Na eni od delavnic ročnih del smo se članice Društva upokojencev Vrhnika strinjale z Cvetko, da bi letos prvič izdelovale velikonočne voščilnice in poskusile izdelati tudi butarice.
Za voščilnice sta potrebni material in vodstvo prevzeli, tako kot do sedaj, Jana in Metka. Za pripravo vsega potrebnega pri izdelavi butaric, kot so leskove vejice, bršljan, oljčne vejice, lovor, cvetoče vresje in ostali pripomočki, pa se jim je pridružila Cvetka.
Z dobro razlago in pozornim poslušanjem nam je pod njihovim vodstvom uspelo pripraviti tudi nekaj manjših in večjih butaric.
Lepo je, ko se zberemo dobre volje in v prijetnem druženju pripravimo in pokažemo svoje ročne spretnosti.
Hvala vsem, ki ste se udeležile delavnic in ste pripomogle, da imamo že skoraj vse pripravljeno za naslednje novoletne praznike. Vabimo pa vas, da se nam jeseni ponovno pridružite.
Mladina je prihodnost vsake skupnosti – še posebej v gasilstvu.Pri Gasilski zvezi Vrhnika se tega zelo dobro zavedamo, zato skozi delo Mladinske komisije že vrsto let skrbimo za vzgojo, izobraževanje in povezovanje mladih gasilcev. Ob številnih vajah, tekmovanjih, taborih in srečanjih, mladi pridobivajo neprecenljive izkušnje, nova znanja in prijateljstva, ki bodo trajala vse življenje. Njihova predanost, radovednost in ekipni duh so jamstvo, da gasilstvo tudi v prihodnje ostaja močna in povezana sila v naši skupnosti.
Pomemben del delovanja Mladinske komisije Gasilske zveze Vrhnika je vzgoja mladih v odgovorne, srčne in povezovalne posameznike, ki razumejo pomen solidarnosti in pomoči sočloveku. Skozi številne dogodke, usposabljanja in praktične vaje mladi gasilci razvijajo občutek za skupinsko delo, odgovornost ter pridobivajo znanja in veščine, ki jim bodo koristile ne le v gasilstvu, temveč tudi v vsakdanjem življenju.
V preteklih letih je komisija uspešno organizirala vrsto dogodkov za mlade gasilce, v katere je vključenih več kot 250 otrok in mladostnikov iz različnih društev naše zveze. Poseben poudarek namenjamo pripravam ekip na različna gasilska tekmovanja – tako v orientaciji kot v gasilskem kvizu. Z velikim ponosom lahko izpostavimo, da številni naši mladi gasilci na regijskih tekmovanjih dosegajo vrhunske rezultate, pogosto pa se uvrstijo tudi na državna tekmovanja, kamor se prebije le majhen delež najboljših ekip iz vse Slovenije. Ti dosežki so ne le dokaz kakovostnega in predanega dela mentorjev, temveč tudi pomembna motivacija za nadaljnje delo, ki je v prostovoljstvu še kako dragocena.
Poleg izobraževanja je ena izmed ključnih nalog komisije tudi to, da se otroci v gasilstvu počutijo sprejete, varne in dobrodošle. Prav zato vsako leto organiziramo in sofinanciramo gasilski tabor, na katerega peljemo okoli 50 mladih gasilcev in njihove mentorje. Tam otroci skozi številne dejavnosti urijo gasilske spretnosti, krepijo ekipni duh, obenem pa se zabavajo, smejijo in ustvarjajo spomine, ki pogosto trajajo vse življenje.
Ob taboru pa organiziramo tudi srečanje gasilske mladine, kjer se mladi na sproščen in igriv način povezujejo z vrstniki iz drugih društev. Namen teh srečanj ni le zabava, temveč tudi krepitev prijateljskih vezi in občutka pripadnosti širši gasilski skupnosti. V gasilstvu se dobro zavedamo, kako pomembno je sodelovanje med društvi in medsebojna pomoč – prav te vrednote želimo privzgojiti tudi najmlajšim. Ne želimo, da so mladi gasilci zgolj tekmeci na tekmovanjih– želimo, da postanejo del nečesa večjega, da spoznajo vrstnike iz različnih okolij in začutijo moč sodelovanja, spoštovanja ter prijateljstva, ki presega meje domačega društva.
