Avtor: MojaObčina.si Vrhnika

  • Častitljiva leta

    Častitljiva leta

    ČASTITLJIVIH 100 LET

    Letos smo obiskale že našo drugo članico, gospo Ivanko Tršar, ki je v krogu najdražjih praznovala svoj 100. rojstni dan. Prostovoljke projekta Starejši za starejše smo ji v imenu vseh zaželele obilo zdravja in zadovoljstva. 

    Vidno ganjena gospa Ivanka nas je bila zelo vesela in je skupaj z nami obujala spomine na pretekla leta. 

    ČASTITLJIVIH 90 LET

    Marca smo bile na obisku in se zadržale v prijetnem druženju pri gospodu Albinu Nagode in gospe Pepci Gradišnik, ki sta praznovala 90 let.

    Obema smo zaželele zdravja in osebnega zadovoljstva.

    Zapisala: Vesna Stare

    Slike Vesna Stare

  • Računalniške delavnice

    Računalniške delavnice

    Komisija za digitalno opismenjevanje je v začetku februarja z objavo na oglasnih tablah in spletni strani Društva pozvala člane Društva k prijavi na brezplačne računalniške delavnice. Prostorska omejenost in navodila izvajalca delavnic podjetja AGORA iz Ljubljane nam narekujeta , da je v eni skupini največ 12 udeležencev. V pričakovanju večjega števila prijav smo bili pripravljeni na organizacijo delavnic v dveh skupinah in sicer vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem terminu.

    Tako smo izvedli delavnice z naslovom SODOBNA SPLETNA ORODJA IN NJIHOVA VARNA UPORABA, ki v resnici predstavljajo vsakodnevne izive kot so: internet in elektronska pošta, spletne shrambe, Goglovi dokumenti in preglednice, uporaba javnih  e – storitev, umetna inteligenca, informacijska varnost, pametni telefoni in tablice.

     Vsi prijavljeni so z veliko vnemo sodelovali pri izvedbi delavnic, predvsem pri praktičnem delu, ki ga je mentor delavnic uspešno vodil v maniri učiteljev naše generacije. Doslednost, natančnost, potrpežljivost in spoštovanje vsakega posameznika je botrovalo da smo delavnice zaključili zelo uspešno. Želja vseh udeležencev je bila, da organiziramo delavnice še v drugem kvartalu leta, po možnosti z istim mentorjem. 

    Komisija se bo potrudila in skušala organizirati še ene delavnice do poletja, kot je to načrtovala v letnem načrtu dela. Hkrati upamo da se delavnic udeleži čim več novih kandidatov, ki si želijo pridobiti osnovne digitalne kompentence in izboljšati svojo digitalno pismenost.

    Digitalna pismenost je naša pot v prihodnost 

    Predsednik komisije za digitalno  opismenjevanje

    Juso Islamović     

                                

                                                                                                    

  • Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Glasbeni objem pomladi: Tamburaši Borovnica in gosti navdušili na Vrhniki

    Borovniški tamburaši, ki že od leta 2018 kot sekcija Kulturnega društva Borovnica ustvarjajo in sodelujejo na številnih dogodkih, so tokrat stopili na oder z izjemnim programom in ob sebi zbrali prave glasbene prijatelje. Pod vodstvom Jožeta Zvera so domači tamburaši postregli s prepletom melodij, ki so bile tako pristne, da so se zdele kot zložene iz spominov, ljubezni in rahlega prekmurskega vetra.

    Gost večera je bil tudi Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki že več kot 125 let ohranja tamburaško tradicijo in jo predaja mlajšim generacijam. S svojo uigranostjo so navdušili tudi tokrat.

    Na odru so zablesteli številni pevci: Jan Jerman, Mojca Zver, Klara Plevnik, Matevž Ogrizek, Daniel Rampre in Andreja Čamernik Rampre, ter Simona in Jožko Hozjan. Vsak je prispeval svoj ton, svoj izraz, svojo zgodbo.

    Poseben poudarek so organizatorji namenili tudi svetovnemu dnevu poezije, ki so ga obeležili z izbranimi avtorskimi verzi Jožeta Zvera. Nekatere je interpretiral sam, druge pa je z občutkom predstavila Dragica Krašovec, ki redno sodeluje v lokalnem kulturnem življenju.

    Celoten koncert je povezovala Anita Garafolj, voditeljica z nalezljivo energijo, ki zna preklapljati med čustveno globino in hudomušnimi prebliski – ravno prav za večer, kot je bil ta.

