Samo dobljena 3. četrtina je bila za Primorce premalo, da bi lahko računali na ugoden razplet tekme na pustno soboto. Vrhničani so za ohranitev 3. mesta v 2. SKL nujno potrebovali zmago in do te so prišli z vodstvom praktično preko celotnega srečanja. Le na začetku so Goričani povedli, nato pa so pobudo prevzeli domači košarkarji in vodstva do konca tekme niso več predali iz rok.
Tudi tokrat so temperaturo v dvorani dvigale plesalke plesne skupine Difenders, med odmorom pa smo z navijaškimi majicami nagradili prisotne pustne šeme.
Če bi Vrhničani do konca rednega dela zmagali v preostalih treh tekmah, bi imeli realne možnosti za osvojitev drugega mesta in s tem relativno lažjega nasprotnika v izločilnih bojih. Že v sredo 5.3. bodo naši fantje gostovali v Grosuplju, proti kateremu so si v prvem krogu domačo zmago zagotovili šele v zadnji minuti srečanja. Prav to pa je verjetno dovolj velik razlog, da se v velikem številu ob 19:00 uri zberemo v športni dvorani Brinje! Se vidimo!
Ta teden bo v Glasbena šola Vrhnika potekalo 54. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol in znotraj nje delujoča Komisija TEMSIG, v sodelovanju z glasbenimi šolami. Letos bo tekmovanje potekalo do 21. marca 2025 v enajstih krajih v okolici Ljubljane, Zasavju, Postojni in Ljubljani: Cerknica, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Litija, Ljubljana, Logatec, Postojna, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi. Pričakujemo 852 solistov in 29 komornih skupin, skupno se bo pred tričlanskimi strokovnimi žirijami uglednih glasbenikov prestavilo 965 mladih glasbenih tekmovalcev. Posebej ponosni smo na vse mlade glasbenike iz GŠ Vrhnika, ki se letos podajajo na to pot. To so Jakob Grom, Lan Gutnik, Lora Tinkara Jelovšek, Ludvnik Jesenovec, Allegra Kenig, Kiara Kenig, Lukas Kovač Takahashi, Martin Matkovič, Timotej Oblak Brown, Jagoda Sitar, Lara Šajn, Oskar Lev Trampuš in Iza Zrnec. Dominika Naveršnik, ravnateljica GŠ Vrhnika za zgoraj omenjene vrhniške učence in učenke pravi: “Nekateri naši učenci so zbrali pogum in v zadnjih tednih na nastopih pokazali izjemen napredek in poglobljeno glasbeno znanje. Prav zato ste za nas že sedaj zmagovalci in vam želimo predvsem lepe, sproščene in vesele tekmovalne izkušnje!”
Vrhnika, 2. marec – V športni dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika je potekalo letošnje osrednje občinsko pustovanje. Po navedbah organizatorja, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, je dogodek pritegnil približno 1200 obiskovalcev. Dobri dve uri dolg program so popestrili plesni nastopi Plesne šole 5-ka in vrhniških mažoretk. Poseben pečat pa so pustovanju zagotovo dale atraktivne točke cirkusa Fuskabo, katerih vragolije so marsikomu jemali dih. Pustovanje se je zaključilo s pustno povorko ob zvokih vrhniške godbe na pihala po športni dvorani in podelitvijo 220 praktičnih nagrad, ki so jih prispevali vrhniški gostinci. Tako bo spomin na letošnje rajanje še dolgo ostal živ.
V februarju je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika povabilo gospo Štefko Šebalj Mikše, članico Planinskega društva Cerknica, dolgoletno markacistko in planinsko vodnico, ki nam je predstavila nastanek in delovanje steklarn – glažut na Javorniku.
Predavateljica ga. Štefka Šebalj Mikše
Slovenija je bila v preteklosti posuta z majhnimi steklarnami – glažutamipovsod, kjer so bile velike površine gozdov, saj je bil les osnovna surovina za kurjenje talilnih peči in za pridobivanje pepelike, ene odglavnih sestavin za izdelavo stekla. Poleg oglarjenja je bilo steklarstvo način izkoriščanja kvalitetnih gozdov v oddaljenih krajih Pohorja, Zasavja, Posavja, Kozjanskega in drugod. Glažuto so vedno zgradili v osrednjem delu najboljših gozdnih površin in se preselili na drugo lokacijo, ko je bil gozd izsekan.