Otroci in mladostniki so srce in prihodnost našega gasilstva. Zato ostaja temeljno poslanstvo Mladinske komisije Gasilske zveze Vrhnika – vzgajati, izobraževati in spodbujati mlade gasilce, da bodo nekega dne samozavestno stopili v vrste operativnih članov ter prevzeli pomembne naloge v prostovoljnem gasilstvu – s ponosom, znanjem in odprtim srcem.
V februarju in marcu so se v Knjižnici na Vrhniki in v Borovnici odvijale štiri pravljične urice. Gasilki Nika in Karmen sta na prvem srečanju otrokom pripovedovali pravljico o slonici, ki je iskala najboljšo službo zase. Svoje poslanstvo je našla pri gasilcih, ki so tako kot ona pogumni, iznajdljivi in pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem in živalim v stiski. Na drugo pravljično urico sta s seboj prinesli gledališče Kamišibaj. Gre za staro japonsko gledališče. Pripovedovali sta pravljico z naslovom Goveja juha. Otroke sta med pripovedovanjem pravljice seznanili z neustreznim ravnanjem gospodinje, saj je med kuhanjem kosila odšla na dolg klepet s sosedo, med tem pa v kuhinji na kuhališču pustila posodo v katerih se je kuhalo kosilo. Pripetil se je manjši požar. A ob ustreznem ravnanju mimoidočega poštarja, ki je poskrbel za pravočasen klic na telefonsko številko 112, do večje škode ni prišlo. Po končanem pripovedovanju je sledilo ustvarjanje in druženje z gasilci. V zahvalo in pohvalo za osvojeno gasilsko znanje, pa je vsak izmed udeležencev pravljične urice prejel priložnostni odsevnik GZ Vrhnika. 5.novembra in 17.decembra bosta v Knjižnici Vrhnika še zadnji dve pravljični urici pod vodstvom gasilke Nike.
Kaj pa nam sledi v bližnji prihodnosti ? V nedeljo 4.maja, na god sv. Florjana, zavetnika gasilcev, se bo v župnijski cerkvi spreobrnitve sv.Pavla na Vrhniki odvijala slovesna Florjanova maša. To bo priložnost, da se zavetniku zahvalimo za varstvo, katerega smo bili deležni mi in naši predniki. Hkrati pa ga prosimo za pomoč pri našem nadaljnem delu. Pri maši bodo sodelovali predstavniki vseh 17-tih prostovoljnih gasilskih društev. Gasilci bodo v cerkev prišli v ešalonu, ki bo potekal od Cankarjeve knjižnice čez Gradišče do cerkve. Prvič se bo javnosti predstavila novoustanovljena častna četa GZ Vrhnika.
V mesecu maju bomo začeli s predstavitvami društev in komisij, ki delujejo znotraj GZ Vrhnika. Pripravljeni so filmčki, ki jih bomo tedensko objavljali na FB Gasilske zveze Vrhnika. Začeli bomo s predstavitvijo našega najstarejšega prostovoljnega gasilskega društva, PGD Vrhnika in jeseni zaključili z najmlajšim, PGD Padež-Pokojišče-Zavrh. Poleg društev bomo na isti način predstavili tudi delo naših komisij za mladino, članice, veterane, tekmovanja in protokol.
Hkrati z dogodki vezanimi na praznovanje okroglega jubileja, se bodo v mesecu majniku vrstile številne druge redne dejavnosti.
V soboto 10. maja se bodo članice GZ Vrhnika podale na pohod po poteh od PGD Log do PGD Ligojna.
V soboto 17.maja se bo odvijal dogodek, ki bo zanimiv za ljubitelje gasilskih vozil in opreme. V PGD Verd bodo gostili redno letno srečanje gasilskih vozil Scania. Vozila bodo v dopoldanskem času na ogled na parkirišču pred PGD Verd. V akciji pa jih bo možno videti v času panoramske vožnje po Vrhniki in njeni bližnji okolici.
Istega dne bo tudi Srečanje bolničarjev GZ Vrhnika, ki bo letos lociran na okolico PGD Sinja gorica. Gre za redno letno srečanje, kjer gasilci – bolničarji preverijo in dopolnijo svoje znanje izvajanja postopkov nudenja pomoči ponesrečencem. Hkrati pa je to priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje.
