Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Pustna povorka po vasi

    Pustna povorka po vasi

    Kot je v naši krajevni skupnosti v navadi že nekaj desetletij, je na pustni torek KUD Drenov Grič – Lesno Brdo priredil otroško pustovanje. Pred leti je to večinoma potekalo v dvorani gasilskega doma, kjer so bile med splošnim rajanjem ob glasbi organizirane različne igre. Zaradi pandemije smo maškarado preselili na prosto, in ker se je to super obneslo, zdaj nadaljujemo na tak način.

    Tako so se tudi letos maškare popoldan okrog štirih začele zbirati v krajevnem športnem parku, od koder je pustna povorka krenila po vasi in preganjala zimo, pri čemer ji je pomagalo tudi sonce, ki je ta dan sijalo že s prav pomladansko toploto. Na začetku kolone je igrala harmonika, maškare pa so sledile in so piskale in trobile in cingljale. Na postojanki med potjo so se odžejale in posladkale s čokoladicami in bombončki, na koncu so jih čakali še sadni sokovi in seveda krofi, brez katerih za pusta ne gre. Pustna zabava ob glasbi in igrah je na igrišču trajala vse do teme.

    Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi!
    Slike so prispevali Barbara, Vesna in Jure.

  • Predstavitev komisije za protokol na gasilski zvezi Vrhnika

    Predstavitev komisije za protokol na gasilski zvezi Vrhnika

    Gasilce v naši zvezi želimo ozavestiti, da protokol na gasilskih prireditvah ni zgolj formalnost, temveč ključni element, ki izraža organiziranost, spoštovanje in ponos gasilstva. S pravilnim izvajanjem protokolarnih obveznosti skrbimo za enoten in dostojanstven nastop gasilcev, hkrati pa negujemo tradicijo, ki jo prenašamo na mlajše generacije. 

    Ena izmed ključnih pobud naše komisije je bila organizacija predavanj o protokolu, s katerimi želimo gasilce podučiti o pravilnem izvajanju protokolarnih dejanj, kot so vodenje prireditev, postroj enot ter rokovanje s prapori in ostalimi simboli gasilske organizacije. Takšna izobraževanja prispevajo k enotnosti in večji urejenosti na gasilskih dogodkih. Udeleženci so se med drugim naučili, kakšen je vrstni red pozdravljanja gostov, sedežni red in vrstni red govorov na gasilskih prireditvah, kako poteka gasilski pogreb in kako se pravilno nosi priznanja na gasilski uniformi. Tudi sicer je naša komisija na voljo društvom za pojasnila o protokolu in odgovore na konkretna vprašanja, ki de pojavijo ob izvedbi posameznih prireditev in dogodkov.

    Na gasilskih prireditvah igrajo ključno vlogo praporščaki, saj s svojim izgledom in nastopom izražajo močno simboliko. Komisija za protokol zato izvaja sistematično izobraževanje praporščakov, kjer ti pridobivajo znanje o pravilnem nošenju praporov in rokovanju z njimi ter primernem gibanju. Takšna usposabljanja zagotovo pripomorejo k profesionalnemu in enotnemu nastopu gasilskih enot na uradnih dogodkih. V lanskem letu se je pojavila tudi pobuda za izdelavo posebnih protokolarnih sekiric, ki jih nosijo spremljevalci prapora. Te sekirice simbolizirajo gasilsko zgodovino in častno vlogo spremljevalcev, hkrati pa prispevajo k vizualni podobi gasilskih postrojev. S tem ohranjamo tradicionalne vrednote gasilstva in dodatno krepimo pomen spoštovanja gasilskih simbolov. V Gasilski zvezi Vrhnika pa smo bili pretekli mesec priča še enemu pomembnemu dogodku – ustanovitvi častne enote, ki bo odslej predstavljala nepogrešljiv del gasilskih slovesnosti in protokolarnih dogodkov. Pobuda za ustanovitev častne enote izhaja iz želje po še večjem spoštovanju gasilske tradicije, urejenem izvajanju protokolarnih obveznosti ter poudarjanju pomena gasilstva kot organizacije z globokimi koreninami v slovenski družbi. GZ Vrhnika se je tako pridružila peščici gasilskih zvez, ki imajo lastno častno enoto. 