    In dvorana? Polna. Občinstvo pa prijetno razpoloženo – z zanimanjem, nasmehi in pozornim posluhom, kar je zagotovo največja pohvala vsem nastopajočim.

    Dogodek sta podprla JSKD – OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki sta s tem podala jasno sporočilo, da je za kakovostno in srčno kulturo je vedno prostor.

    Za vse, ki bi radi doživetje še enkrat obudili ali ste koncert zamudili, je na voljo tudi: posnetek koncerta

    Tamburaši Borovnica so znova pokazali, kako močno lahko glasba združuje – in kako lepo je, ko lokalna kultura zveni z velikim srcem.

  • Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Sončki ponovno v Polhograjskem hribovju

    Polhograjci, kot je bolj ljubkovalno ime za nam bližnje Polhograjsko hribovje, nudijo široko izbiro različnih pohodniških poti in ciljev. Tretji torek v marcu smo Sončki krenili na turo, ki smo jo pred 15 leti že prehodili, le v obratni smeri. Začetek našega pohoda je bila vas Topol, ki nas je pozdravila v mrzlem, a s soncem obsijanem jutru.

    Na Topolu smo šli mimo cerkve sv. Katarine, prve na poti

    Iz toplega avtobusa smo se pogumno podali po cesti kar strmo v breg, tako da je bilo sveže jutro kmalu pozabljeno. Tudi vzhodni veter, ki nas je spremljal takoj, ko smo prišli izza zavetja hiš, ni bil preveč moteč, saj smo bili ustrezno opremljeni s kapami in rokavicami, na kar nas je vodnica Sonja v povabilu na pohod še posebej opozorila.

    Bleščeče jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a nas to ni motilo

    Ko se je v našem vidnem polju pokazala cerkev sv. Jakoba, ki je bila naša najvišja točka na pohodu, nas je do nje ločila pot preko manjšega slemena. Z njega se nam je na severu odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe ter Menino planino. Še bolj bogatih razgledov pa smo bili deležni pri sami cekvi, ki omogoča 360 stopinj pogledov: videli smo ne le že omenjene KSA, temveč tudi cel greben Karavank.

    Sveže zasnežene gore Kamniško-Savinjske Alpe

    Bolj zahodno se je kazal Blegoš, za njim so se slutile Julijske Alpe, a so jih večinoma zakrivale bližnje vzpetine in grebeni Polhograjskega hribovja, od Osolnika do Grmade in s snežnim poprhom oblečenega Tošča. V daljavi se je med slednjima dalo videti Koreno nad Horjulom in pa našo Ulovko, še bolj zadaj pa Javornik in vrhove v Trnovskem gozdu. In če je oko nadaljevalo po krožnici, je videlo Nanos, Snežnik, še naprej Krim in na vzhodu Posavsko hribovje. Neverjetni razgledi, ki so vabili: »Pridite še k nam!«

    Tretja  cerkev na našem pohodu, Sv. Florjan na Tehovcu

    S Sv. Jakoba smo se po strmi stezi spustili do zaselka Tehovec s cerkvijo sv. Florijana,  nato po asfaltni cesti nadaljevali do Studenčic, od tam pa se skozi gozd spustili v Presko pri Medvodah, kjer smo zaključili našo pot.

    Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek,

    GPS zapis: Srečko Kenk

  • STROJNI MEHANIK – M/Ž

    STROJNI MEHANIK – M/Ž

    ZAPOSLIMO DELAVCA V PROIZVODNJI, KI JE LAHKO SLEDEČIH PROFILOV: VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, MEHATRONIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR, BRUSILEC, STROJNI MEHANIK, POMOŽNI DELAVEC…. MINIMALNE ZAHTEVE: DOBRO IZOBLIKOVANE ROČNE SPRETNOSTI, ZAŽELENO STROJNIŠKO IN/ALI VARILSKO ZNANJE (NI POGOJ) ZNANJE BRANJA NAČRTOV JE PREDNOST (NI POGOJ) SPOSOBNOST SAMOSTOJNEGA DELA IN HKRATI DELOVANJA V EKIPI, LAHKO ZAČETNIK. ZAŽELJENA ZNANJA: III. ALI IV. STOPNJA SREDNJE TEHNIČNE IZOBRAZBE (NPR. OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MEHATRONIK, STRUGAR, STROJNI MEHANIK, ITD.), ZAŽELENO ZNANJE VARJENJA NERJAVNEGA JEKLA
    – NI POGOJ ZAŽELENA SPOSOBNOST RAZUMEVANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE/NAČRTOV – NI POGOJ ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE NA ENAKIH ALI PODOBNIH DELIH SEBNOSTNE LASTNOSTI: SAMOINICIATIVNOST, MOTIVIRANOST, NATANČNOST IN ODGOVORNOST ŽELJA PO TIMSKEM SODELOVANJU, VZTRAJNOST IN ZANESLJIVOST, PONUJAMO: STIMULATIVNO PLAČILO IN ENOIZMENSKO DELO DELO V USPEŠNEM IN PRIJETNEM DELOVNEM OKOLJU Z MOŽNOSTJO STROKOVNEGA RAZVOJA, DOLGOROČNO STABILNO ZAPOSLITEV