V nedeljo 18. maja je čas namenjen gasilskemu podmladku. V PGD Brezovica pri Borovnici bo namreč potekalo mladinsko občinsko tekmovanje iz orientacije.
Da lahko izvajamo vse zgoraj navedene aktivnosti, so poleg lastnega angažiranja, časa in vloženega dela potrebna tudi denarna sredstva. Za izvajanje osnovne gasilske dejavnosti poskrbijo župani vseh naših treh občin ( Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer ). Za vse dodatne aktivnosti pa iščemo pomoč donatorjev. Hvala vsem, ki ste se že odzvali naši prošnji in nas denarno in materialno podprli. Hvala podjetjem OGM-BI d.o.o., SIMONKR d.o.o., Jeklarna d.o.o., Blago Mix d.o.o., Javni zavod Lekarna Ljubljana, Dolinšek transport d.o.o., Kemis d.o.o., Avtovleka Čepon s.p., AF dvigala d.o.o., Stami d.o.o. in Prigo d.o.o. Veseli smo vašega prispevka.
Pred nami je pester mesec. Čakajo nas zanimivi dogodki. Program je pripravljen, vreme naročeno, dobro voljo bomo prinesli s seboj. Za vse nepredvidene interventne situacije pa bodo poskrbeli naši operativni člani in članice. Zato vljudno vabljeni, da nas spremljate preko socialnih medijev, se nam pridružite na katerem od dogodkov ali pa se celo vključite v naše vrste.
Zadovoljni, da se je burja na Obali umirila, smo se odpeljali do središča Tržaškega krasa na kraškem robu, do naselja Opčine, katerega prebivalci se imenujejo Openci in Openke. Ime Opčine pa izvira iz besede opat. Zanimivo, kajne?
Od tam smo po markirani poti malo navzgor in malo navzdol prišli skozi podvoz do veličastnega obeliska, postavljenega v čast cesarju Francu drugemu. Prijetno presenečeni smo opazili tudi znamenitost, to je openski tramvaj, ki vozi od Opčin do središča mesta Trst in se mora spustiti ali dvigniti kar 300 m višinske razlike.
Tu nas je objel svež morski zrak s pridihom smolnatih borovcev in ostalega podrastja, ki se bujno razcveta predvsem v belih in rumenih barvnih tonih nad bujno zeleno travo, ki je spomladansko sonce še ni osmodilo. Ptice pevke, ki imajo dobra skrivališča med grmovjem, cvrkutajo, čebljajo in žvižgajo svoje svatovske pesmi in dober poslušalec bi začutil mnogo različnih melodij.
Med bujnimi travami čepijo drobne, nizke zlatičnate vetrnice, ki imajo običajno po dva cvetova, na zanikrnih tleh si je mesto rastja izborila postavna trajnica – trpežna srebrenka, ki s svojo čudovito vpadljivo vijolično barvo privablja opraševalce, v najlepši obliki se razkazujejo tudi mlečki več vrst.
Že kmalu prvi pogledi navdušujejo z višine okoli 300 m proti morju, na Tržaški zaliv, na ladje in mesto Trst, ki se razvlečeno širi na pobočja in spušča prav do morja. Modrina neba in modrina mirnega morja kar tekmujeta med seboj. Topli sončni žarki pa še dodatno božajo in nadgrajujejo to lepoto, polnijo dušo in telo.
Vsak po svoje ob hoji po široki peščeni cesti občuduje, doživlja in srka vase vse, kar je na dlani. To je Napoleonova pot ali Vincentinska cesta, ki se vije pod strmimi pobočji Kraškega roba, ponekod pa pod ostenji skoraj navpičnih skal, ki jih s pridom uporabljajo najbolj drzni plezalci! Tu je najlepši pogled na nekoč ribiško vasico Barkovlje, danes poznano po največji regati Barkovljanka. Tja daleč sije v belini grad Miramar, še mnogo dlje pa visoki Dolomiti.