Tudi Javornik in drugi cerkniški gozdoviso bili že v preteklosti zelo bogati z lesom, tako da sta na območju Javornika delovali dve večji glažuti. V 18. stoletju Karlovica ali Dolenjska, ki je bila zgrajena blizu gradu Karlovica, ko je zmanjkalo lesa pa so glažuto zaprli in v 19. stoletju naredili novo z imenom Jezerska višje v osrčju javorniških gozdov. Lastniki glažut so se menjali, gradili so jih tržaški trgovci z lesom in veleposestiki, ki so imeli v lasti velike gozdne površine in jemali v služnost tudi gozdove okoliških kmetov. Jezersko glažuto je za kratek čas odkupil tudi domačin, a je kmalu spet prišla v roke posestnika Pagliaruzzija (lastnika Cekinovega gradu v Ljubljani).
Glažuto Karlovico je omenjal tudi Baltazar Hacquet v knjigi Oryctographia Carniolica iz leta 1778. V njegovem času je bila steklarna v razcvetu, saj so v njej polegmojstrov iz Češke in Štajerske dobili delo tudi domači mojstri, mizarji, kamnoseki in kmetje, ki so nosili kremen iz severnega pobočja Slivnice v Dolenjo vas, kjer so ga v mlinih na potoku drobili v prah. Tam so izdelovali tudi pepeliko (lužen pepel), katero so dodajali kremenčevemu prahu, da so znižali tališče na 800 °C – na temperaturo, ki so jo v pečeh lahko dosegli s kurjenjem drv oz. oglja, nekatere surovinepa so uvažali iz Trsta in namesto pepelike in sode dodajalimorsko sol, ki je bila cenejša od pepelike, kajti za 1 kg steklovine je zgorelo 2.400 kg lesa, od tega le 72 kg za taljenje, ostali les pa so porabili za pridobivanje pepelike (Cimperšek M. 2016).
Izdelovali so pollitrske steklenice, kozarce, šipe in kakovostno steklo za ure. Glažuta Karlovica je zamenjala več lastnikov,nazadnje je bila v lasti bratov Kreidl, delovala je do leta 1793, nato pa so Karlovico zaprli. Razlog so bile najbrž finančne težave in pritožbe lastnikov gozdov, ki se zgoloseki gozda niso strinjali. Odsteklarne je ostalo samoime Glažuta in ostanki vodnjaka.
Ostanki vodnjaka (foto Štefka Šebalj Mikše)
Glažuta Jezerska je bila postavljena višje v pobočje Javornika nad Zadnjim krajem v k.o. Otok I. Iz mapne kopije iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije) je razvidno, da je steklarno sestavljalo 14 lesenih poslopij, kar kaže, da je bilo obratovanje steklarne dovoljeno za dobo 20 let.
Jezerska steklarna – glažuta (Vir: Arhiv Republike Slovenije, foto Miloš Toni)
Proizvodnja je cvetela, steklene izdelke so prodajali tudi na Tržaško in delovanje podaljševali z nedogovorjenim izsekavanjem gozdov v lasti okoliških kmetov, zato so glažuto zaprli, ostala je samo pot, ki je bila zgrajena do glažute Jezerska in se še danes imenuje Fabrška pot.
V steklarni so izdelovali votlo in ravno steklo, steklenice za rozolijo (liker iz cvetov pomaranč in vrtnic; J. Kebe ), brušene kozarce, krožnike, vodne in peščene ure, ampule, retorte, vaze, lekarniško posodo ter steklenice z okraski. Steklo so tudi brusili, ohranil se je lestenec, ki krasi podružnično cerkev sv. Petra v vasi Dolenje Jezero.
Lestenec v cerkvi sv. Petra v Dolenjem Jezeru (foto Miloš Toni)
Nekatere svoje izdelke je zadnji lastnik steklarne Pagliaruzzi poslal tudinaobrtniško razstavo v Ljubljano leta 1844 in jih podaril muzeju.
Izdelki Jezerske glažute (foto Miloš Toni)
Gospa Štefka ima v svoji zbirki poleg ostankov stekla in materiala, ki ga je našla med raziskovanjem okolice nekdanjih glažut, tudi dragoceno steklenico, ki je bila v lasti njene prababice.
Gospe Štefki Šebalj Mikše se zahvaljujemo za zanimivo predavanje, saj je obiskovalcem, ki so napolnili Malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prikazala malo poznano glažutarstvo na Javorniku nad Cerkniškim jezerom.
Kako bomo presenetile naše mame, sestre, prijateljice za materinski dan? Z čudovitim darilom ki ga boste izdelale same. Lahko pa si vzamete čas samo zase in si s to delavnico polepšate dan ????
