih starostnih kategorijah. Kljub temu so prikazali všečne predstave in premagovali za leto ali dve starejše tekmece. Nekateri posamezniki pa tudi že trkajo na vrata članske ekipe in bodo priložnost za svoje igralne minute iskali v naslednji sezoni.
Selekcija U16 je precej številčna, zato so fantje letos nastopali v dveh ekipah, U16B in U16A. Zlasti slednja je bila tekmovalno zelo solidna, nekateri najuspešnejši igralci pa so že letos nastopali tudi v tekmovanju 18-letnikov.
Selekcija U14 je bila tudi razdelejna v dve ekipi, U14B in U14A. Igralci zbrani v A ekipi nam letos pišejo prekrasno košarkarsko zgodbo, saj so si fantje že priigrali nastop na zaključnem turnirju osmerice, ki bo na sporedu od 8. do 11. maja. Ligaški del so Vrhničani končali na 4. mestu, organizator zaključnega turnirja pa zaenkrat še ni znan. Fantom in strokovnemu štabu gredo vse čestitke za velik uspeh!
Selekciji U12 in U10 sta zelo številčni in se šele spoznavata s košarkarsko igro. A po zagotovilih trenerjev je tu veliko fantov z zanimivim potencialom, ki pa se bo povsem razvil ob rednem in zavzetem treniranju v naslednjih letih.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki nam omogočajo tekmovanje na tako visoki ravni. Njihova imena so krasila domačo dvorano skozi celotno sezono, slika in zvok pa sta z bila vsakič poslana na svetovni splet, saj je Košarkarska zveza Slovenije vse tekme prenašala v neposrednem prenosu. Upamo, da z nami ostanete tudi v prihodnje!
Ob koncu pa gre velika zahvala še našim zvestim navijačem. Braz vas si ne znamo predstavljati pravega vzdušja na tekmah! Z nakupom vstopnic, navijaških rekvizitov ali napitkov nam izdatno pomagate pri kritju visokih stroškov, ki nastajajo ob tekmovanju vseh starostnih selekcij (prek 150 igralcev!). Prav zaradi vaše predanosti se v upravi kluba trudimo, da bi tako uspešno sezono izpeljali tudi v prihodnje.
A vsaj kar zadeva člansko ekipo bo to izredno težka naloga. Navkljub pomoči sponzorjev (IPROS, KEMIS, IPROS HEX, RCG ASSIST. N.C.R., SLOPAK, NLB, BARJANS, ROSA, CANKARJEV HRAM, MEGAPHONE, ITL, PROSAF, DVIG, HLEBEC, HIKVAL, ISKRA TISKA…) letos še niso pokriti vsi stroški, kar pa je pogoj za pridobitev licence za nastopanje članov v prihodnji sezoni. Prav zaradi tega na tem mestu še enkrat prosimo upešna podjetja in posameznike, da se nam pridružijo in nam pomagajo. Ne zaradi kluba samega, pač pa zaradi 300 otrok, ki jih preko treningov in košarkarskih šol skušamo usmeriti na pravo življenjsko pot, jih odvrniti od prekomernega ‘buljenja’ v ekrane in jim omogočiti sklepati prava prijateljstva. Samo skupaj nam lahko uspe in Vrhnika si to zasluži! Ali pač…?
Ekipa U14A s trenerjema (Lovro Gantar in Nik Rajh)
Breze, ki rastejo ob šolski poti, dobivajo pravo spomladansko ogrinjalo svetlozelenih listov. Sprehajalec v rahlem vetriču čuti gibanje drobnih vej, šelestenje zelenja in moč dreves. Ob tem svoje misli preusmeri le na naravo, ki ga obdaja, in se sprošča po napornih urah v zaprtih prostorih. Zelene trave, bele tanko lase breze – to je lepota, ki pomirja telo in duha, to je lepota, ki razbija monotonost sive asfaltne poti.
Toda večernega sprehajalca obdaja zla slutnja, da se bo prej ko slej ta idila okrnila zaradi nepremišljenih mladostniških dogodkov. Poskrbimo da bo drevored še naprej tak, kot si želimo, torej vabljiv in nepoškodovan.
Na odru smo se zbrali glasbeniki iz Orkestra Simfonika Vrhnika pod taktirko maestra Marka Fabianija in Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Kot solistka pa se nam je tokrat pridružila Eva Hren. Po rodu Vrhničanka, ki spada med tiste slovenske glasbenice, ki so se zavestno odprli izvajanju različnih glasbenih zvrsti. Kljub študiju klasike in poklicu profesorice klasične kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo je karierna pot ponesla v številne glasbene vode, med njimi tudi v jazz in etno. je v več kot 20-letni vidni glasbeni karieri izdala različne samostojne albume, redno nastopa z vrhunskimi glasbenimi zasedbami, kot so Big Band RTVS, Orkester slovenske vojske, Orkester Simfonika Vrhnika, SOS orchestra in Katrinas, s svojo glasbo pa v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo zastopa našo državo tudi v tujini.
Pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija smo na koncertu ponudil nostalgičen preplet zimzelenih slovenskih in tujih evrovizijskih uspešnic, ki so, ne glede na letnico nastanka sveže, aktualne in brezčasne. In četudi mnoge med njimi na tekmovanju za Pesem Evrovizije niso zasedle prvega mesta, so v perspektivi časa prav vse postale zmagovalke.