Toda sama Napoleonova pot se po treh kilometrih konča, zato smo zavili proti naselju Prosek in se sprehodili še ob obali. Začel je pihati prijeten vetrič, sonce je postajalo vedno močnejše in tako je tudi nas dodobra ogrelo.
Kraj Prosek je znan po vinu prosecco, o katerem vedo povedati, da je ime slovenskega izvora, saj so mu že nekoč rekli prosekar. Tja, na konec vasi nas je prišel iskat avtobus., ki smo se ga razveselili.
Obogateni s čudovitimi razgledi, s svežim morskim zrakom, novimi znanji in tovariškimi pogovori smo se zahvalili Jožetu in Franciju za čudovit dan in se odpeljali proti domu.
Pri pripravi butaric veljajo določena pravila. Osnova so leskove palice, na katere se z vrvico poveže več vrst zelenja. V vrh se da oljčno vejico in brin, potem pa še bršljan, pušpan, vreso, cipreso in drugo zelenje. Na nekatere butare smo navezali tudi pomaranče, ki nam jih je daroval DG 69, za pomaranče se jim lepo zahvaljujemo. V nedeljo duhovnik blagoslovi butarice, potem pa jih vsak odnese na svoj dom. Zelenje naj bi varovalo dom pred strelo in drugimi naravnimi pojavi, odganjalo bolezen.
Nekateri so izdelali butare tudi za sorodnike in prijatelje, odnesemo pa jih tudi na grobove.
Najmlajšim pa je bila namenjena delavnica, kjer so iz papirja ustvarjali ¨velikonočne zajčke¨.
V četrtek, 3. Aprila 2025 smo se člani društva upokojencev Log z avtobusom odpeljali v Novo Gorico, ki je bilo nominirano in izbrano za mesto kulture 2025. Odgovorni za organizacijo vseh prireditev in predstavitev mesta kulture so k sodelovanju povabili tudi Gorico in tako dobro meddržavno sodelovanje še bolj poglobili. Že navsezgodaj smo imeli prekrasno sončno vreme. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Novo Gorico, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Za nekatere je to bila že druga. Pridružila se nam je naša vodička Evelin. Odločili smo se najprej obiskati »staro« Gorico, se zapeljali na grad nad mestom in se nato peš spustili po ulicah starega mestnega jedra vse do glavnega trga imenovanega Travnik, nekdaj Piazza Grande ali Veliki trg. Po ogledu smo se vrnili v Novo Gorico, do prenovljene železniške postaje, nato pa še do Eda centra, najvišje stavbe v mestu, zgrajene leta 2011. V kleti stavbe je 425 parkirnih mest, v prvem nadstropju je restavracija Rusjan. V avli stavbe je na jeklenicah izobešena replika letala EDA bratov Rusjan, s katerim sta v bližini Nove Gorice prvič poletela. Štiri etaže so namenjene trgovskemu delu, naslednjih osem pa je namenjenih pisarniškim prostorom, na vrhu je 40 nadstandardnih stanovanj. Ob koncu II. svetovne vojne, so zavezniki, predvsem Angleži in Američani, na novo zarisali mejo. Na tem delu je meja potekala celo tako, da so bila razdeljena pokopališča, hiše, travniki … Nekdanja oblast je imela v načrtu na tem področju zgraditi moderno, evropsko mesto. Narejene so bile makete mesta, infrastrukturo so poleg gradbenih podjetij gradile tudi delovne brigade. Pri projektiranju je sodeloval znani arhitekt Edvard Ravnikar, vendar ni bilo dovolj interesa oblasti niti denarja za uresničitev vseh želja. Mesto se je gradilo postopoma, načrti so se spreminjali. Danes delijo mesto ulice v obliki črke ipsilon in tako nima pravega centra in kot mlado mesto seveda nima nobenih zgodovinskih znamenitosti. Ob 50-letnici je Nova Gorica, kot verjetno edino mesto na svetu v središču mesta dobila maketo IDEJE MESTA; ne mesta kakršno je, temveč mesta, kot bi lahko bilo, če … Kljub temu, da je Nova Gorica mlado mesto, je kar nekaj znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, na primer knjižnica Franceta Bevka. V parku nasproti knjižnice je njegov kip, ki vneto opazuje njene obiskovalce. Bevkov trg s fontano in kopico lokalčkov velja danes za središče mesta, kjer za senco v poletnih mesecih poskrbijo murve. Nova Gorica je najlepše opisana z besedami – mesto raznolikosti in vrtnic. Seveda pa ne smemo pozabiti igralnic, ki so v tem mestu pustile svoj pečat. Polni vtisov smo se odpeljali na Malovščevo, kjer so nas pričakali s šilcem domačega sladkega merlota. Po dobrem kosilu smo se lahko zavrteli ob glasbi našega Janeza, nekateri pa so odšli na daljši pohod do cerkvice na vzpetini. Del popoldneva smo lahko preživeli ob zvokih glasbe na veliki terasi gostišča. Obisk smo končali v vinski kleti ob pokušini njihovih vin in pršuta, sira in ob domačih kruhovih štručkah. Zadovoljni in dobre volje smo se okrog 19. ure vrnili domov.