    Zavedamo se, da je gasilstvo več kot le nudenje pomoči ob nesrečah –  predstavlja tudi simbol vrednot, kot so solidarnost, tovarištvo in čast. Prav je, da tudi svoj nastop prilagodimo tem vrednotam. S to vizijo bomo v Gasilski zvezi Vrhnika še naprej razvijali protokol in skrbeli za njegovo kakovostno izvajanje.

    komisija za protokol GZ Vrhnika

     

  • Vabilo na predstavitve naravne in kulturne dediščine

    Vabilo na predstavitve naravne in kulturne dediščine

    V okviru LAS Barje z zaledjem bomo v občinah Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Log – Dragomer in Vrhnika pripravili predstavitve, ki bodo osvetlile značilno dediščino posameznega območja. Vsak dogodek bo obogatil gost, ki bo poglobljeno predstavil dediščino kraja in razkril zanimive zgodbe iz preteklosti.
    Predstavili bomo tudi uspešen projekt s področja dediščine, ki je bil na tem območju že izveden v okviru LAS Barje z zaledjem in sofinanciran z evropskimi sredstvi. 

    Vabimo vas, da skupaj odkrijemo bogato kulturno in naravno zapuščino naše skupnosti, se povežemo z lokalnimi pobudami in projekti ter uživamo v okušanju lokalnih dobrot.

    Delavnice bodo potekale:

    – v četrtek, 6. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    Občina Log – Dragomer, Loška cesta 12, Log pri Brezovici
    Gostja: Barbara Vidmar, Krajinski park Ljubljansko barje

    – v sredo, 12. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    Rokodelski dom Vrhnika, Tržaška cesta 23, Vrhnika
    Gostja: Anka Grom, lastnica kašče na Stari Vrhniki (Lukacova – Ankina kašča)

    – v sredo, 19. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    OŠ Horjul, Šolska ulica 44, Horjul
    Gost: izr. prof. dr. Vito Hazler, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL

    – v sredo, 26. 3. 2025, od 17.00 do 19.00 ure,
    OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva ulica 15, Borovnica
    Gostja: dr. Barbara Juršič, nekdanja direktorica Tehniškega muzeja Slovenije

  • Valentinov plezalni vikend

    Valentinov plezalni vikend

    Sredi februarja je Plezalni center Verd kar pokal po šivih od živahnega vrveža plezalcev in plezalk. V petek, na valentinovo, so rekreativni odrasli plezalci uživali v plezanju posebej pripravljenih balvanov v sklopu Vaške lige. Sobota in nedelja pa sta bila posvečena otrokom, ki so z navdušenjem in vztrajnostjo »grizli« plezalne oprimke na uradnem tekmovanju »Zahodna liga«, ki poteka pod okriljem Planinske zveze Slovenije.

    V obeh dneh se je na plezalnih stenah zvrstilo rekordnih 480 mladih plezalcev in plezalk iz zahodnega dela Slovenije, pri čemer je največjo udeležbo, kar 79 tekmovalk, beležila kategorija starejših cicibank.
    Športno društvo SCT je na tej lokaciji prvič gostilo tako množično tekmovanje, a kot je zatrdil predsednik društva Aljoša Grom, zagotovo ne zadnjič. Otroci, trenerji in starši so bili nad organizacijo navdušeni in so izrazili željo, da se z veseljem vrnejo. Devet tekmovalnih balvanov je bilo razporejenih v dveh prostorih – v »Balvanski dvorani« in »Veliki šutalnici«, posebni dvorani, kjer redno trenira zlata olimpijka Janja Garnbret, kar je dogodku zagotovo dodalo še poseben pečat.

    GT

    Med  480 plezalci iz 35 društev je bilo tudi 18 članov in članic domačega društva:

    1. mesto Primož Celjar (ml. cicibani)

    7. mesto jaka Kocijančič (ml. cicibani)

    21. mesto Mojca Gruden (ml. cicibanke)

    25. mesto Mara Voroš (ml. cicibanke)

    9. mesto Nace Grom (st. cicibani)

    19. mesto Gal Primc (st. cicibani)

    38. mesto Boril Vesel (st. cicibani)

     

    18. mesto Tinkara Laharnar (ml. deklice)

    36. mesto Vida Cerkvenik (ml. deklice)

    49. mesto Zoja Špk Jakin (ml. deklice)

     

    17. mesto Lara Turšič (st. deklice)

    23. mesto Ivana Hajdukovič (st. deklice)

    63. mesto Bonni Čuk (st. deklice)

     

    5. mesto Aljaž Zalaznik (st. dečki)

    34. mesto Jurij Škulj (st. dečki)

     

    11. mesto Maruša Podrzavnik (kadetinje)

    5. mesto Lovro Pavlin (kadeti)

    11. mesto Timi Zrimšek (kadeti)

     

     

  • Odziv na delavnico o splošni varnosti

    Odziv na delavnico o splošni varnosti

    V okviru naše univerze smo januarja v sodelovanju s Policijsko postajo Vrhnika že tretjič zapored organizirali delavnico na temo splošne varnosti. Moderatorica je v imenu univerze nagovorila prisotne ter se jim zahvalila za udeležbo, saj s tem potrjujejo pomen obravnavane tematike za skupno sobivanje.