V izvedbi orkestra, zbora in solistke so v novi preobleki zazvenele Waterloo, Brez besed, Zbudi se, Energy, Love Shine a Light, Malo miru, Dan ljubezni in mnoge druge.
Fotografije: Tomo Gorše
Besedilo: Simona Rodež
Ob materinskem dnevu smo v Župnijskem vrtcu Vrhnika pripravili prav posebno prireditev, ki je v torek, 25. marca napolnila dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki s smehom, petjem in toplino.
Otroci, starši, stari starši ter vsi, ki so del našega vrtca smo skupaj preživeli nepozaben večer pol ljubezni in hvaležnosti.
Vsaka skupina je pripravila svojo točko, s katero je nastopila pred številčno zbrano publiko. Dvorano so napolnile otroške pesmi, plesi, bansi in recitacije, ki so izražale veselje, igrivost ter srčnost naših otrok. Njihov trud in pogum so spremljali nasmehi, solze sreče in ponosni pogledi staršev in ostalih gostov.
Posebno presenečenje večera so pripravile vzgojiteljice, ki so nastopile s kavbojskim plesom. Njihova energija in dobro razpoloženje sta poskrbela za dodaten aplavz in nasmehe vseh prisotnih.
Vrhunec večera pa je bil trenutek, ko smo se vsi- otroci in vzgojiteljice združili kot ena družina ter skupaj zapeli pesmi »Jaz gradim družino« in »Čudovito«. Te skupne pesmi so bile simbol naše povezanosti in skupnosti, ki jo v vrtcu vsak dan negujemo.
Po odzivih prisotnih se je pokazalo, da smo s prireditvijo uspeli izraziti vso ljubezen in hvaležnost, ki jo nosimo v svojih srcih. Večer je bil poln topline, veselja in nepozabnih trenutkov, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu.
Skupina Zvončki
Obveščamo vas, da UD Cerknica, Logatec, Vrhnika organizira Zaposlitveni sejem: Podpora iskalcem zaposlitve pri povezovanju z delodajalci na področju proizvodnje.
KJE: Urad za delo Vrhnika, Stara Vrhnika 1 C
KDAJ: v četrtek, 17. 4. 2025 med 10.00 in 12.00 uro
Zaposlitveni sejem je namenjen povezovanju iskalcev zaposlitve z delodajalci na področju proizvodnje ter ustvarjanju novih zaposlitvenih dogovorov. Delodajalci bodo predstavili svojo dejavnost in zaposlitvene priložnosti na trgu dela, obiskovalci pa bodo lahko z delodajalci navezali stike, preverili prosta delovna mesta ter zaposlitvene možnosti.
Na sejmu bodo zaposlitvene priložnosti predstavili naslednji delodajalci:
Predhodna prijava na zaposlitveni sejem ni potrebna, dogodek je brezplačen, vljudno vabljeni!
ZRSZ, Urad za delo Vrhnika
V lepem sončnem vremenu smo se odpeljali proti Ankaranu in sicer do centra, kjer se je tudi pričel naš pohod. Planinska pot je krožna, srednje zahtevna, imenovana Beblerjeva planinska pot. Ime je dobila po dr. Alešu Beblerju.
Takoj na začetku poti smo se povzpeli po stopnicah, nato pa naprej po asfaltu mimo cerkve sv. Nikolaja. Tik preden smo stopili v mešani gozd, smo si ogledali novo pokopališče. Le ta se nahaja na hribu nad centrom mesta, je lepo in sodobno. Po ogledu le tega pa smo se napotili proti gozdu na pobočju Črnega vrha, imenovanega tudi Iskra. Po prijetni gozdni poti smo prispeli do Hrvatinov, kjer so nas pričakale ovce, pot so prečkale kar mimo nas. Nadaljevali smo proti OŠ dr. Aleša Beblerja, kjer nam je naš pohodnik Jože povedal, da je obiskoval to šolo, Sonja pa nam je povedala, kako se razlikujejo cedre in ciprese med seboj, le te se nahajajo v okolišu šole.
Kmalu nato smo prispeli do lepo urejenega vinograda. Tu smo se ustavili za kratek počitek in malico. Po počitku smo pot nadaljevali mimo oljčnega nasada in kmalu prispeli do glavne ceste. Le to smo prečili ter odšli mimo Parka slovenske vojske proti morju, kjer se nahaja močvirnato območje pri Školjčni sipini. Tu smo hodili po urejenem lesenem podestu in si ogledovali izobraževalne table o školjkah, polžkih, pticah, rastlinah. Kaj kmalu smo stopili na trdna tla in odšli proti parku, kjer stoji doprsni kip dr. Beblerju, španskemu borcu, partizanu, politiku, diplomatu in narodnemu heroju.
Tu smo opravili še skupinsko fotografiranje in fotografiranje tokratnih slavljencev.
Hvala Metki in Frenku ter za vse sladke dobrote slavljencem, ki so bili tokrat trije.
Zapisala: Cvetka
Fotografije: Stane in Andrej
Film: Stane