Tretja zaporedna izvedba priljubljene prireditve v znamenju prekrasnega vremena in množične udeležbe – Ob zvezdnikih slovenskega trail teka tudi številni rekreativni tekači, kolesarji in otroci – Prostovoljci in navijači ob trasah vrhniško-logaških občin srce dogodka – Želja po večjem povezovanju in krepitvi potenciala v turizmu.
Če je lani enega najbolj priljubljenih trail dogodkov v Sloveniji v dobršni meri krojilo deževno vreme, je letos udeležence in njihove spremljevalce na Zaplani pričakala prekrasna kulisa. Nebo brez oblačka, prijetne spomladanske temperature, prešerni nasmehi in objemi ob prihodu zelo povezane tekaške skupnosti so obetali prekrasen dan v okviru že teden pred zaključkom prijav razprodanega dogodka. Organizatorji, ki večinoma prihajajo z Vrhnike, iz Logatca in Rovt, so namreč zapolnili prav vse razpoložljive tekmovalne kapacitete – 340 odraslih tekačev in kolesarjev ter 150 otrok. Le-tem so bile na voljo trail tekaške razdalje na 4 km, 13 km in 27 km, medtem ko so se najmlajši pomerili na predšolskih in šolskih tekih, dolžinsko razdeljenih po triadah. Gozdne stezice v okolici Zaplane so premagovali tudi duatlonci – slednji so morali bodisi sami ali v mešani moško-ženski štafeti preteči 13-kilometrsko traso in nadaljevati s 15-kilometrsko kolesarsko progo.
»Vsi soorganizatorji Zaplana Trail & Bike, torej poleg mene še Metka, Blaž in Miha Marinč, smo prek celotnega leta zelo dejavni na trail tekmah, pripravljalnih turah, predavanjih in drugih družabnih dogodkih, povezanih s trail tekom. Na njih smo tekačicam, tekačem in tudi organizatorjem drugih prireditev predstavili naš dogodek, naše ideje, in uspeh ob trdem delu na področju sponzorstev, partnerstev, logistike, organizacije in družabnih omrežij ni izostal. Izjemno smo veseli, da je bil dogodek razprodan in da smo poleg tekmovalcev privabili še okoli 250 drugih obiskovalcev, kar nam nalaga odgovornost tudi do prihodnje izvedbe. Zavedamo se namreč, da je trail dogodkov vsako leto več, idealnega časa za izvedbo pa zelo malo, zato moraš biti inovativen, prodoren – temelj pa bodo sicer vedno gostoljubje, prijaznost, dobra organizacija, dobro označene trase, dobro založene okrepčevalne postaje in tudi dobri startni paketi za sprejemljivo ceno, je pojasnil Vrhničan Gorazd Mauri, soorganizator Zaplana Trail & Bike.
Mauri je hkrati izpostavil, da gre pri trail tekmi takega obsega za povsem drugačen tip obiskovalcev športnega dogodka, kot gre, na primer, pri nogometnem, košarkarskem ali teniškem turnirju. »Če gre tam za obiskovalce, ki so največja dodana vrednost predvsem ponudnikom hrane in pijače na samem tekmovanju, širšemu lokalnemu okolju pa malo ali nič, je pri nas ravno obratno. K nam prihajajo športno aktivne družine iz vse Slovenije, pogosto že dan prej z avtodomi, ki rade raziskujejo naravo oziroma obiskujejo lokalne znamenitosti – Rupnikovo linijo, Alpski zid, Star maln in Lintvern, Planino nad Vrhniko … Te družine in vsi ti tekači tako niso le pasivni udeleženci, so aktivni promotorji naše čudovite narave in znamenitosti, njihove objave na družabnih omrežjih pa dosežejo na tisoče ljudi,« je dodal Mauri.