    Trajanje zaposlitve: določen čas, 6 mesecev

    Delovni čas: 40 ur/teden

    Urnik dela: dopoldan

    Preizkusno delo: 2 mes.

    Zahtevana izobrazba: nižja poklicna; Proizvodne tehnologije, drugo

    Alternativna izobrazba: srednja poklicna, Proizvodne tehnologije, drugo

    Delovne izkušnje: ni zahtevano

    Zahtevano znanje jezikov: slovenski jezik: razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo

    Zahtevano vozniško dovoljenje: B

    Kontakt za kandidata:
    TATJANA KOŠIR JANKOVIĆ
    01 200 23 60
    tatjana.kosir.jankovic@iproshex.com
    Drenov Grič 3 A, 1360 VRHNIKA

    Način prijave kandidata: kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti

    Ostalo: DELODAJALEC ŽELI TUDI NAPOTOVANJE KANDIDATOV IZ EVIDENC ZAVODA

  • Skok na Kvarner

    Skok na Kvarner

    Člani društva upokojencev Vrhnika smo se udeležili prvega izleta v letošnjem letu.  Planirana pot nas je vodila v sosednjo Hrvaško, v Istro in Kvarner. Peljali smo se preko Pivke in Ilirske Bistrice, vodička Dominika pa nam je med vožnjo pripovedovala krajevne znamenitosti.

    Kmalu smo  prečkali mejni prehod Jelšane in zavili proti predoru Učka, ki je dolg 5630 m in  povezuje Istro s Kvarnerjem.  Nadaljevali smo do bližnjega OPG Ana Baričević, kjer se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Tam so nam razkazali svoj čebelarski dom, nam opisali znamenitosti njihovega čebelarstva. Po zanimivem predavanju o čebelarstvu in njihovemu začetku delovanja na področju OPG, so nas povabili na pokušino domačih suhomesnatih dobrot. Poskusili smo še med in pri njih pridelano sortno vino. Zadovoljni s pogostitvijo in prijaznostjo domačinov smo se počasi odpravili proti Opatiji.

    Opatija je znano istrsko turistično mesto z bogato zgodovino na Hrvaškem in s številnimi prestižnimi hoteli. Opatijsko riviero zaznamuje dvanajst kilometrov dolga sprehajalno obalna peš pot Lungomare. V središču mesta se nahaja ulica slavnih umetnikov, znanstvenikov, športnikov, pevcev. Eno izmed najbolj privlačnih simbolov Opatije in celotnega Kvarnerja je skulptura Dekleta z galebom, vila Angiolina in njen čudoviti park z različnimi vrstami dreves, bambusov in palmami, posebno dodano lepoto pa mu dodajajo kamelije z nežnimi cvetovi in  vodnjak, ki se nahaja v osrednjem delu parka med zeleno oazo.

    Vožnjo smo nadaljevali do Reke in opazovali največjo luko na Hrvaškem. V mestu smo si ogledali znamenitosti dveh cerkva in Korzo, tako imenovano reško ogledalo. Značilnost tega je sprehajalna ulica, tu so različne fontane, restavracije in nočni lokali, kjer se sprehajajo in zbirajo ljudje, stavbe pa so opremljene z različnimi freskami in mestno uro.

    Pozno popoldan smo krenili proti Sloveniji in v večernih urah srečno prispeli domov.

    Vabimo, da se nam kdaj pridružite in verjemite, da se imamo vedno lepo.

    Zapisala:  Olga Skvarča

    Slike: Željko J.

  • 5. aprila bo čistilna akcija!

    5. aprila bo čistilna akcija!

    Vabimo vas, da se 5. aprila pridružite občinski čistilni akciji, ki bo potekala v vsakem vremenu, razen v primeru snega.

    Pobudnika akcije sta Občina Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika, organizacijo pa koordinirajo lokalna društva in krajevne skupnosti. Za podrobnosti o lokacijah, urah in poteku akcije v vašem kraju se obrnite na organizatorje.