Z Darjo Rojec pripravljamo delavnico naravne kozmetike. Da si sodobna ženska doma v svoji kuhinji pripravlja kozmetične izdelke, ni proizvod novodobnega trenda, marveč nam zgodovina priča, kako so bile ženske v vseh časih vešče pripravljati raznolika lepotilna sredstva. V 16. in 17. stoletju so bila obširna teoretična in praktična znanja o lepotilnih sredstvih in njihovi pripravi sestavni del izobrazbe mladih žensk v boljši družbi. Cilj delavnice je, da se naučimo po preprostih receptih narediti svoje lepotilne in higienske izdelke iz naravnih sestavin, ki bodo brez konzervansov, hormonov in ostalih parabenov, ki zelo škodujejo našemu zdravju. Tako bomo izdelale bogate in zdrave izdelke za najboljšo lepotilno nego, ki bodo vsebovali točno tisto, kar sami želimo in kar je najbolj prilagojeno potrebam naše kože. Na delavnici bomo izdelali 4 izdelke:
–maslena krema za obraz,
–olje za intimno nego,
–magnezijeva sol za kopel,
–ustna vodica.
Cena delavnice je 38€/osebo in vključuje 4 izdelke, pisno gradivo z recepturami, ter kavo, čaj ali sok
Darja Rojec je zelo dobra poznavalka zelišč ter izdelovalka domače naravne kozmetike. Med drugim je napisala 5 knjig z nasveti in izkušnjami iz prve roke. Svojo prvo knjigo »Pa jo imam« je začela pisati pri 34. letih, ko je prvič zbolela za rakom. V njej se je poglobila o samem poteku bolezni in njenem zdravljenju. V tem času se je začela bolj obračati k naravi, nabirati zelišča, hoditi na tečaje in izobraževanja.
Delavnica bo v sredo, 12.3. ob 16.00 uri v gostilni Bistra.
Tokrat smo se Barjani odpravili proti morju. Ko smo prispeli do Portoroža, smo pričakovali burjo, vendar je ni bilo. Bilo je sicer oblačno vreme, kar pa nas ni motilo. Že kar na začetku naše poti nas je čakal strm klanec, nato pa je bila pot prijetna. Kmalu smo se ustavili pod mostom železniške proge, imenovana Paranzana, ki je bila zgrajena v letih 1900 – 1902, ko so bili ti kraji del Avstro-Ogrske monarhije.
Pot smo nadaljevali navzdol proti Luciji, med hojo in pogovori pa opazovali cvetoče grmičke mimoze, cvetočo rožmarinovo živo mejo, drevesa mandljevca in marelic ter lepe stare nasade oljk.
Ko smo prispeli do borovega gozdička, smo se malo okrepčali iz nahrbtnikov. Nato smo nadaljevali proti Sečoveljskim solinam in do mogočnih kamnitih skulptur parka Forma viva. Kmalu smo prišli do seškega škvera, kjer je veliko starih plovil, mimo ribogojnice, nato pa proti kanalu Fazan, kjer so naši fotografi napravili še nekaj posnetkov. Po poti mimo kampa Lucija smo se počasi vrnili na naše izhodišče pri avtobusni postaji Portorož in lepo zaključili naš današnji pohod.
Jožetu hvala za lep pohod, našim rojstno dnevnikom pa za dobre slaščice.
Vrhnika, 18. februar – V Galeriji Cankarjevega doma je svoja vrata odprla slikarska razstava Osvobojena oblika akademske slikarke Nuše Smolič, ki se predstavlja z barvitimi portreti. Kot je pojasnila, je to njena dvanajsta razstava, pri čemer vsaka nosi edinstven koncept. »Raziskujem preobrazbo človeka – v mojem primeru portreta, ki kot umetniški izraz postane prostor svobode, introspekcije in eksperimentiranja.« Njeni portreti izstopajo z izrazitim koloritom in grobimi, energičnimi potezami. »To je moj prepoznavni slog, ki sem ga razvila po študiju na akademiji. Zelo me zanima psihologija človeka, kar najlažje izrazim skozi portret. Uporabljam močne barve, saj spodbujajo občutek veselja. Črne ne uporabljam ali pa se ji le približam z mešanjem drugih barv,« je povedala umetnica, ki se lahko pohvali s številnimi razstavami doma in v tujini.
Njene besede je potrdila tudi umetnostna zgodovinarka in recenzentka razstave Nuša Podgornik, ki je poudarila, da Nuša osebo, ki jo portretira, najprej zazna energetsko, podoba na platnu pa nato odraža njuno skupno vibracijo.
Otvoritev razstave je obogatil plesni nastop performativne umetnice in plesalke Neže Pele, slikarkine barve na platnu pa je skozi glasbo in fotografijo predstavil multimedijski umetnik Lado Jakša.