Da se je prek 700 udeležencev počutilo kot doma, je velik organizacijski in logistični zalogaj, ki terja več mesecev intenzivnih priprav in dogovorov s sponzorji, izvedbenimi partnerji, donatorji izdelkov ter storitev za startne pakete in nagrade najboljšim pa tudi s prek 30 prostovoljci. Le-ti pomagajo pri pakiranju, transportu, administraciji, kuhanju, v okviru prireditvenega in startno-ciljnega prostora, na okrepčevalnicah, pri čiščenju tras. »Njihovo delo je neprecenljivo, to so naše mame, očetje, bratje, sestre, sosedje in prijatelji. Brez njih dogodek ne bi bil izvedljiv, njim gre globoka zahvala za vso pomoč in trud. Prireditve si tudi ne predstavljamo brez tistih, ki rišejo na nasmehe na obraz našim najmlajšim, to so prijatelji, ki pridejo z napihljivimi igrali, se ukvarjajo s poslikavo obraza in podobno,« je povedala Metka Marinč, soorganizatorka Zaplana Trail & Bike.
Po tekmovalni plati so najvišja mesta na 4 km dosegli (od prvega do tretjega) Tine Jarc, Primož Cergolj, Ožbej Marinč ter Lina Kreft, Julija Wahl in Maria Isabel Hoyos Lapajne.
Na 13-kilometrski trasi so bili najhitrejši Gašper Bregar, Matej Letojne in Tadej Vehovec ter Nastja Mihelčič, Lucija Dolenc Čuk in Neja Božič Ćoralić.
Na najdaljši, 27-kilometrski trasi so se stopničk veselili Klemen Štular, Ivan Hrastovec in Boštjan Vidmar ter Irena Pišek, Sara Vidmar in domačinka Laura Primec.
Med samostojnimi duatlonci in duatlonkami so najvišja mesta zasedli Valentin Simonič, Matevž Hudovernik in Luka Trontelj ter Mateja Simonič. Med mešanimi duatlonskimi štafetami so si prva tri mesta pritekli oziroma prikolesarili Danaja Vastič/Rok Kurinčič, Robert Kosi/Maja Laznik in vrhniška dvojica Jana Caserman/Rok Glavan.
Za prihodnje leto organizatorji napovedujejo podoben številčni obseg prireditve, a z nekaj novostmi, ki jih bodo razkrili v mesecih pred dogodkom, ki bo predvidoma v soboto, 18. aprila. Zahvaljujejo se tudi podjetjem oziroma podružnicam ter posameznikom z Vrhnike, ki so za izvedbo dogodka prispevali bodisi denarna sredstva (Kemis) bodisi izdelke (Jan Sport, Escobar, Pekarna Adamič, Spar) ali storitve (Tomo Indihar – tiskarna Peak Print), in našemu »Ivanu Cankarju«.
NČ
Poklon organizatorjev tekačem v startno-ciljnem prostoru
Množica ljubiteljev trail teka je že zjutraj preplavila prizorišče tekme
Ivan Cankar je postregel jutranjo kavico
Predšolski otroci so tekli na 200 metrov
Množično tudi na šolskih tekih
Vzpon mimo Lintverna terja dobro fizično pripravljenost
Simpatična cvetličarka in odlična trail tekačica Laura Primec
Nasmeški na obrazu ob dobro označeni progi
Kolesarke so v duatlonu opravile s 15 km traso
Zmagovalka na 27 km – Irena Pišek
Najhitrejša na 13 km – Gašper Bregar (desno) in Matej Letojne (levo)
Vedno nasmejani Klemen Štular s sinčkom, zmagovalec na 27 km
Čudovita finišerska medalja, ki so jo prejeli vsi tekmovalci
Prihod tekačev na okrepčevalno postajo pri cerkvi sv. Hieronima v Petkovcu
Odlično založene okrepčevalne postaje
Lesene medalje za otroke z maskoto prireditve – kuža Harry
Najboljši duatlonci (mešane dvojice)
Najboljša dekleta na 27 km
Najboljši fantje na 27 km
Organizatorji prireditve (od leve proti desni): Miha, Blaž in Metka Marinč ter Gorazd Mauri
Prvi aprilski pohod smo Sončki opravili v bližnji okolici še delno poplavljenega Planinskega polja in to prav 1. aprila, ko praznujemo sedemnajsto obletnico naših pohodov. Namenili smo si ogledati dve kraški udornici, ostanke baročnega gradu Hošperk ter se povzpeti na hrib Stari grad, kjer je v srednjem veku stal grad Unec, predhodnik spodnjega gradu.