    Uvodoma so udeleženci razpravljali o občutku varnosti v svojem kraju. Vsi so izrazili pozitivno mnenje, kar predstavlja pomembno sporočilo z vidika splošne varnosti. Sledila je predstavitev gospoda Janeza Kavčiča, rajonskega policista, ki je prisotne seznanil z aktualnim dogajanjem na Vrhniki in v okolici v povezavi z varnostjo občanov.

    Med ponavljajočimi se tematikami je bila tudi tokrat zaščita krajanov pred krajami in vlomi.

    Nekdaj so nepridiprave prepoznali po obleki in govorici, danes pa so metode prevarantov veliko bolj prefinjene. Na delavnici smo razpravljali tudi o tem, kako naj se občani obnašajo ob obiskih oseb, ki se predstavljajo kot potujoči trgovci, predstavniki telekomunikacijskih podjetij ali komunalnih služb, njihov dejanski namen pa je tatvina. Pomembno je, da neznancev ne spuščamo v svoje domove brez ustreznega nadzora.

    Med kriminalnimi dejanji narašča tudi število vlomov v avtomobile, pri čemer izstopa Tankovska cesta na Vrhniki. Vlomilci pogosto ne razbijajo stekel, temveč upognejo vrata, zaradi česar vlom sprva ni takoj opazen. Za zaščito pred vlomi je priporočljivo denarnice, torbice in druge vrednejše predmete pospraviti na varno mesto, da ne pritegnejo pozornosti vlomilcev.

    Po besedah gospoda Kavčiča se je mladostniški vandalizem, ki je bil predmet razprave na prejšnjih dveh delavnicah, nekoliko umiril. K temu sta gotovo prispevala uvedba varnostnika v trgovskem centru ter namestitev videonadzora na tržnici. Občina Vrhnika je v lanskem letu začela iskati primeren prostor za mladinsko dejavnost in organizirala posvet, ki se ga je udeležilo veliko zainteresiranih občanov. Upamo, da bodo kmalu znani tudi konkretni predlogi lokacij.

    Kljub temu pa ostaja zaskrbljujoč porast uporabe drog med osnovnošolci. Policija je evidentirala skupino, ki se ukvarja z razpečevanjem drog in pri tem uporablja skuterje, kar otežuje njihovo izsleditev. Policija poziva občane k večji odzivnosti in spodbuja anonimne prijave na ustrezno telefonsko številko 080-1200.

    Gospod Kavčič je ponovno poudaril pomen vzgoje v družini in opozoril, da starši pogosto ne preverjajo, kako njihovi otroci porabljajo žepnino. Svetuje, naj bodo starši pozorni na morebitno nenavadno porabo denarja, saj mladostniki lahko sredstva porabijo tudi za prepovedane droge. Pogosto se zgodi, da starši nimajo realne slike o morebitni uporabi drog pri svojem otroku. V zvezi s tem je bilo izpostavljeno, da lahko starši v lekarnah kupijo test za ugotavljanje prisotnosti drog.

    Največ časa smo na delavnici namenili ozaveščanju o bančnih spletnih prevarah. Pri izvajanju e-bančnih transakcij je nujno preveriti verodostojnost pošiljateljevih zahtevkov in se ne odzivati na sumljive pozive v imenu banke. Po mnenju gospoda Kavčiča se v zadnjem času pogosto dogaja, da se denarna sredstva pomotoma nakažejo na napačne račune. Pošiljatelji namreč niso dovolj pozorni na številke računov, ki na prvi pogled delujejo pravilno, vendar vsebujejo namerno spremenjene številke. Na Policijski postaji Vrhnika opažajo porast takšnih prevar, še posebej pri poslovanju med podjetji.

    Delavnico smo zaključili s predlogom, da združimo moči Policijska postaja Vrhnika, naša univerza ter uredništvo Našega časopisa, in v prihodnje pripravimo krajše prispevke za večjo ozaveščenost krajanov o nevarnostih e-bančnih prevar.

    Policijski postaji Vrhnika se zahvaljujemo za sodelovanje in upamo, da bo delavnica postala tradicionalna.