    Skupaj poskrbimo za čistejše in lepše okolje!

  • Rokodelski dom po prenovi odpira vrata

    Rokodelski dom po prenovi odpira vrata

    Vrhnika, 20. marec – Z rezom slavnostnega traku sta župan Daniel Cukjati in direktorica Zavoda Ivana Cankarja (ZIC) Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak uradno odprla Rokodelski dom.

    Objekt, zgrajen pred 127 leti, je po več letih propadanja dobil novo vsebino. V njej po novem domuje 11 društev oziroma organizacij. Občina Vrhnika je leta 2015 dokončno postala lastnica objekta, ki je z leti vse bolj propadal. Kot je pojasnil župan Cukjati, je ponekod postal celo nevaren zaradi težav z električnimi napeljavami, uporabi neprijaznega ga je delala tudi prisotnost vlage. Leta 2021 je upravljanje objekta prevzel Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. »Ob pogovorih z občino in občani o tem, kakšno vsebino naj damo objektu, smo vedno znova prišli do istega sklepa: da ga namenimo društvom,« je dejala direktorica Marija Zakrajšek Martinjak. Številna društva, mlada podjetja in neprofitne organizacije so namreč že dlje časa opozarjala na pomanjkanje ustreznih prostorov. Leta 2022 so se zato začela dela na Rokodelskem domu – sprva z zamenjavo ostrešja in oken, pozneje pa še z obnovo notranjosti. »Objekt obsega 892 m² površine z različno velikimi prostori za najemnike, na voljo pa so tudi skupni prostori, kot so sejna soba, atelje, kuhinja, ‘coworking’ prostor in manjša terasa, ki ponuja prijeten kotiček za oddih,« je opisala Zakrajšek Martinjak in dodala, da je bilo zanimanje za prostore že od začetka veliko. »Od vselitve prvih društev je minilo že nekaj časa in z veseljem opažam, da se je med njimi stkala prijetna sinergija. Uporabniki objekt vidijo ne le kot prostor, ki jih povezuje, temveč jim daje tudi navdih in priložnost za ustvarjanje novih zgodb. Tako so se tri društva že povezala in si prizadevajo za vzpostavitev poslovnega inkubatorja.«

    Kot piše v Vrhniških razgledih, so Rokodelski dom leta 1897 zgradili vrhniški obrtniki za druženje in izobraževanje. V pritličju je nekaj časa delovala gostilna, v kleti pa sta bila hlev in vinska klet. Leta 1919 je tu potekal Cankarjev večer, na katerem so dela pisatelja brali Oton Župančič in drugi vidni kulturniki tistega časa. Med drugo svetovno vojno je v domu potekal pouk, po vojni pa ga je novoustanovljena država nacionalizirala. V njem so se zvrstili različni uporabniki: zdravstveni dom, šola, glasbena šola, nazadnje pa vrhniški arhitekturni biro Primis. »Rokodelski dom ima bogato zgodovino, ki jo delno odraža tudi njegova arhitektura. Vesel sem, da smo z obnovo preprečili njen propad,« je poudaril župan Cukjati. Prenova je stala 1,3 milijona evrov, od tega je 76 tisoč evrov prispevala Evropska unija prek svojih programov. Obnovljen je celoten objekt, le klet še čaka manjše obrtniške posege, da bo primerna za arhiv in druge dejavnosti. »Objekt imamo, a brez prave vsebine sam po sebi ne pomeni veliko. Vesel sem, da so v njem našla prostor društva in organizacije, saj jim s tem omogočamo obstoj, hkrati pa spodbujamo sodelovanje, izmenjavo znanj in praks ter razvoj podjetniških idej,« je sklenil župan.

    V Rokodelskem domu so našli svoj novi dom: VGC Skupna točka Vrhnika, Atelje novih začetkov, Terapevtski dotik, ŠD Vrhnika, ŠD rokometna šola Vrhnika, Hekarna, Škrateljc, Futsal klub Siliko, vrhniški taborniki, društvo Lagano Lab in ŠKD Super potencial.

    Gašper Tominc

  • Barjani na Polževsko-Kriški gori

    Barjani na Polževsko-Kriški gori

    Dan pred Gregorjevim smo se Barjani odpeljali proti Dolenjski, proti Višnji Gori. Na Dolenjsko nas naši vodniki redko odpeljejo, zato so ti pohodi še posebej zanimivi. Vodnica Sonja Zalar Bizjak nas je tokrat popeljala na Polževsko-Kriško planoto.