Začeli smo na poti proti Lazam. Po gozdni cesti smo krenili v značilno krajino z dinarsko-kraškim gozdom, kjer uspevajo predvsem jelke in bukve. Gozd je precej redek, saj ga je pred leti zdesetkal žled.Naš prvi cilj ni bil daleč. To je bila udornica Vranja jama, kamor smo se spustili po dokaj strmi stezi.
Vranja jama na dnu udornice ima veličasten vhod, mi smo se spustili do polovice pobočja
Med cvetočimi rastlinami je bilo opaziti kranjski volčič, strupeno rastlino, ki jo je prvi opisalScopoli, zdravnik v Idriji v 18. stoletju. To rastlino je mogoče videti tudi pri nas ob poti v Star Maln. Polno je bilo tudi jelenovega jezika. Presenetili sta nas dve leteči raci, ki sta si za domovanje izbrali eno od večjih lukenj v previsnem skalovju nad vhodom v jamo. Kot nam je povedala vodnica Sonja, je pozimi mogoče v jami videti ledene kapnike.
Udornice so tvorbe, ki nastanejo zaradi udora jamskega stropa. Najdemo jih na kraškem svetu, kjer voda, ki teče skozi različno debele plasti apnenca, oblikuje rove in širi kanale, po katerih teče. Ti se sčasoma združujejo v jamske dvorane. S krušenjem stropa se jame večajo tudi proti površju, vse dokler se stanjšan strop jame ne poruši in dobimo udornico.
Z avtobusom smo se nato zapeljali proti Planini in se ustavili na uravnanem platoju nad strugo reke Unice priruševinah dvorca Hošperk (nemško Haasberg ).
Grad Haasberg je bil požgan leta 1944, ko ga je zasedala nemška vojska in po vojni nikoli obnovljen
Zgrajen je bil po letu 1614 in dolgo časa veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. V njegovi bližini smo si ogledali številne izvire v bližini jame Škratovka. Nato nas je lepa gozdna pot vodila v hrib proti naslednji udornici – Unški Koliševki, ki je ena največjih naših udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 metrov.
Tabla ob Unški koliševka nudi informacije o pretakanju podzemnih voda in značilnostih živega sveta
Na skalnih stenah uspeva Justinova zvončica, ki je endemitv slovenskem dinarskem svetu in v Gorskem Kotarju. Na obronkih udornice rastejo številne tise.V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški bunkerji iz časa med obema vojnama.
Zadnji cilj našega pohoda je bila kar strma vzpetina, imenovana Stari grad. O ostankih nekdanje grajske zgradbe ni bilo nobenega sledu, je pa sedaj tam jeklena konstrukcija oddajnika mobilne telefonije. Moderni časi!
Ostal nam je le še povratek do avtobusa, ki nas je čakal pri ruševinah Haasberga.
Tekst: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
Voščilo slavljencem in himna Sončkov ob našem rojstnem dnevu
Ali poznate razlike med jelko in smreko? Vedno je kaj novega!