    Dr. Katica Pevec Semec, moderatorica delavnice

  • Maškare obiskale ZD Vrhnika

    Maškare obiskale ZD Vrhnika

    Pustni torek je prinesel veselje tudi v Zdravstveni dom Vrhnika, saj so nas obiskale maškare, ki so s smehom in dobro voljo razsvetlile dan tako zaposlenim kot obiskovalcem. Letos so bile maškare v prav posebnem slogu – v duhu našega poslanstva so se preobrazile v junake ustne higiene! S tem so na zabaven način spomnile vse prisotne, kako pomembno je redno in temeljito čiščenje zob. Njihovo sporočilo je bilo jasno: zdrav nasmeh je najlepša maska, ki jo lahko nosimo vsak dan! Za dodatno sladko presenečenje pa je poskrbela Slaščičarna Berzo, ki je našim zaposlenim podarila slastne krofe. Iskreno se jim zahvaljujemo za to lepo gesto – ker tudi tisti, ki skrbijo za zdravje drugih, potrebujejo trenutke sladkega razvajanja.

    ZD Vrhnika

     

     

  • Brezplačno izobraževanje odraslih za digitalno prihodnost

    Brezplačno izobraževanje odraslih za digitalno prihodnost

    Vabljeni na praktična računalniška izobraževanja, namenjena starejšim od 30 let. Več podrobnosti na priloženi grafiki. 

  • Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Zimzeleni po desetih letih ponovili raziskovanje Šavrinskega gričevja

    Šavrinsko gričevje nas je s svojo raznolikostjo spet zvabilo v svet, prepreden z grapami, bolj ali manj strmimi pobočji, številnimi hudourniki, terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi, obdanimi s suhimi zidovi iz težkih plošč peščenjakov ali laporjev in s številnimi gručastimi vasmi in zaselki.

    Najvišje ležeča vas v tem gričevju je  gručasta vas Pomjan, kjer so hiše stisnjene druga do druge brez reda ob prometnici. Starejše hiše, ki so grajene iz materiala, ki je bil pri roki, se počasi sesedajo vase, že na daleč pa se sveti belina novogradenj. Nekatere novejše hiše pa iz nostalgije po starem ohranjajo zunanje stene, obložene s peščenjakom.

    Pomjan je bil naseljen že daleč nazaj v predrimski dobi, saj so arheologi odkrili antična gradišča starih Histrov, kasneje pa predrimsko naselbino, ki se je imenovala Pomilianum.

    Ustavili smo se pri cerkvici Marijinega rojstva, v katero pa žal nismo mogli pokukati in si ogledati fresk iz 14. stoletja in ostanke glagoljaškega napisa.  Sprehodili smo se mimo cerkve sv. Jurija, ki ima visok zvonik, ločen od cerkvene zgradbe. Razgledov z vrha ni bilo zaradi megle v dolini, a smo veselo zakoračili po označeni stezi  na »Pot za srce in dušo« med številnimi terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi. Vseskozi so nas spremljali suhi zidovi, ki jih je gradilo več generacij pridnih rok, da so preprečevali odplakovanje zemlje, za  lažjo obdelavo po ravnem  in omejevanje požarov. Mnogo kje je vednozelena ovijalka – bršljan prerasla suhi zid  ali pa se povzpela na osamljena drevesa, ker si zagotavlja oporo , in se bohoti v  oblike različnih »prikazni«. 

    Tudi številni grmi lovorja dišavijo okolico, kar nakazuje bližajoče prebujanje narave in naznanja pomladi. Tiste rastline, ki so pohitele, so že v odcvetanju, mimoze počasi izgubljajo živo rumeno barvo, drobne vijolice lepšajo skromne trate, drobni zeleni mlečki izkoriščajo zavetrje kamnov, vinska trta v vinogradih je že obrezana, v oljčnikih so vidni  kupi odvečnih vej, ki bi senčili in zmanjševali pridelek oljk,  jate ptic pevk pa po grmovjih čebljajo svoje viže. Tudi mi smo kramljali o vsakodnevnih stvareh in skoraj prehitro prišli do potoka Supot, ki mora preskočiti kameno pregrado kakih osem metrov v  slapu Supot, katerega voda se izliva v Dragonjo. Imeli smo srečo, da je bil slap solidno vodnat, ob suši pa kar presahne.