    Pohod smo pričeli v Višnji Gori. Mestece je eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin z delno ohranjenim obzidjem (cvinger) in stražnim stolpom (pulferturn). Na Mestnem trgu, ki je bil nekdaj center dogajanja, stoji litoželezen vodnjak iz leta 1872 z malim kipom Valvazorja na vrhu.  Višnja Gora je poznana po legendi o polžu in povesti  Kozlovska sodba, tu je tudi začetek Jurčičeve poti.

    Iz Višnje Gore smo se po Jurčičevi pohodniški poti vzpeli mimo ruševin Starega gradu do Pristave, ki že leži na Polževsko-Kriški planoti. Mimo novejšega nasada hrušk tepk smo prišli v vas Zavrtače, kjer smo se ustavili ob kozolcu z razstavljenim starim kmečkim orodjem.  Nad vasjo je hotel Polževo z manjšim smučiščem ter gotsko cerkvijo sv. Duha (630 m), kjer smo zavili levo skozi gozd. Pred Novo vasjo nas je presenetila kratka ploha, razgleda pa  razen na Grosuplje ni bilo.  Do Kriške vasi nas je kolovoz vodil čez travnike, tam pa smo zavili po cesti navzdol do zaselka Peščenk, kamor nas je prišel iskat avtobus.

    Legenda o polžu

    Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa – Sofija Višnjegorska, ki se je odločila da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišičo v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje je izginila, legenda pa je ostala.

    Zapisala: Vanda

    Fotografije: Andrej, Stane, Franci

    Film: Stane

  • Razglasili so najboljše barjanske zgodbe

    Razglasili so najboljše barjanske zgodbe

    Na razpis se je tokrat prijavilo enajst osnovnih šol: OŠ Ig, OŠ Brezovica, OŠ Preserje, OŠ Horjul, OŠ Dobrova, OŠ Polhov Gradec, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ A. M. Slomška Vrhnika, OŠ Log-Dragomer, Waldorfska šola ter OŠ Bežigrad. Svoje zgodbe je oddalo 41 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so pisali pod skrbnim vodstvom svojih mentoric. Prispele prispevke je pregledala strokovna komisija v sestavi mag. Tatjana Oblak Milčinski (predsednica), Sonja Žakelj in Barbara Majcen (članici), ki je izbrala letošnje zmagovalce.

    Tretje mesto sta si razdelili dve deli: zgodba »Barjanska skavtska dogodivščina« avtorice Lare Lahajnar, sedmošolke z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika (mentorica Tadeja Voljč), in pravljica »Hinkova pustolovščina« avtorice Ize Perko, šestošolke z OŠ Log-Dragomer (mentorica Petra Šabič Sušec).

    Drugo mesto je zasedla zgodba z izjemno izrazno močjo – »Spomini«, ki jih je zapisala lanskoletna zmagovalka Ela Kogovšek, devetošolka z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ponovno pod mentorstvom Tadeje Voljč.

    Prvo mesto pa sta si delili dve pripovedi, ki vsaka na svoj način izkazujeta poklon reki Ljubljanici. To sta zgodba »Ljubljena Anica« avtorice Eme Srebotnjak z OŠ Bežigrad (mentorica Živa Blatnik) ter zgodba »Skrivnosti sedmih imen«, ki so jo skupaj ustvarile Tija Kodrič, Tjaša Pišek in Lara Šajn z OŠ A. M. Slomška Vrhnika (mentorica Ranka Keser). Ker sta zmagovalni zgodbi dve, bo prehodni pokal v prvi polovici leta krasil prostore OŠ Bežigrad, v drugi polovici pa se bo selil na vrhniško Slomškovo šolo.

    Vodja projekta Miran Setnikar je ob zaključku natečaja izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo prejetih del: »Vseh 41 avtorjev je pokazalo svoj talent in ljubezen do slovenske besede. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bomo te mlade ustvarjalce lahko postavili ob bok priznanih pisateljev in pesnikov.«

    Dogodek, ki je potekal v organizaciji KD Mah Teater, ZIC Vrhnika, CK Vrhnika, JSKD Vrhnika in JSKD Ljubljana – okolica ter v sodelovanju z občinami Ljubljanskega barja in zaledja, je dodatno popestril gledališki prizor iz Bobrov. Po romanu Janeza Jalna ga je priredila in režirala Uršula Vratuša Globočnik, uprizorili pa so ga člani KD Mah Teater.

     

    Gašper Tominc, foto: GT