Mladi najstnik z Vrhnike, Jan Mele, je v minuli sezoni s svojimi vožnjami prijetno presenetil poznavalce dirkaškega športa. Mladenič, ki obiskuje prvi letnik srednje šole, kjer se uči za avtomehanika, je namreč prejel priznanje krovne organizacije za Avtošport AŠ2005. Jan je v letu 2024 tekmoval v avtokrosu in dosegel skupno 3. mesto v kategoriji Mladinsko državno prvenstvo za voznike do 23 let. Priznanje mlademu talentu iz Vrhnike so na Večeru prvakov 2024, ki je potekal 11. januarja letos v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, prejel s strani vodstva zveze za avtošport. Jan je v preteklem letu tekmoval tudi v avtokrosu v diviziji 1A (absolutna konkurenca) in skupno dosegel 7. mesto v tej diviziji. Dirkal je za volanom Suzukija Baleno, ki so ga pripravili v vrhniškem društvu Autosport Jazon, kjer imajo očitno zelo dober občutek za odkrivanje in razvoj mladih talentov. Brez njihove podpore Janu zagotovo ne bi šlo tako dobro, za kar se tako mladi dirkač kot njegova družina zahvaljujejo vrhniškemu društvu. Poleg avtokrosa se je Jan v pretekli sezoni preizkusil še na asfaltni podlagi in sicer na gorsko hitrostni dirki v Ilirski Bistrici in v Buzetu.
Zadnja tekma letošnje zimske sezone za pionirke in pionirje od 12 do 14 let se je odvijala pretekli vikend v Novem mestu. Potekalo je finale Državnega prvenstva Slovenije v mnogoboju.
Na tekmovanje so se uvrstili le izbrani atleti in sicer najboljših 24 iz celotne države. Izbori za kvalificiranje v elitno skupino so potekali mesec pred tekmovanjem po različnih regijah Slovenije. Sestavljeno je iz skoka v daljino, vzdržljivostnega teka na 300m oziroma 600m, teka na 60m in meta težke žoge. Rezultat vsake discipline se točkuje po določenih tabelah, seštevek vseh pa poda število doseženih točk in uvstitev na določeno mesto. Iz Vrhniškega kluba je to uspelo kar petim atletom.
Med dekleti v kategoriji U14 so Aleksandra Prebil, Otoničar Tinkara in Kogovšek Zala odlično zastopale vrhniške barve. Osvojile so 11., 13. in 24. mesto. Med pionirji do 14 let se je Pleško Bine s seštevkom vseh disciplin uvrstil na 13. mesto. Najboljši rezultat pa je med pionirji do 12 let dosegel Indihar Jure. Že v posameznih disciplinah se je uvrščal na prva tri mesta med vsemi udeleženci, skupno pa si je na koncu priboril bron. Iskrene čestitke vsem nastopajočim.
Po uspešni zimski sezoni se bomo kmalu premaknili na zunanje stadione. Se že veselimo vseh nadaljnih uspehov na tekmovanjih.
Vrhnika, 19. februar – Leta 2018 je bila stota obletnica pisateljeve smrti, kar je med drugim obeležila tudi država z razglasitvijo Cankarjevega leta. Kot je na sestanku vrhniških društev in javnih zavodov na temo prihajajoče obletnice pisateljevega rojstva dejala direktorica ZIC Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak, država po njenih podatkih načrtuje, da bo leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto.
Ne glede na to Vrhnika ne bo spregledala tako pomembne obletnice. Prireditve bodo na takšen ali drugačen način obarvane z Ivanom Cankarjem. Direktorica ZIC-a, ki bo lokalni nosilec dogajanja ob jubileju, Zakrajšek Martinjak, je pozvala društva in zavode, naj razmislijo o možnem sodelovanju. Nekaj idej je padlo že na sestanku, predvsem pa se je govorilo o osrednji prireditvi, ki naj bi bila okoli 10. maja.
Tatjana Oblak Milčinski, vodja kulture pri ZIC Vrhnika, je spomnila na številna dogajanja leta 2018, ko skoraj ni bilo dneva, ki ne bi bil na takšen ali drugačen način povezan s Cankarjem. Tedaj so izšle tudi številne publikacije, ponatisi prvotiskov, koledarji in podobno. Vse, kar se je dogajalo, je natančno popisano v obsežnih 20. Vrhniških razgledih, ki so jih društva na sestanku lahko brezplačno prevzela – kot navdih za prihajajoče leto.
Kot je bilo slišati, bo sledilo še eno delovno srečanje, na katerem se pričakujejo že konkretnejši predlogi.