V udornico vodi skalnata steza
Kranjski volčič ali kranjska bunika raste tudi drugod po Evropi, pri nas je bila prvič opisana
Debeli skladi apnenca nekdanjega stropa so se zrušili in tvorijo strmo gruščnato pobočje
V bližini so ostanki grajskega hleva, kjer je etnološka zbirka in prireditveni prostor
Iz jame Škratovke je vrela voda, …
… ki se je z ostalimi bližnjimi izviri združila v Škratovko, pritok Unice
Pogled z roba udornice na prepadne stene
Med vzponom na Stari grad se je odprl razgled na Unec, Rakek in Slivnico v daljavi
Namesto srednjeveške stolpa stoji na vrhu sodoben telekomunikacijski
Sinja Gorica, 5. april – Na toplo aprilsko soboto je podjetje Avtotrade iz Sinje Gorice pripravilo dan odprtih vrat, ki je privabilo številne obiskovalce. Dogodek je bil priložnost za predstavitev storitev, ponudbe in dejavnosti podjetja, hkrati pa je gostoljubno podjetje poskrbelo tudi za pogostitev vseh prisotnih, ki jih ni manjkalo. Pripravili so številne delavnice in družabne aktivnosti, ki so tako ali drugače povezani z njihovo dejavnostjo, poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše z igrali in animacijo. Obiskovalci so si lahko ogledali njihove ponudbo (so zastopniki za avtomobilske znamke Fiat, Jeep in Kia) ali se celo zapeljali na testni vožnji s katerim od njihovih prav za ta dogodek posebej izbranim modelom jeklenega konjička.
Dogodek je potekal v spomin na Jelka Bajca, ustanovitelja podjetja, ki bi na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Kot so poudarili v Avtotradeu, je bil Jelko človek, ki je cenil dobre odnose, kar ostaja pomemben del vrednot podjetja. »Vsi, ki ste ga poznali, veste, da je cenil dobre odnose – tako kot jih cenimo tudi mi,« so zapisali v izjavi.
Avtotrade je podjetje s sedežem v Sinji Gorici, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Ustanovljeno je bilo pod vodstvom Jelka Bajca, ki je postavil temelje za njegov razvoj. Avtotrade se ukvarja s prodajo in servisiranjem vozil ter ponudbo avtomobilskih storitev. Natančneje, njihove dejavnosti vključujejo prodajo novih in rabljenih vozil, motorjev, vzdrževanje in popravila avtomobilov ter zagotavljanje povezanih storitev, kot so tehnični pregledi, menjava pnevmatik, avtošola in druge avtomobilske rešitve.
V Cankarjevem domu na Vrhniki je 1. aprila potekal literarni večer, posvečen pisateljici Evelini Umek in njenemu knjižnemu delu P’nče, ki je izšel pri založbi Mladika. Z avtorico se je pogovarjala urednica omenjene založbe Nadia Roncelli, dogodek pa je organiziral Štefan Skledar v sodelovanju z ZIC Vrhnika in Našim časopisom. Obiskovalci so imeli priložnost prisluhniti avtoričinim razmišljanjem o nastanku knjige, ki je izšla novembra 2023, ter se po predstavitvenem delu z njo zaplesti v prijetno debato.
Evelina Umek je na večeru razkrila, da je zamisel za P’nče nosila v sebi že leta, a se pisanje dolgo ni zares razvilo. Prelomnico je pomenil izbruh vojne v Ukrajini, ki jo je globoko pretresel in sprožil ustvarjalni tok. »Knjiga je kar vrela iz mene,« je povedala. Delo skozi oči punčke – »p’nče« – opisuje medvojna leta, prežeta z negotovostjo, strahom, obupom in smrtjo. Avtorica je poudarila, da knjiga vsebuje veliko avtobiografskih elementov, kar ji daje posebno osebno noto.
Spregovoril je tudi Ivan Vogrič, avtor spremne besede, ki je osvetlil pomen dela v kontekstu Umekinega opusa in širšega literarnega prostora. Dogodek se je zaključil z živahnim pogovorom med avtorico in zbranimi, ki so pokazali veliko zanimanje za njeno ustvarjanje.
Evelina Umek se je rodila leta 1939 v Trstu, kjer je po končani maturi na klasičnem liceju nadaljevala študij v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomirala iz slavistike, nato pa se zaposlila v založništvu in kasneje pri Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija. Njen ustvarjalni opus obsega več knjig za otroke, poleg tega pa je dejavna kot prevajalka iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiem in televizijo v Trstu in Ljubljani, kjer ostaja prepozaven glas v kulturnem prostoru.