    Vmes smo zvedeli nekaj več o ženskah šavrinkah, ki so tovorile mleko, jajca in poljske pridelke na glavah in z oslički  v Koper in v Trst, da so prislužile nekaj denarja za preživetje številnih družin.. Pridnost, iznajdljivost in ljubezen do zemlje so bile odlike teh trdoživih žensk, da so ohranile mnoge rodove.

    Danes se večina prebivalcev razkropi po službah, a oljčnikov, tudi novih nasadov,  smo videli zelo veliko, kar pomeni, da nadaljujejo tradicijo starejših generacij.

    Dobro razpoloženi smo se zahvalili vodniku Jožetu, saj je bil dan bogat z informacijami, z ravno prav hoje ob veliko dobre volje in smeha.

    Zapis: Elica Brelih

    Slike: Olga Skvarča, Elica Brelih

  • Sončki po sonce v Slovensko Istro

    Sončki po sonce v Slovensko Istro

    V mrzlem in sivem jutru smo se Sončki odpeljali proti obljubljeni osončeni Istri. Vodnica Sonja je v vabilu na pohod zapisala, da bomo šli na področje povirja reke Dragonje. Obiskali smo del med Gračiščem in Marezigami, kjer se vrstijo flišna slemena z vmesnimi grapami, po vrhu slemen tičijo istrske vasice in cerkvice. Področje našega pohoda je zajemalo Truške in okolne vasice Bočaji, Trsek, Kozloviči, Korte, do Gonjačev in  Vršiča pa nam je zmanjkalo časa.

    S slemena nad Bočaji smo ujeli pogled proti morju

    Porečje si je Dragonja izoblikovala v flišnem gričevju Slovenske Istre. Fliš je kamnina, za katero so značilne plasti nekdanjih usedlin, ki so se v obdobju eocena odlagale v morju. Nekatere plasti so bolj čvrste, odporne na erozijo, ob Dragonji so to v glavnem peščenjaki in deloma apnenci. Na flišu se je zaradi sposobnosti zadrževanja vode, ki jo ima ta kamnina, razvila gosta in razvejana rečna mreža, prepredena s številnimi bolj ali manj stalnimi vodotoki. Ti se globoko vrezujejo v strma pobočja. Med grapami se dvigajo planotasti hrbti in slemenske uravnave, zgrajene iz plasti trdnejših kamnin.

    Naš pohod smo iz Kortine v Truškah usmerili skozi vasico Bočaji, kjer smo poklepetali s prijaznimi domačini. Sprva prijetna pot nas je peljala v značilen istrski gozd, kjer pa se je kmalu pokazal značaj flišnega terena po dežju, ki je prejšnji teden obilno padal na tem področju. Blatna pot nas je pripeljala na dno grape potoka Dernarnik. Na srečo je dokaj nizek vodostaj omogočal varno prečkanja struge.

    V grapi smo morali prečkati potok Dernarnik, desni pritok Dragonje

    Od tu naprej smo se morali kar pošteno potruditi v breg, da smo izšli iz grape. Nadaljevali smo mimo vinogradov in oljčnih nasadov najprej do cerkvice sv. Brigite s prečudovitim razgledom na zasneženi Slavnik in hribe v Čičariji v daljavi. Pri cerkvici je manjše pokopališče, kjer na nagrobnikih prevladuje priimek Kozlovič. Kozloviči so tudi bližnja vasica. Naslednji kraj je bil Trsek, ki se pohvali z “Domom refoška”. Nekaj Sončkov je sprejelo ponujeni izziv in z njimi je na Vrhniko romalo nekaj tega odličnega vina, pa tudi kakšen liter oljčnega olja zraven.

    Trsek na slemenu

    Čas nas je že priganjal, zato smo obisk vasic Gonjači in Vršič, ki je povsem zapuščen kraj in hkrati tudi najstarejša naselbina v teh krajih, pustili za kakšnega od naslednjih pohodov. Povirje Dragonje bomo zagotovo še kdaj obiskali.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    Častitiljivih 100 let – Meseca februarja prvi zvončki že polepšajo naravo in naše počutje. Prostovoljke projekta Starejši za starejše pa smo v družbi predsednice Društva s šopkom cvetja in lepimi željami v imenu vseh nas polepšale praznovanje naši dolgoletni članici, gospe Frančiški Kovačič, ki je praznovala svoj 100. rojstni dan.

    Častitljivih 90 let – Za 90. rojstni dan pa smo obiskale in zaželele prijetno praznovanje, veliko
    zdravja in dobrega počutja naši dolgoletni članici, gospe Frančiški Pristavec.

    Pripravila: Vesna Stare
    Slike: Fani Al Mansour